Ubijane v verskih knjigah...

Takrat je bilo mišljeno seveda čisto zares. In ne samo mišljeno, tudi prakticirano. Danes ni v krščanstvu zapovedane smrtne kazni. V šerijatskem Islamu - je za malenkosti. Tako zapovedana, kot prakticirana.

Preden se začne brezveze filozofirat, napišite, KJE TOČNO v bibliji je omenjeno širjenje krščanstva, pa najsibotreba tudi s silo?
Kje je omenjena sila?
Saj veste, kako se napiše lokacijo, ane? Primer: 1 Lukovo berilo, vrstica 20-25 je lk 1, 20-25.

Torej, vzemite v roko biblijo in noter poiščite to, kar pravite da je v njej. Pa veliko sreče pri iskanju, ker jo boste potrebovali!

5 Mz 13

Od sedme vrstice naprej...

Link

Na zadevo je treba gledati evolucijsko, tako kot zmeraj.

Memeplex, ki se popolnoma odreče memu "fizično uniči, ubij nosilce (nekaterih) konkurenčnih memov", težko preživi. Stara verstva niso mogla.

Krščanstvo ga je delno deaktiviralo z "CUIS REGIO, EIUS RELIGIO" in potem z idejo o (ne)verski svobodi. Smrti tega mema ne pomeni niti splošna abolicija, kot se prakticira v Evropi in nekaterih Ameriških zveznih državah. Policija mora še vedno ubiti najbolj nevarne nosilce kakšnih "ponorelih memov", kateri neposredno grozijo drugim ljudem.

V Šerijatskem Islamu pa ta mem alergen še vedno živi v zelo "prvotni obliki".

Vse je le igra, smrtno resna igra.

Jaz v bistvu trdim, da krscanstvo pravi, da ne ubijaj. Ampak je pa v stari zavezi precej 'svinjarije' ki govori kontra... :)

Phoebus

Občutek imam, da slabo poznaš tako BIBLIJo kot Koran.

Zgolj za orientacijo nekaj primerjav


Musa = Mojzes
Adem = Adam
Džibrila = Angel Gabriel

pa še in še.

Sicer pa so lastna imena v Koranu celo bolj pristna tedanjemu času kot v BIBLIJI.

Vsekakor pa gre v osnovi za enovito religijo praočakov, ki se je z leti zaradi različnih vplivov do neke mere spreminjala in prilagajala, v temeljnem izročilu pa nikoli.

BIBLIJA je tako temelj in podlaga tako današnjega

Judovstva
Islama in
Krščanstva

Neglede na to, da od Nikejskega koncila leta 325 krščanstvo ubira nov pot, Islam pa se dokončno formira šele po letu 600, ko Mohamedovo (ki je bil le eden izmed prerokov) učenje sprejmejo za pravilno.

Zlo na kratko v kaj torej verujejo Muslimani:

Muslimansko verovanje

Mnogi muslimani delijo svojo vero na šest sklopov:

1. Verujejo v Alaha.

2. Verujejo v angele.

3. Verujejo v svete knjige.

Muslimani verujejo, da so poleg Mohameda tudi drugi preroki (glej spodaj) dobili od Boga pisna razodetja, ki pa v izvirni obliki niso več ohranjena. Jude in kristjane imenujejo "ljudi iz knjige", saj želijo na ta način izraziti svoje spoštovanje do njihove vere, zapisane v Tenaku in Bibliji.

4. Verujejo v preroke Tenaka in Biblije, kot so Adam, Ibrahim (Abraham), Musa (Mojzes) in Davud (David). Muslimani spoštujejo Iso (Jezusa) kot pomembnega preroka, vendar ne kot Božjega Sina. Mohamed je bil zadnji prerok.

5. Verujejo v posmrtno življenje in poslednjo sodbo, ko bo vsak dobil plačilo za svoja dejanja. Tisti, pri katerem bodo dobra dela pretehtala, bo lahko prešel ozko stezo čez peklenski ogenj in bo varno dosegel raj.

6. Verovanje v usodo. To je verovanje, da Bog uravnava vse dogajanje. Povezano je s poslušnostjo. Muslimani se v življenju skušajo ravnati bolj po Alahovi volji kot po svoji lastni.

