Evropski parlament - Evropski parlament in Svet sta dosegla okvirni dogovor o vsebini nove direktive o delu prek platform (Platform Work Directive), s katero bo v EU urejen pravni status delavcev na modernih platformah, denimo Uber ali Wolt. Po ocenah Komisije je v EU trenutno okoli 5,5 milijona ljudi, ki si kruh služijo prek platform in jih zakonodaja trenutno šteje kot samozaposlene, čeprav to niso v pravem pomenu besede. Zaradi tega trenutno niso upravičeni do vseh pravic, ki jih imajo redno zaposleni.

Nova direktiva bo njihov status ustrezneje uredila. Po novem se bo predpostavljalo, da so ti ljudje zaposleni, če bodo izpolnjevali dva izmed petih kriterijev (lahko pa države to še zaostrijo). Ugotavljanje statusa bo lahko sprožil delavec, njegov zastopnik ali uradni organ, platforma pa bo lahko ugovarjala. Druga pomembnost novost bo preglednost algoritmov, katerih delovanje trenutno delavcem ni znano, v prihodnosti pa bodo morali biti seznanjeni z mehanizmom. Samovolja algoritmov bo omejena, saj...

Evropska komisija - Evropska komisija je včeraj predstavila predlog zakonodajnega svežnja, ki bi v EU rigorozno uredil pravice delavcev v tako imenovanem gospodarstvu na poziv (gig economy), kamor uvrščamo voznike pri Uberju in dostavljavce hrane pri Woltu. Komisija želi tudi tem ljudem zagotoviti enake delavske pravice in ugodnosti kakor zaposlenim, vključno z varovalkami pred odpovedjo, z minimalno plačo in socialno varnostjo. Zato so pripravili sporočilo Komisije (communication), predlog nove direktive (sprejete direktive morajo države članice v dveh letih prenesti v nacionalno pravo) in osnutek smernic.

Komisija ocenjuje, da bi spremembe neposredno vplivale na 4,1 milijona Evropejcev, ki opravljajo tovrstna dela. Ti ljudje, ki dostikrat zaslužijo manj kot minimalno plačo, bi samo zaradi zvišanja prejemkov na raven minimalne plače letno zaslužili dodatnih 484 milijonov evrov. Ponudniki teh del pa bi imeli letno 4,5 milijarde evrov več stroškov, saj bi poleg plačila morali urediti še številne druge...

Slo-Tech - Evropski parlament je na današnji plenarni seji s 348 glasovi za in 274 proti podprl novo direktivo o avtorskih pravicah in enotnem digitalnem trgu, s katero želi Evropska unija modernizirati zakonodajo. Izmed slovenskih evropskih poslancev so direktivo podprli le Lozje Peterle (NSi), Franc Bogovič (SLS) in Ivo Vajgl (DeSUS). Prejšnja direktiva o avtorskih pravicah je namreč segala v leto 2001, ko pretočnih storitev in družbenih omrežij sploh še ni bilo, spletni iskalniki pa so bili še precej v povojih. Nova direktiva je politiko in javnost močno razklala, saj ji nasprotniki očitajo uničevanje interneta, podporniki pa vidijo v njej končno ureditev avtorskih pravic v dosedanji digitalni džungli.

Novo direktivo je...

Slo-Tech - Čez dva dni bo Evropski parlament glasoval o novi direktivi o enotnem digitalnem trgu, ki med drugim prinaša tudi poostritev pravil glede avtorske zaščitene do te mere, da načenja svobodo interneta. Organizacije, ki zagovarjajo odprtost in svobodo interneta, so že jasno izrazile nasprotovanje novi direktivi, ki pa je na pristojnem odboru že dobila zeleno luč. Zaradi tega je Wikipedija posegla po nekonvencionalnih ukrepih.

Medtem ko na slovenski verziji strani ni sprememb, na angleški Wikipediji pa se pojavi obvestilo o problematiki prihajajoče direktive, je v Italiji ukrep drastičen. Danes je italijanska verzija Wikipedije v Italiji nedostopna. Obiskovalce namesto želenih člankov pričaka opozorilo, da Wikipediji ob spremembi nove direktive grozi tudi zaprtje. Piše tudi, da bi sprejem uredbe povzročil, da...

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...