Jezus je vstal od mrtvih. Kaj misliš ti?

To je tako, kakor da bi rekel sinčku, da boš skočil z mostu v reko. Otrok se bo zbal zate, da se pri tem ne bi slučajno poškodoval, in te bo prosil: "Očka, ne skoči!". Ker želiš, da otrok ne bi doživel strah, ne boš skakal v vodo, ker želiš, da v otroku ne bi bilo strahu. V neprisotnosti otroka pa lahko mile volje skačeš v reko. Tako nekako je ta primerjava.

A tko je tooo

Maaa daj Rutan, ne otepaj prazne slame. Poglej si raje spodnji citat

Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. 35

Prišel sem, da ločim

človeka od njegovega očeta,

hčer od njene matere,

snaho od njene tašče;

36

in človekovi sovražniki bodo njegovi domači.

37 Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden;

in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden.

A za čast in slavo ter neomajno slepo vero, pa tisto o žalosti najbližjih nič ne šteje.

Kakšena je to dobrota, ki sili lastnega očeta, da zapusti dom, družino, mater?

Kakšna vzvišena in oh in sploh moralna norma je, ko kdorkoli (tudi preoblečen v plašč dobrotnika) terja naj mati zapusti hčer, lastnega otroka, se mu odpove in sledi njemu; "odrešeniku"?

Kako si drzne kdorkoli v imenu najvišjih moralno-etičnih vrednost sploh pomisliti, kajšele terjati

Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden;
in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden.

A si ta "neskončno dobri oče BOG" ne želi, da bi njegovi (po njegovi podobi ustvarjeni) otroci bili srečni in veseli?

Očitno NE.

Očitno jih raje vidi prestrašene, žalostne, zapuščene in zavržene. Tisto kar res šteje je le Vera brez dvoma v NJEGA, ki to terja.

Zgoraj citirano izjavo bi dandanes stežka pripisali tudi najbolj povampirjenim diktatorjem in samodržcem, kajšele nekomu, ki je menda pojem dobrote in usmiljenja.

Samo zato, ker je tako zapisano v SP in ker naj bi menda bile to besede samega "Odrešenika" (osebno dvomim, da je kadarkoli pravi Jezus izustil kaj tako okrutnega) moralno-etičen nauk, ki iz tega odstavka izhaja ni prav nič bolj zavržen, kot če bi ga izrekel katerikoli do sedaj živeč (in že mrtev) diktator, krvnik in samodržec.


Kdo torej zdaj tukaj zganja dvojno moralo.


In samo tako mimogrede za razmislek.

A si predstavljaš kakšen problem bi imeli vsi kristjani po vrsti, (neglede na to kateri cerkvi pripadajo) če bi recimo Kristus prišel na zemljo danes, z namenom, da se odkupi za "naše" grehe in bi mu recimo sodili kar…naprimer v Republiki Sloveniji.

Če ti gredo predstave težko od rok, ti bom pomagal.

Tudi če bi zagrešil sploh najhujše in najokrutnejše zločine, ki si jih sploh lahko zamisliš, (ne pa da bi celo oznanjal radostno vest in učil o dobroti) ga še na smrt ne bi mogli obsodit, kaj-šele križati.

Mar to pomeni, da nas potem ne bi mogel pred bogom odkupit?

Ti bom pomagal.

Točno to pomeni.

Brez filozofije krvi in maščevanja, ki lahko zadoščenje najde le v krvi, je vaš vera še bolj prazna, kot pa je mislil apostol Pavel.


Barakuda

p.s.

Sicer pa na to temo sledi tako ali tako obširneje v izvajanjih o moralno-etičnih načelih SP Kristusovega nauka.

A, o morali v zvezi s smokvo se ti tud več ne da . Vrjamem, težko je opravičit takšne "božje" spodrsljaje

Oh Barakuda! Zakaj me ne "izpustiš iz rok"? Mar nisem rekla, da bi rada nehala. Preveč časa mi vzame tole pisanje. Pa saj ti nočeš v resnici slišati kaj dobrega o Bogu. Zakaj bi ti odgovarjala? Jaz imam drugačen pogled na citate, ki si jih navedel. Če bom našla čas, ti bom odgovorila. Ali želiš, da ti odgovorim, ali pa si jih vrgel na forum z namenom, da bi Boga prikazal v čim slabši luči?