Muslimanska etika vedenja izhaja iz verovanja, da je vse živo ustvaril Alah in se mora zato spoštovati. Ta načela vključujejo mnogo socialnih odgovornosti, kot so spoštovanje staršev, sosedov in skupnosti; tudi poštenost, potrpežljivost in zanesljivost. Pobijanje živali za zabavo je v islamu prepovedano.



Njegovo učenje se je sicer najprej širilo predvsem ustno, pozneje pa v pisni obliki tako kot ga poznamo danes zapisanega v Koranu.

Mimgrede. Koran ima torej kot eno osrednjih figur tudi Jezusa Kristusa, ki pa mu ne pripisuje "božje veličine" ga torej nima za Boga, pač pa za enega od pomembnejši prerokov.
Prerokom torej ni namenjeno nobeno posebno čaščenje, zato tudi posebej ne častijo niti Mohameda.


Vsebinsko pa zadeva tako ne odstopa od BIBILJE, neglede na nekatere različne literarne postavitve.

Ampak saj ne govorimo o literaturi, mar ne.

ma problem teh verskih knjig je da se jih da lahko interpretirat na različne načine, tako v politične namene, kot namene ubijanja (križrski pohodi, džihad, inkvizicija), kot v dobre namene... vsak si jo priredi po svoji lastni volji in potrebi. In potem z njo prepričuje mase ljudi da v knjigi piše da je treba ubijat, da je treba svoje življenje žrtvovat... bla bla bla... po drugi strani pa jo spet interpretirajo, da ne smeš vsega pojesti pri kosilu in moraš nekaj dat revnim.....

tako kot nostradamusa lahko interpretiraš na 1001 način lahko tudi sveto pismo, njene nauke in zapovedi, koran...

ma lahka se isto navežeš na politiko... poslanec reče poslancu naj vzame en PERSEN da so bo pomiril, ta tretji poslanec ozmerja ta prvega da mu je reku TABLETOMAN....????

interpretacija, interpretacija....

kaj je blo za takratne čase ubijanje? v tistih časih, ni bilo tako hudo če so se vsepovprek ubijali... kot sedaj ko ima družba višjo moralo...

recimo vitezi... vsak si predstavlja čas vitezov kot nekaj romantičnega, če pa ti predstvaijo kako so se takrat borili in kaj so delali z premaganimi sovražniki (če je bil sovražnik ranjen, so jim počasi odrezali ušesa, sekali roke, noge.. eno po eno, nos, jezik) bilo so po današnjih standardih zelo okrutni, ampak v tistem času je blo to nekaj povsem sprejemljivega če si to naredil z sovražnikom....

sicer pa oko za oko zob za zob... je takrat veljalo za pravilo.. sedaj pe ti morala tega ne dopušča oz. družba da bi kaj takega storil... in če bi bi bil obsojen z strani družbe prav tako kot tisti ki je storil zločin prvi tvoji družini.

teško je primerjati starodavne čase z današjnimi... zločinec obsojen na smrt.. kako zelo obsojamo države ki še obsojajo zločince na smrt... nekoč je bilo o povsem sprejemlnijvo in nekaj vsakdanjega..

Zato tudi krscanski nauk danes ne uci, da moramo vse vprek pobijati za voljo nase vere.

Krščanski nauk se (kot nauk), naprimer od 13 stoletja pa do danes ni nič spremenil.
Tudi se ni mogel spremeniti, ker se ni spremenilo Sveto Pismo.

Torej,

Po istem krščanskem nauku kot ga poznamo danes, so se kristjani šli tam okoli leta 1300 križarske vojne. (Njih krvoločnost pa ne bi opisoval).

Barakuda

Najdi citat v svetem pismu, kjer Jezus pravi, da moramo pobijati. V imenu boga, v njegovem imenu in v imenu vere.

BigWhale

Zelo podobna in na še bolj natačno zastavljena vprašanja sem na tem foromu enkrat že odgovarjal v neki drugi temi. Prav zanimivo se mi zdi, kako so nekatere zadeve zakoreninjene.

Ampak saj ni važno. Bom še enkrat ponovil to kar že ves čas govorim, pa nihče "noče" prebrat.

