vir: Evropski parlament
Nova direktiva bo njihov status ustrezneje uredila. Po novem se bo predpostavljalo, da so ti ljudje zaposleni, če bodo izpolnjevali dva izmed petih kriterijev (lahko pa države to še zaostrijo). Ugotavljanje statusa bo lahko sprožil delavec, njegov zastopnik ali uradni organ, platforma pa bo lahko ugovarjala. Druga pomembnost novost bo preglednost algoritmov, katerih delovanje trenutno delavcem ni znano, v prihodnosti pa bodo morali biti seznanjeni z mehanizmom. Samovolja algoritmov bo omejena, saj podjetja ne bodo smela odpuščati in podobno zgolj na podlagi odločitve algoritma. Določenih osebnih podatkov delavcev platforme ne bodo smele zbirati, denimo o osebnih prepričanjih, osebni korespondenci in podobno. Platforme se pravilom ne bodo mogle izogniti z uporabo posrednikov.
Evropska komisija je predlog direktive predstavila konec leta 2021, a se je soočila z odločnim lobističnim odzivom platform. Tudi države članice so imele precej različna stališča, koliko zaščite so pripravljene uzakoniti. Na platforme bo vplival tudi GDPR, ki delavcem že zdaj daje določene pravice glede vpogleda v podatke, ki jih o njih zbirajo platforme in uporabljajo v algoritmih.
Vse podrobnosti okvirnega dogovora še niso znane, saj čakamo na konsolidirano besedilo, ki ga bomo dobili v naslednjih tednih ali mesecih. Preden bo direktiva stopila v veljavo, jo morata izglasovati še Parlament in Svet. Nato pa jo bodo morale države članice prenesti v nacionalno zakonodajo, saj direktive za razliko od uredb nimajo neposredne moči v posameznih državah (je pa njihov prenos obvezen).