Rutan

To je tako, kakor da bi rekel sinčku, da boš skočil z mostu v reko. Otrok se bo zbal zate, da se pri tem ne bi slučajno poškodoval, in te bo prosil: "Očka, ne skoči!". Ker želiš, da otrok ne bi doživel strah, ne boš skakal v vodo, ker želiš, da v otroku ne bi bilo strahu. V neprisotnosti otroka pa lahko mile volje skačeš v reko. Tako nekako je ta primerjava.

Ta primerjava ne drži vedno. Otrok ima rad pogumnega očka. Tudi to, da opazi da očka ni pogumen, lahko v njem vzbudi strah. In verjemi mi, da tudi to opazi, pa tudi če se tega še sam ne zaveda.

Pogled z drugega zornega kota. A se kaj strinjava?

Sicer je pa znano da je strah do neke mere pozitiven. Šele če prekoračiš dopustno mejo, je lahko to zate usodno.



o+ nevone

ta primerjava ne drži vedno

No ja, nisem si pač izmislila najboljše. Ampak moj namen na tem primeru je bil, kako ne gre za neko dvoličnost.

He he se podpišem pod Barakudo.
Glede tistega o Adamu in Evi -a se verniki mal posvetujete al kaj?

Ampak od vseh odgovorov pa najdlje čakam na tistga glede kofetka

A hočeš, da te kap?

A hočeš, da te kap?

Rutan, glede prešernega nasmeška, sicer ne vem a mi to privoščiš, al se bojiš zame

Bom pa reko tko. Nočem sicer da me kap, sm pa tolk čukast da si upam razkirat. A si ti upaš

Barakuda

Sicer pa ali hočeš reči ,da se verniki med seboj ne posvetujete ,kako boste komu razložili določene zadeve,predvsem,ko gre za kake občutljive teme in občutljive ljudi?

Men pa Nikol ne odgovori na kratka vprašnaja

kako veste, da je tisti v nebesih bog in tisti v peklu satan? Kaj če je satanu uspelo 'sklatit' boga v pekel, potem pa je svet prepričal, da ga ni? Mar ni satan mojster zavajanja? In po tem, kakšen je svet danes, je tisti 'tam zgoraj' vse prej kot dobrotljiv...

Glede na dogajanje na Zemlji bi lahko rekla, da ljudje bežijo pred Bogom, pred Satanom pa ne. Krivdo za zlo naprtijo Bogu, Satanu pa ne. Raje sledijo Satanovim skušnjavam (kar jih bo dosti stalo), kakor pa da bi poslušali Božje nasvete. Če si izbereš nebeškega Očeta, so prizadeti, kakor da si postal največji kriminalec, in je potreben čas, da uvidijo, kakšne prednosti si si s svojo izbiro pridobil.

