Komisija ocenjuje, da bi spremembe neposredno vplivale na 4,1 milijona Evropejcev, ki opravljajo tovrstna dela. Ti ljudje, ki dostikrat zaslužijo manj kot minimalno plačo, bi samo zaradi zvišanja prejemkov na raven minimalne plače letno zaslužili dodatnih 484 milijonov evrov. Ponudniki teh del pa bi imeli letno 4,5 milijarde evrov več stroškov, saj bi poleg plačila morali urediti še številne druge aspekte teh dejavnosti. Komisija sicer ocenjuje, da za digitalne platforme dela 28 milijonov Evropejcev, med katerimi je večina res svobodnjakov. Toda približno pet milijonov pa dela v prikritem delovnem razmerju. Celotna branža je vredna okrog 14 milijarde evrov.
Direktiva predvideva, da bi ljudje, ki delajo v teh oblikah zaposlitve, dobili status, ki bi ustrezal njihovim dejanskim delovnim zadolžitvam. V direktivi je naveden seznam kriterijev, po katerih bi se presojalo, ali je posamezna platforma delodajalec v klasičnem pomenu besede. Kdor bi delal zanjo, bi bil potemtakem delodajalec s pravicami, ki pritičejo zaposlenim. To vključuje minimalno plačo (koder obstaja), kolektivne pogodbe, pravila o delovnem času in odmoru, zavarovanje, socialna varnost, prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, plačana bolniška itd. Platforme bodo lahko seveda dokazovale, da niso delodajalec, a bo dokazno breme na njih.
Predlog prinaša tudi več transparentnosti glede algoritmov, ki razporejajo delo, in predvsem pri dostopu nacionalnih organov do podatkov. Trenutno so namreč platforme registrirane v tujini, zato imajo na primer slovenski organi težave pri pridobivanju informacij. Nova pravila bodo pokrivala tako delavce, ki delajo na licu mesta, kakor tiste na daljavo.
Komisija je odprla javno razpravo o predlogu. Čeprav sta na primer tudi Kalifornija in Velika Britanija voznike pri Uberju prepoznali kot zaposlene, bo nova evropska zakonodaja, če bo sprejeta v predlagani obliki, ena najstrožjih na svetu.
