Jezus je vstal od mrtvih. Kaj misliš ti?

(sic) takole jaz gledam na druge religije. Vse učijo super, a ne! Vse učijo naj se ljubimo med seboj, a ne! Vendar ali je pol kakšna razlika med krščanstvom in drugimi verstvi? O, ja pa še kakšna! Vse druge religije učijo, kako mora človek priti z dobrimi deli k bogu itd. krščasntvo pa ni religija, ampak imeti prijateljski odnos z živim Bogom. On je prišel k tebi, da ti ponudi največje darilo na Zemlji in to je večno življenje. Ti se odloči, ali ga boš sprejel ali ga pa zavrnil. Zapomni pa si, da imaš samo eno življenje in malo časa za oldočitev. Kaj bo po smrti? No, ti se odloči.

za madMax-a

Ne zaradi vesti, zaradi svobodne volje!

Mi lahko kdo definiria čudež?

MadMax glej če je Bog ustvaril vse popolno in potem sta Adam pa Eva se odločila, da bosta jedla od sadeža, ki daje spoznanje DOBREGA IN HUDEGA. V tem je ves štos in vso zlo na zemlji, ker zdej znamo ljudje razlikovati, kaj je dobro in kaj je slabo. To je to, prej pa tega nista vedela Adam in Eva, preden sta jedla od sadeža. Škoda, da sta jedla, ker poglej koliko je trpljenja. Samo hvala Bogu, da je poslal rešitev iz tega problema - Jezus te želi rešiti iz te nevarnosti, samo ti se odloči, za katero stvar.

Mi lahko kdo definiria čudež?

Nepojasnjen dogodek. Recimo strela. Stari Grki so mislili da strele meče Zeus na ljudi ki niso "pridni" oz. na ko je jezen. Tega je v verstvih ogromno.

ALIEN3001

Odgovori.

čudež: čudežni dogodek

če verjameš je tol lahko tudi to da ti Deny pove prihodnost...ČE VERJAMEŠ (tuki je point)

Ja, rad bi "filozofiral". Ker vse ostalo nima smisla. Torej, povej mi kaj je čudež in to na primeru ozdravitve.

čudež je to, da se ti da tečnarit ob taku uri s takim blasavim prašanjem. (čeprav je po svoje res, da so imeli vse filozofe za idiote...)

Lahko filozofirava kuglvikl samo zame je čudež možen samo od Boga in od hudiča. Človek, ga ne more narediti. Torej, to je Božje dejanje, kot je rekel gajbica.

od Boga in od hudiča

Zakaj bog z veliko začetnico in hudič z malo?
Nista enakovredna?
Je bog nekaj več?
Zakaj potem ne odstrani hudiča iz svojega kraljestva?

Fantje, vam bom kar prenesel iz Sv. Pisma, zakaj je napisano o Jezusu ok evo: Jezus je vpričo svojih učencev storil še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da verujete, imeli življenje v njegovem imenu.

Evo, še apostoli so želeli samo povedati to dejstvo, da je Jezus Božji sin od Boga

še kr nism najdu odgovora ki pojasnjuje strelovod na cerkvi...

Se pravi, da tisti, ki uči odpuščanja, sam ne bo odpustil?

MadMax še vedno ti bo odpustil, ker te ima rad, vendar nekega dne se bo ta božja milost končala.

Kaj ni Bog neskončno usmiljen? Tako piše v SP.

Ura pa res ni vprašanje, da se ne bi dalo razpravljat. Ne bod tak Joseph K..

Bom povedal, mnenje o čudežu, ki mi je zelo blizu.

BTW: nimam pretina.

alien3001 je neskončno usmiljen. Povej mi, samo primer povem, nekdo ti ubije tvojo ženo in otroke. Kot mi ljudje, bi v jezi rekli, kdo je to naredil, da se maščujem, no, ampak, Bog ti je pripravljen odpustiti, če bi ti to naredil. A ni to neskočna mislot.? Vendar, poglej, danes si slišal o tej Božji milosti, danes se lahko odločiš, da boš začel verovati vanj. Kaj pa, če se ti kaj zgodi naslednji teden? Kaj pa potem? Pazi, vice ne obstajao, kot učijo nekatere cerkve, saj v Sv .Pismu tega ne piše.