Nekoč sem obiskala neko starejšo vernico, ki je šivilja. Na stopnicah hiše, v kateri je stanovala, sam naletela na tujo žensko, ki je čepela in zavijala neko blago. Pozdravila sem jo in nadaljevala pot po stopnicah. Nenadoma je ženska začela za menoj nekaj vpit. Kregala me je, a se ne spomnim, zaradi česa. Ustavila sem se in se uzrla nazaj. Bilo je dovolj nekaj kratkih trenutkov, da sem ugotovila, da je močno obsedena. Ta ženska je bila namenjena k tej naši vernici, da bi ji nekaj zašila. Ko je šivilja odprla vrata, ji je ženska povedala, zakaj je prišla. Govorila je čudne stvari in s čudnim zvokom. Potem se je počepnila in si dala opravka s svojo culo. Ker sem stala korak za njo, sem zaprla oči in v mislih na kratko zaprosila Boga, naj ozdravi to žensko. Ženska je čez nekaj sekund zavpila: "Kaj stojite za mojim hrbtom? Kaj mislite, da sem nevarna? Saj vas ne bom ubila! Ne stojte za mojim hrbtom!" Govorila je še nekaj o svoji silni fizični moči. Jaz sem se prijazno nasmehnila, seveda z vidno presenečenim izrazom na obrazu, saj mi je ta njena reakcija na mojo povezavo (molitev) z Bogom razodela, da se okoli nje motajo demonske sile, ki skušajo preprečiti Božjo pomoč tej ženski. Prenehala sem naskrivaj moliti, saj se to ni dalo.
Ker sva bili s šiviljo namenjeni nekam odpotovat, nama je bila ta ženska kot nekakšna ovira. Od šivilje je zahtevala, naj ji zašije nekaj, kar ta šivilja nikoli ne šiva. Šivilja ji je to dobro pojasnila, toda ženska se ni hotela premakniti od tam. Govorila je vse mogoče, zapomnila sem si predvsem to, češ da je močna, da lahko omare dviguje, in mene se je polotil strah, da bova zamudili avtobus, ker se ni in ni dala odpraviti. Čez nekaj časa smo speljali pogovor na Boga. Zaupala nama je, da včasih moli Očenaš. Odrecitirala je nekaj besed Očenaša, in to na tak način, kakor da bi hotela popljuvati tega, ki mu je molila, da ne vzamem še kakšno drugo primerjavo. Predlagala sem, da bi molili za njo. Ko sem to rekla, je ženska prestrašeno pograbila culo in kriče zbežala iz stanovanja, kakor da bi jo lovilo sto policajev. S šiviljo sva se spogledali. Najina pogleda sta pokazala, da sva obe razumeli, katere sile so jo prisilile v paničen beg.
To je samo eden od primerov mojih izkušenj in borbe med dobrim in zlim.
Po SP pekla ni. Satan se ne trudi z mučenjem umrlih grešnikov v peklu, ampak se giblje prosto med nami, in se trudi mučiti in uničiti žive ljudi. Ženska, ki sem jo opisovala, je bila ena od večjih trpinov.
Satanovo delo in delo njegovih angelov, ki jih je zapeljal, je vplivati na ljudi, da bi imeli negativno mišljenje o Bogu. On je ta, ki s svojo, nam nerazumljivo veščino in močjo, vsadi v misli negativne ideje o Bogu. On vodi naš razum, kadar se odrekamo Božanski zaščiti, ali kadar se odrekamo poštenja in vsega dobrega. Kadar smo nezaščiteni, kadar ne dovolimo Bogu, da bi nas ščitil in vodil skozi življenje, smo lahko kanal zla, Satanov kanal za izvršitev njegovih načrtov z nami in svojimi bližnjimi. Razmišljamo in delamo tako, kot hoče Satan, da mislimo. Na nas ne vplivajo neke daljne kozmične sile in energije. Na nas ne vplivajo zvezde niti čas našega rojstva. Na nas vplivajo zelo inteligente sile. Lahko vplivata samo Bog, ali pa samo demoni.
Tako je nemogoče, da bi Satan mučil umrle v peklu. Svojo uničevalno in razdiralno delo opravlja med nami in na nas. Samo življenje, naša dejanja, naše misli, vse to razodeva, na čigavi strani smo v nekem določenem trenutku. Danes lahko značajsko odsevamo Božjo podobo, jutri lahko že Satanovo. In obratno! Po naših sadovih prepoznamo ti dve nasprotni si sili, in ko primerjamo naše življenje z Jezusovim, vidimo, komu smo pravzaprav podobni. Ni Satan umrl za nas, ampak Sin nebeškega Očeta.

Mamaplata!
Predvsem mladi pri nas se 1x tedensko dobivajo na apologetiki (veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere).

Jah draga Rutan, tebe ne bi motilo, če bi si dala opravka npr. s svojo šolsko torbo in bi nekdo stal korak za tabo? Mene bi in še nekaj, stat samo korak za nekom je, zame, že kar malo nesramno...še posebej, če ni nobenega razloga (gneča) za to...
In če upoštevam tvoj 'kriterij' za obsedenost, potem lahko rečem, da je pol našega mesteca obsedenega...zagotovo pa vsi sosedje.

P.S.: kakšne kvalifikacije za prepoznavanje obsedenih oseb imaš?

