Slo-Tech - Dve leti nazaj, ko se je Nova Zelandija spravljala novelirat svoj patentni zakon, je v državi nastopila vidna javna debata o tem, kaj naj naredijo s programskimi patenti. Večina domače industrije si je želela, da programske opreme ne bi bilo mogoče patentirati, in vlada je naposled popustila ter umaknila svoj izvorni amandma, s katerim bi programsko opremo (pod psevdonimom "embedded software") izrecno vključili v seznam patentabilnih izumov. Omenjeni amandma so spisali lobisti tujih tehnoloških gigantov, ki bi tudi največ pridobili z ohranitvijo/ojačitvijo zaščite svojega IP portfelja.

Zdaj, dve leti kasneje, so jo s tega seznama izrecno izvzeli in programsko kodo klasificirali kot...

Techdirt - O patentih smo v zadnjih letih veliko pisali, predvsem o njihovih smiselnosti na določenih področjih (npr. programska oprema, poslovne metode) in škodi (tožbah, visokih licenčninah, pravni negotovosti), ki jo povzroča trenutno široko oz. maksimalistično tolmačenje patentabilne materije. A vedno je bilo precej jasno, da je ideja za njimi v nagrajevanju izumiteljev za širjenje ravni tehničnega napredka, skozi objavo patentne vloge. Tako so korist od izuma imele tudi druge organizacije in posledično širša družba, bodisi že med trajanjem patenta (preko licenciranja) bodisi po poteku trajanja, ko je izum postal javna last.

A kot kaže, določene interesne skupine pridno delajo na tem, da bi patentne vloge ostale čim dlje skrite (tajne) pred očmi konkurence in javnosti. Ameriški...

The New York Times - Samo letos smo v nesrečni kategoriji Tožbe spisali več deset novic, veliko večino teh o tožarjenju okoli patentov in drugih pravic intelektualne lastnine. V industriji jasno raste zavedanje, da patenti le še v manjši meri služijo spodbujanju izumiteljstva, vendar se za zdaj odzivajo bolj s kopičenjem patentnih svežnjev kot z resno željo po reformi sistema. ZDA so avgusta sicer sprejele patentno reformo (America Invents Act), vendar v njej ni bilo nič vsebinsko bistvenega, to pa predvsem zato, ker so farmacevtski in odvetniški lobiji dovolj napolnili denarnice kongresnikov (oz. so bili pri tem bolj prepričljivi od lobijev tehnoloških...

Slo-Tech - Novozelandska vlada je leta 2000 začela revizijo patentnega zakona (1953), z namenom prilagoditve družbenim in tehnoloških spremembam v zadnjih 50 letih. Zadnje še odprto vprašanje je zadevalo patentiranje računalniških programov (ti. softwerski patenti) in na tej fronti je njihov parlament lani tega časa sprejel še kako dobrodošlo odločitev, da računalniških programov ni mogoče patentirati. Vse to se je zgodilo kljub ostremu nasprotovanju mednarodnih konzorcijev.

Istočasno so v spremenjeni zakon zapisali, da je izume, ki zgolj vključujejo (embed) računalniške programe, načeloma še vedno mogoče patentirati. Da se te ti. "z računalnikom izvedene izume" (Computer-implemented inventions aka CII) ne bi uporabilo kot stranska...

Slashdot - Zgorni dom ameriškega Kongresa je ta torek zvečer s 95 glasovi za in 5 proti potrdil potrdil America Invents Act. Zakon sicer ne spreminja substance patentne zakonodaje (kaj je mogoče patentirati), vseeno pa v pomembni meri modernizira patentni postopek in delovanje Zvezne patentne pisarne (PTO). Tej namreč že nekaj let primanjkuje denarja za nove kadre, posledično pa so pridelali zaostanek 700 tisoč patentnih vlog, pri čemer od vloge do patentna v povprečju mine tri in pol leta (oz sedem, če se kdo pritoži).

Patentni pisarni naj bi bilo zdaj lažje ugotavljati zaporedje izumov. Odslej bo štel datum vložitve patentne prijave (first-to-file system) in ne več datum dejanskega izuma, kajti slednjega je pogosto težko in drago ugotoviti. Ta...