MadMax, Jezus je umrl za grehe celega sveta v vsej zgodovini, kar se je zgodilo in kar se še bo, vendar nekdo bo rekel oh super, Bog mi bo vse odpustil, gremo krasti, pobijati, saj bom pol zmolil par očenašev in mi bo odpuščeno? On, to ni krščanstvo, čeprav sem jaz tako včasih delal.
Še ve delam napake, vendar ravno zaradi tega je prišel Jezus, da bi nam odpustil, ker ve, da smo grešniki. Pravi Jezus takole: Nisem prišel klicat zdravih, ampak bolne, nisem prišel klicat pravične, ampak grešne.

nisem prišel klicat pravične, ampak grešne

Torej me ne bo zraven.

Lahko noč.

V VERI HODIMO IN NE V GLEDANJU !!!!!!

Crimson_Shadow ravno ne morem reči, lahko delamo vseživo v imenu žrtve. Se strinjam, da odgovarja vsak človek za svoje grehe, vendar zakaj ne bi sprejel odpuščanja vseh grehov od Jezusa, če lahko? Škoda bi bilo, da bi odgovarjal na sodni dan na svoje grehe, a ne!

Zakaj pa misliš, da je jezus umrl pol? Ker ni dobro odpiral usta in se izognil smrti? če praviš, da te on lahko odreši, potem te lhako samo po tej poti, drui ne in sicer, da veruješ, da je ON plačal z atvoje grehe pred 2000 leti, da bi ti lahko šel v nebesa. Če pa jih hočeš sam plačati, potem veš, kakšno je plačilo za greh - smrt.

Za kaj bi se raje odločil Crimson?

Kako je on lahko plačal za moje grehe če me pa še ni bilo takrat ?! A on naj bi umrl že za vse grehe naprej? Pa zakaj prav Jezus? Ne kapiram nič.

Vera v moč molitve — in samo tam, kjer ima molitev moč nad predmeti, ki so zunaj človeka, samo tam je molitev še religiozna resnica — je isto kot vera v čudežno moč, in vera v čudeže je istovetna z bistvom vere sploh. Samo vera moli; samo molitev vernika ima moč. Vera pa ni nič drugega kot zaupljiva gotovost v realnost, tj. v brezpogojno veljavnost in resničnost subjektivnega v nasprotju z mejami, tj. z zakoni narave in uma. Karakteristični objekt vere je zato čudež — vera je vera v čudeže, vera in čudež sta absolutno neločljiva pojava. Kar je objektivno čudež ali čudežna moč, je subjektivno vera (čudež je zunanji videz vere), vera je notranja duša čudeža —, vera v čudež duha, čudež čustva, ki se zgolj opredmeti v zunanjem čudežu. Veri ni nič nemogoče — in ta vsemogočnost vere udejanja čudež. Čudež je samo čutni zgled tega, kar zmore vera. Neomejenost čustvenosti, preobilje čustev, skratka z eno besedo: supra-naturalizem, nadnaravnost je zato bistvo vere. Vera se nanaša zgolj na stvari, ki v nasprotju z ovirami tj. z zakoni narave in uma ostvarjajo vsemogočnost človeške čustvenosti, človeške želje. Vera razvezuje človekove želje vezi naravnega uma; vera dovoljuje, kar narava in um prepovedujeta; vera prav zato osreči človeka, saj zadovoljuje njegove najbolj subjektivne želje. In noben dvom ne vznemirja prave vere. Dvom je samo tarn, kjer grem iz samega sebe, kjer preko-račim meje svoje subjektivnosti, kjer dovoljujem tudi drugim, ki so od mene različni, resnico in pravico glasu, kjer poznam sebe kot subjektivno, tj. omejeno bitje, in skušam preko tega drugega zunaj sebe raz-širiti svoje meje. Toda v veri je načelo dvoma samo izginilo, zakaj v veri velja na sebi in za sebe subjektivno za objektivno, za absolutum sam. Vera ni nič drugega kot vera v božanstvo človeka.