Po zgoraj povedanem so vsi duševni bolniki v polju, Begunjah, ... osedeni s Satanom. Prosim te lepo!

Tega pa res nisem trdila. Če bi rekla, da je nekdo nekaj ukradel v trgovini, ali bi to pomenilo, da so vsi kupci tatovi? Poznam družino, kjer se je mož ukvarjal z jogo, transcendentalno meditacijo, rebirthingom in drugimi okultnimi rečmi. Ko je zvedel, katere sile (demoni) so povzročale nadnaravne pojave, ki jim je bil priča na seansah, se je odločil, da bo s tem prenehal, in se raje posvetil vrtičkarstvu, užival na svežem zraku in z delom krepil svoje telo. 14 dni zatem se je znašel na oddelku psihiatrične bolnišnice, kjer se je srečal še z nekaj osebami, ki so obiskovale tečaje joge in druge duhovne vaje. Ko me je žena povabila k sebi domov, je pokazala veliko vero v to, da bo ozdravel. Jaz pa sem ji rekla, da brez Boga ne bo ozdravel (nisem vam napisala, da nihče ne ozdravi!). Tedaj je udarila po mizi in odločno in skoraj vzneseno rekla: "Njemu ne bo noben Bog pomagal. Jaz mu bom stala ob strani in mu pomagala, da bo premagal bolezen. Z voljo se da vse doseči. " Pustila sem jo v njenem prepričanju, ker se ni dalo nič drugega storiti. Človeka ne moreš v nekaj siliti, pa četudi se ti smili, ker trpi, in si zanj pripravljen storiti vse. Vedela sem, da bo sama spoznala, koliko ji bo pomagala njena pomoč. Ne rečem, da nič, da me ne bi narobe razumeli.
Deset let po tem dogodku je bil njen mož še vedno v hudem zdravstvenem stanju. Večkrat je poskušal tudi narediti samomor, ker je bilo zanj življenje neznosno. Zvedela sem, da so se v njihovem stanovanju začele dogajati čudne reči. "Sami od sebe" so se odpirali predali in vrata omar in druge reči. Čeprav se žena ni ukvarjala z okultnim, je te zadeve videla na lastne oči. Oba sta torej videla. Pa mi razložite, kako sta lahko imela oba v istem trenutku isti privid? Poudarjam: OBA ISTI PRIVID V ISTEM ČASU? Pa ne recite, da zato, ker sta bila oba v istem trenutku enako nora! Pa tudi zelo zelo grdo bi bilo kaj takega reči.
Kasneje mi je njen mož večkrat rekel, da v družini verjamejo, da jim te težave povzročajo demoni. Kaj vse so še doživljali, da so končno prišli do tega sklepa ali prepričanja, ne vem. Toda o Bogu niso hoteli slišati nič. Žalostna stvar, a ne moreš nič pomagati.

Pa saj to ni res. Ste pa res fanatiki. Samo pogrevanje istih traparij non-stop. Samo ne pogledat preko plank in napisat kaj KONSTRUKTIVNEGA.

>Po zgoraj povedanem so vsi duševni bolniki v polju, Begunjah, ... osedeni s Satanom. Prosim te lepo!

>Tega pa res nisem trdila.

To sem trdil jaz, ker sem hotel povedati da je bila (ali je še vedno) ženska navaden duševni bolnik ne pa obsedena z satanom kot trdiš ti. Ampak v nadaljevanju sama potrdiš zgoraj napisano. Vsaj deloma.. Čeprav je tistale zgodbica tipa: od moje sosede poštar ima sestrično od katere mož pozna nekoga ki.... Ne ga no srat kaj bolj oprijemljivega bo treba. Lepe zgodbice plest zna vsak, tudi jaz, ampak zdajle je malo pozno za to.

Tistole "razglablanje wanna be" o satanu pa sploh ne komentiram. Preden dokazuješ obstoj satana imaš za dokazat še povsem nekaj drugega (še skoraj od začetka tele teme) OBSTOJ BOGA.

Zdaj grem pa raje počet kaj bolj kvalitetnega, recimo spat in počakat kaj Barakuda pravi o vsem skup...


by!