SP Nove zaveze predstavlja nauk Jezusa Nazarečana, (bolj poznanega kot Jezus Kristus)
Krščanstvo kot tako, pa je v svojo doktrinarno veroizpoved sprejelo tako SP Stare zaveze, kot SP Nove zaveze.

Krščanstvo tako bazira na celotnem Svetem pismu (Stara in Nova zaveza skupaj).

Krščanstva kot takega, torej ni mogoče ločiti od SP Stare zaveze (tudi po njegovi vsebini in nauku) pa če bi to nekateri še tako radi videli.

Tisto, zaradi česar namreč tega ni možno storiti je namreč zapisano točno v SP Nove zaveze.

Za kaj gre?

Ko so pismouki ob neki priložnosti vprašali Jezusa, ali je prišel zato, da "DA" novo postavo in ali Stara Postava več ne velja, jim je le ta odgovoril približno v tem smislu.

Da ni prišel ničesar ne spreminjat in ne odvezovati ampak le novo dodati. (če hočeš citat, ti ga lahko tudi dam)

Tisto novo je sicer ljubezen, kar je res nekaj novega, ni pa absolut.

S to mislijo in s takšnim pogledom na SP Stare Zaveze se torej niti Jezus sam, niti v enem samem delu ne odpoveduje ničemer kar je v SP Stare Zaveze.
Nasprotno, terja celo, da se enako spoštuje in izvršuje Stara zaveza kot njegov nauk.
Vse kar se torej tiče brezvercev ali drugače verujočih v SP stare zaveze ostane nespremenjeno in ima še zmeraj veljavo.


Pa menda ja ne misliš, da bi bil lahko Papež Urban sprejel odločitev o Sveti vojni, ne da bi imel podlago v SP.

In nenazadnje naslednji citat govori sam zase

Vsakomur, ki posluša preroške besede, ki so v tej knjigi, izjavljam: če bi jim kdo kaj dodal, ga bo Bog udaril z nadlogami, ki so opisane v tej knjigi. 19 Če pa bi kaj odvzel od besed, ki so v tej preroški knjigi, bo Bog odvzel njegov delež pri drevesu življenja in pri svetem mestu, ki sta opisani v tej knjigi. (Raz 22,6-2)

Bi morda ti rad v SP kaj spremenil, odvzel ali dodal

Tudi če bi, mal zamujaš. Zadnjo priložnost je imel Jezus Kristus, a je ni izrabil. Bog že ve zakaj, mar ne.

In lepo prosim, ne več mešati dveh navidez istih zadev.

Eno je SP (stare in Nove Zveze) in njen nauk gledan v celoti, drugo pa je prakticiranje in interpretiranje njegovih posameznih elementov.

Če ima dan-danes krščanstvo prevladujoč poudarek na SP Nove zaveze v delu kjer se poudarja ljubezen do bližnjega in žrtvovanje (tudi zgodba posebne vrste), to še v ničemer ne izključuje dejstva, da SP samo kot tako ni nikoli opustilo širjenja nauka tudi (in predvsem) z nasilnimi sredstvi.

In zgolj mimogrede. Tako opevana in poudarjena misel o "ljubezni do bližnjega" se danes sicer poskuša sistematično tolmačiti maksimalno široko, dasiravno to ni bilo vedno tako.

Ljubezen do bližnjega je v prvi vrsti to kar piše DO BLIŽNJEGA.
Bližnji pa ti je tisti, ki je tebi enako misleč, s tabo deli iste ideje, iste ali enake misli itd. Nenazadnje so bližnji tisti rodovi iz katerih vrst bodo zaznamovani za večno življenj. (med njimi naprimer nisem nikjer zasledil Apačev ali kakšnih plemen ob deliti Amazonke – zanimivo mar ne)

Ljubezen do bližnjega se torej nujno ne nanaša na vse in vsakogar, pač pa je prvenstveno namenjena pripadnikom iste skupine.

Od takšne možne interpretacije ljubezni do bližnjega, pa do popolne uveljavitve vseh zahtev Postave (torej tudi po širjenju ideje –vere - z nasilnimi sredstvi) pa je lahko le korak, oziroma vprašanje časa.