Groklaw - Programski patenti so najverjetneje dobili hud udarec. Zgodilo se je sicer že pred tremi meseci, a je bila novica nekako prezrta.

30. oktobra 2008 je bil v ZDA zaključen sodni proces In re Bilski, kjer je Zvezno prizivno sodišče (ki rešuje vse pritožbe v patentnih zadevah v ZDA) odločilo, da metode in druge neoprijemljive stvari ne morejo biti več kar tako patentirane, temveč da morajo patenti njuno izpolnjevati t.i. kriterij naprave ali transformacije, torej da mora biti ključen del patenta dejanska namenska naprava in/ali fizična transformacija. Čeprav patentna vloga, ki je bila predmet procesa, nima neposredne zveze s programsko opremo (gre za vlogo za patentiranje poslovne metode), proces predstavlja precedens, ki bo imel po pričakovanjih močan vpliv tudi na področje programskih patentov - ker računalnik pač ni namenska, ampak splošna naprava.

Znano je, da je bila ravno patentna zakonodaja v ZDA do nedavnega tista, ki je dovoljevala patentiranje praktično vsega, kar si lahko...

Slo-Tech - Poiskusi sprejema direktive o patentiraju računalniško izvedenih izumov so v državah članicah EU sprožili številne reakcije javnosti. V Sloveniji se je izoblikovala Iniciativa programski patenti, ki je o vprašanju patentiranja računalniško izvedenih izumov organizirala eReferendum v okviru katerega so zbirali podpise posameznikov in podjetij za oz. proti spremembi omenjene direktive.

Za spremembo direktive se je v okviru eReferenduma zavzelo več kot 500 posameznikov in več kot 150 podjetij in drugih organizacij, proti spremembi pa je na omenjeni spletni strani glasovalo sedem posameznikov.

Ker smo na Slo-Techu želeli predstaviti mnenje koga, ki prepovedi patentiranja programsko izvedenih izumov nasprotuje, oziroma tim. programske patente podpira, smo enega izmed podpisnikov zaprosili za mnenje o patentiranju programsko izvedenih izumov. Mnenje navajamo nelektorirano in v celoti.

STA - Iz neuradnih diplomatskih virov se je izvedelo, da so za konkurenčnost pristojni ministri EU (Slovenijo je zastopal slovenski gospodarski minister Andrej Vizjak), na današnjem zasedanju v Bruslju brez razprave, pod t. i. točko A, sprejeli predlog sporne direktive o programskih patentih.

To pa še ne pomeni, da je direktiva dokončno sprejeta. Sledi namreč drugo branje direktiva v Evropskem parlamentu, nato pa ponovna obravnava na Svetu EU. Če soglasja med obema institucijama ne bo, bo najverjetneje sklican t. i. postopek sprave.

Soglasje Slovenije sporni direktivi ne preseneča, saj je minister Vizjak v parlamentu povedal, da "Ministrstvo za gospodarstvo podpira sprejem direktive, kot ga je pripravila evropska komisija. Tako pripravljen tekst direktive namreč usklajuje pravne podlage za patentiranje računalniško izvedenih izumov, saj jasno določa, kaj sodi med izume in kaj ne. Tako pripravljena vsebina direktive temelji na praksi, ki so jo za interpretacijo tovrstnih izumov razvila...

Slo-Tech - DELO je 21. maja 2004 na strani 19 objavilo intervju z dr. Bogdanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki je bil v preteklosti tudi vodja slovenskega Urada za intelektualno lastnino. Intervju je zanimiv, ker po mojem mnenju kaže na način razmišljanja patentnih uradnikov in velikega dela politike. Seveda je treba včasih brati tudi med vrsticami.

Naslov intervjuja je "Patentno varstvo ni samo za velike" in je zapisan v navednicah, iz česar gre sklepati, da gre za Pretnarjevo izjavo. A v nadaljevanju glede varstva izuma s patentom Pretnar pravi, da je patentiranje...