Prilika o mužu, ki želi postati vrtičkar (pridiga) ali skrjašano
Prilika o vrtičkarju

Tudi tako bi lahko rekli zvrsti pisanja, tako značilni za nekatere avtorje na tem forumu.

Katere so osnovne značilnosti takšnega, recimo temo pogojno, literarnega sloga.

Zagotovo je ena od osnovnih značilnosti, da je pisan v prvi osebi ednine.

S takšnim načinom, pisanja se "vdahne" sami pripovedi maksimalna "verodostojnost" Avtor že v naprej izključi kakršnekoli pomisleke ali se je stvar sploh zgodila. Priča dogodka je sam avtor ter tako tudi v naprej izloči zahtevo po dokazu z verodostojnimi viri. Vir na katerega se sklicuje je on sam, ki je bil priča dogodka.

Druga značilnost pisanja je povsem literarna. Zgodba je snovana "dramaturško polno"

- uvod
- zaplet
- vrhunec zapleta – drame
- razplet ali epilog

Dodatna "verodostojnost" se podkrepi z navidezno natančnimi časovnimi intervali ali navedki časovnih zamikov ali odmikov dogajanja.

Poleg te časovne omejitve ali razmejitve dogodka avtor za potrditev verodostojnosti in krepitev dramaturške vrednosti (skratka prepričljivosti) nujno uporabi tudi premi govor.

Le ta, dasiravno s časovne distance (ki je nemalokrat tudi izjemno oddaljen) hoče na bralca dodatno ustvariti tudi vtis, kako se je dogodek zgodil točno tako kot je zapisano in da ni potreben noben dvom o zapisanem, saj ga je (dogodek) verificiral sam avtor).

Besede, ki so dobesedno položene v usta drugi (redko tretji) osebi, so izjemno natančen zapis misli in izjav te osebe in se v celoti skladajo z nakazanim dramaturškim zapletom.

Od tu dalje avtor postane (običajno, ne pa nujno) le nemočna priča nekega dogajanja, na katerega pa nima več nikakršnega vpliva.
Vloga pisca (priče) se v tej točki prevesi le še na osebo, ki čaka končni razplet – epilog.
Avtor (priča) se v sebi "bori" ne več zase pač pa za tragičnega junaka in si želi, da bi bil končni epilog takšen kot ga narekuje njegova notranja, ponotranjena želja, kar pa se nujno zmeraj ne zgodi.

Če do tega ne pride, to ni zato, ker se tako ni zgodilo po njegovi krivdi, bi pa to morali pripisati njegovi zaslugi ako je epilog v skladu s pričakovanji.


Če se pričakovanja izjalovijo, to daje takšni pripovedi novo dramaturško in dramatično razsežnost, ki služi kot opozorilo vsem, ki nasprotujejo tisti notranji želji in borbi avtorja.

Če se je torej pisec v svoji notranji borbi naprimer upiral in boril proti zlem silam, glavni junak zgodbe, pa ni sledil njegovim (avtorjevim) napotkom in se ni pridružil njegovi notranji alegorični borbi proti takšnim demonskim silam, je epilog tak, da navkljub veliki borbi in žalosti avtorja, glavni junak tragično propada ali celo propade.

Sporočilnost je več kot jasna in očitna. Glavni junak si je izključno sam kriv za vse gorje, ki ga je doletelo saj je vedel in se zavedal zakaj se mu slabo godi. Še več, glavni junak hoče celo zadeve odpravit (popravit), vendar to počne na neustrezen način. Glavni junak (tragični) je nase prevzel tako poleg odgovornosti za nastalo situacijo tudi krivdo, ker ni sprejel in ni sledil dobrim napotkom in borbi, ki jo je zanj ali skupaj z njim poskušal bojevati avtor.

Epilog je torej zasnovan kot opozorilo, kaj čaka ne le tragičnega junaka, pač pa vse tiste, ki berejo, pa bi ne sledili osnovnemu nauku in napotilu, ki je zajet v tistem delu ponotranjene in navzven bolj ali manj nakazane borbe samega avtorja in pričevalca dogodka hkrati.

V tej zvrsti se lahko srečamo tudi z drugačnim razpletom – epilogom, kjer bo "junak zapleta" sledil napotkom in se bo srečno rešil.