»Vera je v srcih takšna srčnost, da zaradi Boga vse dobro previdi. Takšno vero, ki položi v srce vse zaupanje v Boga, zahteva Bog v prvi molitvi, saj pravi: Jaz sem Gospod, Tvoj Bog... Samo jaz sem Tvoj Bog, ni ti iskati drugih bogov; pomagal Ti bom in vseh tegob ... Ne smeš misliti, da sem ti sovražen, da ti nočem pomagati. Kjer pa tako misliš, si storil iz mene v svojem srcu drugega Boga, kot pa sem. Zato za trdno imej, da ti hočem milost izkazati.« »Tako kot se ti giblješ in obračaš, se premika, giblje in obrača Bog. Če misliš, da se jezi note, se jezi. Če misliš, da je neusmiljen s teboj, in da Te hoče pahniti v pekel, je to tudi res. Tako kot Ti veruješ v Boga, tako ga tudi imaš.« »Če veruješ Vanj, ga torej imaš; če pa ne veruješ vanj, ga nimaš.« »Kakor verujemo Vanj, tako se nam godi. Če ga imamo za svojega Boga, po-tem seveda ne more biti naš hudič. Ce pa ga nimamo za svojega Boga, potem mora biti uničujoč ogenj.« »Z nejevero storimo Boga za Hudiča.«97 Če torej verujem v Boga, ga tudi imam, tj. vera v Boga je človekov Bog. Če je Bog to in tako, kar in kakor verujem, kaj je drugega bistvo Boga kot bistvo vere? Ali lahko veruješ v dobrega Boga, če sam nisi dober, če dvomiš v ljudi, če ti Bog ni nič? Če veruješ, da je Bog zate, veruješ tudi, da ni proti tebi, da ti ne nasprotuje. Če torej veruješ, da ni nekaj proti tebi in tudi biti ne more, torej veruješ v — kaj? — v nič manj kot to, da si Ti sam Bog.98 Da je Bog drugo bitje, je samo videz, zgolj domišljija. Za to, da je to tvoje lastno bitje, govori že to, da je Bog bitje za Tebe. Kaj je torej vera drugega kot samogotovost človeka, nedvomljiva gotovost, da je lastno subjektivno bitje, objektivno, da, celo absolutno bitje, bistvo bistva.

Čudež je bistveni predmet krščanstva, bistvena vsebina vere. Toda kaj je čudež? Udejanjena supra naturalistična želja — sicer pa nič drugega. Apostol Pavel je pojasnil bistvo krščanske vere na Abraha-movem primeru. Abraham ni mogel upati, da bo po naravni poti prišel do potomstva. Jehova mu ga je obljubil iz posebne milosti. Abraham je veroval na-ravi nakljub. Zato je treba tudi to vero prišteti k pravičnosti, k zaslugi; zakaj veliko domišljije je po-trebno, da sprejmemo nekaj, kar je v protislovju z izkustvom, vsaj umnim, zakonitim izkustvom, kot nekaj trdnega. Toda kaj je bil predmet te božje obljube? Potomstvo: predmet človeške želje. In v kaj je veroval Abraham, če ne v Jehovo? V bitje, ki vse zmore, ki lahko izpolni vse človeške želje. »Ali je za Gospoda kaj pretežko?«

Toda čemu se je treba sklicevati prav na Abra-hama? Prepričevalni dokaz imamo vendar bliže. Ču-dež je nahranil lačne, ozdravil po naravi slepe, gluhe, hrome, rešil ljudi iz življenjske nevarnosti, oživil že mrtve na prošnjo sorodnikov. Čudež torej zadovoljuje človeške potrebe — želje, ki pa pomenijo hkrati, če-prav ne vedno, na sebi, — kot je čudež obujanja mrtvih, — kolikor nagovarjajo čudežno moč, čudežno pomoč, vendarle pretirane, nadnaravne želje. Toda čudeži se razlikujejo od naravnih in pametnih načinov zadovoljitve človeških želja in potreb po tem, da za-dovoljujejo človeške želje ustrezno bistvu želje, na način, ki je želje vreden. Želja ne naleti na nobeno mejo, na noben zakon, na noben čas; izpolnjena bo nemudoma, bliskovito. In glej, tako hitra kot želja je tudi čudež. Čudežna sila udejani človeško željo trenutno, na mah, brez vseh ovir. Da bolnik ozdravi, ni nikakršen čudež, skrivnost čudeža je šele to, da postane zdrav na gol ukaz. Torej čudež ni kot produkt ali objekt, ki ga povzroči nekaj absolutno novega, nekaj, kar se še ni nikoli pripetilo, česar si še nihče ni predstavljal, nekaj, kar si še nihče nikoli ni izmislil, tako, da bi bilo nekaj bistveno drugega in bi bilo hkrati dokazano kot objektivna danost. Čudežnostna dejavnost se razlikuje od dejavnosti narave in uma samo po modusu, po načinu. Samo dejavnost, ] bistvu, po vsebini naravna, čutna, in le po ali obliki nadnaravna, nadčutna, samo ta de je fantazija ali domišljija. Moč čudeža torej ni nič drugega moč domišljije..


L. Feuerbach.


Je še tega.