» »

Evropska komisija za več pravic delavcev v digitalnem gospodarstvu na poziv

Evropska komisija za več pravic delavcev v digitalnem gospodarstvu na poziv

Evropska komisija - Evropska komisija je včeraj predstavila predlog zakonodajnega svežnja, ki bi v EU rigorozno uredil pravice delavcev v tako imenovanem gospodarstvu na poziv (gig economy), kamor uvrščamo voznike pri Uberju in dostavljavce hrane pri Woltu. Komisija želi tudi tem ljudem zagotoviti enake delavske pravice in ugodnosti kakor zaposlenim, vključno z varovalkami pred odpovedjo, z minimalno plačo in socialno varnostjo. Zato so pripravili sporočilo Komisije (communication), predlog nove direktive (sprejete direktive morajo države članice v dveh letih prenesti v nacionalno pravo) in osnutek smernic.

Komisija ocenjuje, da bi spremembe neposredno vplivale na 4,1 milijona Evropejcev, ki opravljajo tovrstna dela. Ti ljudje, ki dostikrat zaslužijo manj kot minimalno plačo, bi samo zaradi zvišanja prejemkov na raven minimalne plače letno zaslužili dodatnih 484 milijonov evrov. Ponudniki teh del pa bi imeli letno 4,5 milijarde evrov več stroškov, saj bi poleg plačila morali urediti še številne druge aspekte teh dejavnosti. Komisija sicer ocenjuje, da za digitalne platforme dela 28 milijonov Evropejcev, med katerimi je večina res svobodnjakov. Toda približno pet milijonov pa dela v prikritem delovnem razmerju. Celotna branža je vredna okrog 14 milijarde evrov.

Direktiva predvideva, da bi ljudje, ki delajo v teh oblikah zaposlitve, dobili status, ki bi ustrezal njihovim dejanskim delovnim zadolžitvam. V direktivi je naveden seznam kriterijev, po katerih bi se presojalo, ali je posamezna platforma delodajalec v klasičnem pomenu besede. Kdor bi delal zanjo, bi bil potemtakem delodajalec s pravicami, ki pritičejo zaposlenim. To vključuje minimalno plačo (koder obstaja), kolektivne pogodbe, pravila o delovnem času in odmoru, zavarovanje, socialna varnost, prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, plačana bolniška itd. Platforme bodo lahko seveda dokazovale, da niso delodajalec, a bo dokazno breme na njih.

Predlog prinaša tudi več transparentnosti glede algoritmov, ki razporejajo delo, in predvsem pri dostopu nacionalnih organov do podatkov. Trenutno so namreč platforme registrirane v tujini, zato imajo na primer slovenski organi težave pri pridobivanju informacij. Nova pravila bodo pokrivala tako delavce, ki delajo na licu mesta, kakor tiste na daljavo.

Komisija je odprla javno razpravo o predlogu. Čeprav sta na primer tudi Kalifornija in Velika Britanija voznike pri Uberju prepoznali kot zaposlene, bo nova evropska zakonodaja, če bo sprejeta v predlagani obliki, ena najstrožjih na svetu.

2 komentarja

wechta ::

Edino pravilno.

gruntfürmich ::

še več birokracije! toooo!
zaton evrope že v obrisih...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo

Če bi ukinili dohodnino (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
14611048 (7664) Mato989
»

ZN: mikrodelo prek interneta škoduje in izkorišča

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
297642 (4361) Lonsarg
»

Popolna prepoved Uberja v Italiji (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Tožbe
12424274 (19741) konspirator
»

Uber dela izgubo

Oddelek: Novice / Rezultati
4711147 (8396) BigWhale

Več podobnih tem