Jasno je, da tak razplet posredno veliča in glorificira avtorjev prav in njegovo edino pravilno usmeritev.

Možni so tudi razpleti, ki vsebujejo obe varianti, vendar so redki.

To gre pripisati predvsem dejstvu, da poskušajo takšne "prilike" pri tretji osebi (bralcu) predvsem ustvariti ali strah ali občudovanje do ideje tiste notranje borbe, ki jo je bojeval (in izbojeval, ali pa tudi ne) avtor takšne prilike.

Primer "prilike" O vrtičkarju, je lep primer takšne literarne zvrsti.

Tako v njem najdemo vse zgoraj navedene prvine takšnega pisanja.

Avtor tako "osebno pozna" tako žrtev kot tudi kraj kjer se je to dogajalo.

Poznam družino, kjer se je mož ukvarjal……

Tragičen junak se zaveda zakaj trpi

Ko je zvedel, katere sile (demoni) so povzročale nadnaravne pojave, ki jim je bil priča na seansah, se je odločil, da bo s tem prenehal

Tragičnemu junaku, ki ne uspe rešitev priskoči na pomoč avtor kot edina verodostojna priča dogodka


Ko me je žena povabila k sebi domov, je pokazala veliko vero v to, da bo ozdravel. Jaz pa sem ji rekla, da brez Boga ne bo ozdravel

Glavni junak skupaj z njegovo ženo, (dramatičnost tako narašča) odkloni ponujeno obliko pomoči

Tedaj je udarila po mizi in odločno in skoraj vzneseno rekla: "Njemu ne bo noben Bog pomagal. Jaz mu bom stala ob strani in mu pomagala, da bo premagal bolezen. Z voljo se da vse doseči. "

Avtor na tej točki preide v naslednjo fazo, to je svojo notranje ponotranjeno borbo z zlom, saj aktivno navzven ne more več delovati, žrtve pa so njeno dobroto odklonile.

Pustila sem jo v njenem prepričanju, ker se ni dalo nič drugega storiti. Človeka ne moreš v nekaj siliti, pa četudi se ti smili, ker trpi, in si zanj pripravljen storiti vse.

Avtor, kljub temu, da aktivno več ne posega v tok dogajanja "razsvetljensko VE" kakšen bo konec in ga tudi nakaže.

Vedela sem, da bo sama spoznala, koliko ji bo pomagala njena pomoč.

Avtorjevo razodetje in vnaprejšnje vedenje se dodatno stopnjuje do vrhunca, ko se napovedi uresničijo po zelo dolgem času in tako temu vedenju dajo še dodatno težo in argumentacijo

DESET LET PO TEM DOGODKU je bil njen mož še vedno v hudem zdravstvenem stanju.

Tragičnemu junaku celo po desetih letih preti smrtna nevarnost, ker je odklonil pomoč, kot jo je ponujal avtor in edina priča dogodka

Večkrat je poskušal tudi narediti samomor, ker je bilo zanj življenje neznosno

Epilog preide tako v končno fazo, kjer se tragični junak svoje napake celo zaveda a vendar nič ne stori za odpravo posledic

Kasneje mi je njen mož večkrat rekel, da v družini verjamejo, da jim te težave povzročajo demoni. Kaj vse so še doživljali, da so končno prišli do tega sklepa ali prepričanja, ne vem. Toda o Bogu niso hoteli slišati nič. Žalostna stvar, a ne moreš nič pomagati

Opozorilni element takšnega epiloga je očiten. Potrebno je pri bralcu (ali tistemu pač, kateremu je zgodba namenjena) dopovedati, da se lahko reši na en sam način in da drugega načina ni.

Ali se je dogodek res zgodil ali ne, je pravzaprav nepomembno.

Pomembno je končno sporočilo.

Edina rešitev je tista, ki jo predlaga avtor. Kakršnekoli drugačne možnosti za popolno rešitev problema so nujno napačne in ne dajo rezultata (vsaj ne želenega)

Zgolj mimogrede. Takšen slog in način pisanja je sploh značilnost SP tekstov. Evangeliji brez izjeme so lep primer tovrstne literature.

Zato je potrebno pri branju zgodb kot je zgodba o ubogem možu (in tem zgodbam podobne), ki hoče postati vrtičkar, pa konča na psihiatriji, in doživlja sploh najstrašnejše muke in prekletstva, katerih se ne more rešiti, to imeti nujno pred očmi.


Barakuda


p.s.

Sicer pa apeliram na vse, ki spremlajte to diskusijo (aktivno ali pasivno), da si svoje mnenje o vsem kar je bilo do sedaj zapisanega ustvarite sami

O poreklu zla smo govorili že precej. Vendar Vam bom še enkrat spregovorila o tem, na kratko, in mogoče na drugačen, upajmo, bolj razumljiv način.
IZVOR ZLA JE V ODTUJITVI OD BOGA. Ko Božji otrok (pa naj bo to Satan ali mi) zapusti zavetje Boga, tako da omeji potrebno vsakdanje občestvo z njim, vsakdanji pouk o dobrem, ko se s svojim razmišljanjem izogne vplivu božanskega izlivanja Svetega Duha na srce, in s tem izgubi nadzor nad samim seboj, nad lastnimi mislimi in dejanji in morda še kaj, se rodi zlo. Tu gre namreč za prekinitev življenjsko pomembne niti, ki veže otroka z Bogom.

Rutan


No, glede ZLA se res trudiš, priznam, le da ti gre malce težko od rok.

To kar je pri vprašanju izvora zla kot čiste substance zla pomembno, ni zlo samo po sebi ali celo kot posledica nečesa, pač pa:

Ali je Bog tisti, ki kot dobri bog, (če to je in po samo-definiciji je), sploh lahko obvladuje zlo, ali pa je morda ZLO nujno njegov sestavni in neločljivi del.

Nekaj podobnega kot "dvoedinost v dobrem in zlu"

Zastavlja se torej klasično vprašanje




Ali Bog hoče zlo odpraviti, a ga ne zmore, ali ga zmore, pa ga noče, ali ga noče in ne zmore, ali ga hoče in zmore.

Odgovor, ki sem ga od tebe pričakoval je bil torej odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje.

Ko napreč odgovoriš na zgornje vprašanje, se približaš tudi odgovoru o izvoru zla. Če ga seveda sploh želiš dobiti

Torej prosim odgovor brez izmikanja na zastavljeno vprašanje

ALI BOG HOČE ZLO ODPRAVITI, A GA NE ZMORE, ALI GA ZMORE, PA GA NOČE, ALI GA NOČE IN NE ZMORE, ALI GA HOČE IN ZMORE.


Barakuda

p.s.

Glede tega, kdo kako razume SP tekste, pa za razliko od tebe jaz apeliram da si vsak ustvari lastno mnenje.

Tebi je tak način tuj, ker si v prvi vrsti goreč vernik, v drugi vrsti pa brezkompromisna borka za svoj prav (prav svoje vere, svojega Boga).

Kdo je tako v resnici bolj strpen do drugače mislečih, ti ali jaz, naj torej razsodijo drugi.

Nevone!
Raje pazi, da se tvoj izrek prekletstva ne bi uresničil na tvojih otrocih, kajti ko izrečeš prekletski izrek nad kom, ki je v zaščiti Boga, se rad vrne tja, od koder je prišel. Ne veš, v kakšno družbo bodo zašli tvoji otroci. Malo se boj, kar rečeš!
Moji otroci si niso izbrali Boga zato, ker bi jih jaz silila, ampak zato, ker so bili priča lastnim in mojim izkušnjam, ki vam jih še nisem razkrila (in jih tudi ne bom).

Ali nam hočeš dopovedat, da od svojih otrok ne boš pričakovala, da bodo imeli isto vero kot ti in da bodo pripadniki iste cerkve kot ti.

Naj ti mar verjamemo, da tvoja cerkev nima nič proti če bodo tvoji otroci hodili v drugo cerkev, ali celo sploh sprejeli drugo religijo.

Moji otroci so že odrasli. Vsak se je odločil, kakor se je sam hotel.

Imeti spore z otroki zaradi drugačnega verovanja in izvajati pritisk in teror nad njimi, ki so svoje življenje izročili Bogu, jim groziti, je zelo negativna in hudobna reč. Poznam versko skupnost, katerih verni starši in sorodniki otrok, ki so zapustili versko skupnost, se morajo odpovedati takim otrokom. To je grozljivo! Barakuda, TO je za obsodit, ne pa otroka, ki je šel po svoji duhovni poti. Vidim, da se radi postavljate na stran tistih, ki so slabši, in jih na nek način zagovarjate, obsojate pa tiste, katerih vest pravi, naj se za nobeno ceno ne uklonijo pritisku sorodnikov, ampak vztrajajo pri svojem Bogu. Delate ravno obratno, kot bi bilo prav.
Ali veste, da so še danes otroci, ki so našli pravo vero, različno od staršev, celo pregnani od doma? Ali ne veste, da morajo zaradi svoje drugačnosti zapustiti dom, ker postane doma nevzdržno? Kje je torej strpnost do drugače mislečih? Pri tistih, ki preganjajo verujoče? Pri tistih, ki se norčujejo iz verujočih? Pri tistih, ki na vse mogoče načine trpinčijo te, ki hočejo biti zvesti Bogu? Prav gotovo ne!


Torej prosim odgovor brez izmikanja na zastavljeno vprašanje
ALI BOG HOČE ZLO ODPRAVITI, A GA NE ZMORE, ALI GA ZMORE, PA GA NOČE, ALI GA NOČE IN NE ZMORE, ALI GA HOČE IN ZMORE.

Barakuda! Hoče ga in zmore. Odpravil bo zlo, odpravil krivice, odpravil bo žalost, trpljenje. Oživil bo tiste, ki so po krivici trpeli, krivici, ki ste jo že velikokrat omenili. Vse se bo izvršilo, kakor je obljubil.
LP! Imejte lepe počitnice!

Torej smo spet na začetku :bog je sicer posredno ustvaril zlo PA NAJ SEDAJ KDO REČE DA NI RES!

Bog samo upošteva "prime directive" in se ne vmešava v človeške zadeve . Če se le prav spomnim to celo piše v Bibliji.

Ni bog tisti ki povzroča zlo, ljudje sami povzročajo zlo in se pri tem predajajo svojim lastnim željam in čustvom. In zakaj bog ne odpravi zla. Zelo preprosto, če se ljudje niso pripravljeni odreči "zlem" namenom v korist dobrega, je to kvečjemu v njegovo breme in v breme družbe same. Stvarnik nam je dal na voljo "svobodno" voljo, vedno imamo na izbiro dobro ali zlo. Kako se odločimo je pa odvisno od vsakega posameznika.

bog je nedoumljiv, zato je bog. če bi ga kdo dojel on ne bi bil bog, je nad človeško inteligenco relativnega dojemanja oz logike.

Matej, Janez, Luka, Marko
se smatrajo za avtorje evangelijev - je pa to zelo sporno (pač preveč časa minilo od takrat in prevelika stvar vse skupaj)
so pa zapisi jezusovega življenja

tisto kar piše v Svetem Pismu

mogoče malo provokativno vprašanje: je kdo prebral Davincijevo šifro?

res je zgodba fikcionalna,pa vendar je v zgodbi vpleteno ogromno resničnih podatkov in zgodovinskih dejstev...res zanimivo branje.Priporočam vsem ki še niste prebral.

Cerkev, vera , jezus , bog , satan - vse to je izmišljeno in ustvarjeno za vladanje navadni raji, ki mora v nekaj verjeti in se na to naslanjati. Brez tega bi nam najbrž bilo slabše, vendar pa sigurno nebi bilo toliko vojn in pobijanja v imenu vere.

Za moje pojme je po eni orenk ledeni dobi in po dvigu morja zaradi stopitve vsega snega in ledu kasneje, pomrlo mnogo ljudi in tisti najpametnejši so hitr vidl, da si morajo neki izmislit, da jim bodo lahko vladal, in od tam je tut prišla vera.

Kar nekaj zanimivih video odgovorov na razlina vprašanja o Jezusu so na voljo tukaj:
http://www.jesusfactorfiction.com/index...