Forum » Loža » Projekt trajnostna mobilnost
Projekt trajnostna mobilnost
Grizzly ::
Ideja je celotnemu prebivalstvu enakopravno zagotoviti alternativne načine mobilnosti z namenom zmanjšanja potrebe po lastnem avtomobilu. Za iztočnico dam par primerov:
1. Večja mesta (Ljubljana): Imaš javni potniški promet (mestni avtobusi), imaš železniško povezavo v vse dele Slovenije, imaš car-sharing, imaš kolesa (sistem BicikeLJ) in avtomobile za izposojo, imaš taksi službe. Rezultat: Brez lastnega avtomobila greš lahko na drug konec mesta ali na drug konec države. Problem je, če moraš iti v kraj, ki alternativnih oblik mobilnosti nima.
2. Manjše mesto (do 5000 prebivalcev): 2x dnevno imaš avtobus za okoliške vasi ali v drugo mesto, znotraj samega mesta nimaš nobenih mestnih avtobusov, nimaš sistema za izposojo koles ali avtomobilov. Niti kolesarskih steza ni po celotnem mestu. Rezultat: Krajše razdalje lahko premagaš peš, za daljše (takih je večina) pa nujno rabiš svoj avtomobil.
Večjih mest z dobro pokritimi alternativnimi oblikami mobilnosti je malo (nekaj naših večjih mest), kar pomeni, da je večina prebivalstva še vedno odvisna od lastnega avtomobila. Železniški promet se sicer posodablja, vendar prepočasi (novih prog vsaj do leta 2050 ne bomo gradili). Kolesarske steze se gradijo, vendar prepočasi. Lahko bi v tem času naredili kaj več. Dam par primerov:
1. Vsakemu mestu bi se zagotovilo nekaj mestnih avtobusov, ki bi krožili po mestu. Za manjša mesta bi morda za začetek zadostovali 3 takšni avtobusi, v malo večjih bi jih bilo recimo 10 ali več. Potem pa bi sproti dodajali glede na potrebe prebivalstva.
2. Vsakemu mestu bi se zagotovil sistem izposoje koles. V manjših mestih bi začeli z 20 kolesi, razporejenimi na 4 lokacije. V večjih mestih bi bilo seveda več koles in več lokacij. V primeru dobrega odziva, se število koles poveča.
3. Podobno kot kolesa, bi lahko mesta imela na voljo za izposojo avtomobile. Lahko bi vsako mesto imelo kakšno taksi službo. S tem bi se omogočilo, da nekdo iz mesta prispe v neko oddaljeno vas brez lastnega avtomobila.
Osebno podpiram idejo trajnostne mobilnosti, ampak mislim, da se premalo vlaga v to. Že zdaj bi se dalo narediti veliko več.
Kakšno je vaše mnenje o vsem tem? Mislite, da je projekt izvedljiv v nekem realnem času (10 let) ali bomo zadostno infrastrukturo imeli šele čez 100 let?
1. Večja mesta (Ljubljana): Imaš javni potniški promet (mestni avtobusi), imaš železniško povezavo v vse dele Slovenije, imaš car-sharing, imaš kolesa (sistem BicikeLJ) in avtomobile za izposojo, imaš taksi službe. Rezultat: Brez lastnega avtomobila greš lahko na drug konec mesta ali na drug konec države. Problem je, če moraš iti v kraj, ki alternativnih oblik mobilnosti nima.
2. Manjše mesto (do 5000 prebivalcev): 2x dnevno imaš avtobus za okoliške vasi ali v drugo mesto, znotraj samega mesta nimaš nobenih mestnih avtobusov, nimaš sistema za izposojo koles ali avtomobilov. Niti kolesarskih steza ni po celotnem mestu. Rezultat: Krajše razdalje lahko premagaš peš, za daljše (takih je večina) pa nujno rabiš svoj avtomobil.
Večjih mest z dobro pokritimi alternativnimi oblikami mobilnosti je malo (nekaj naših večjih mest), kar pomeni, da je večina prebivalstva še vedno odvisna od lastnega avtomobila. Železniški promet se sicer posodablja, vendar prepočasi (novih prog vsaj do leta 2050 ne bomo gradili). Kolesarske steze se gradijo, vendar prepočasi. Lahko bi v tem času naredili kaj več. Dam par primerov:
1. Vsakemu mestu bi se zagotovilo nekaj mestnih avtobusov, ki bi krožili po mestu. Za manjša mesta bi morda za začetek zadostovali 3 takšni avtobusi, v malo večjih bi jih bilo recimo 10 ali več. Potem pa bi sproti dodajali glede na potrebe prebivalstva.
2. Vsakemu mestu bi se zagotovil sistem izposoje koles. V manjših mestih bi začeli z 20 kolesi, razporejenimi na 4 lokacije. V večjih mestih bi bilo seveda več koles in več lokacij. V primeru dobrega odziva, se število koles poveča.
3. Podobno kot kolesa, bi lahko mesta imela na voljo za izposojo avtomobile. Lahko bi vsako mesto imelo kakšno taksi službo. S tem bi se omogočilo, da nekdo iz mesta prispe v neko oddaljeno vas brez lastnega avtomobila.
Osebno podpiram idejo trajnostne mobilnosti, ampak mislim, da se premalo vlaga v to. Že zdaj bi se dalo narediti veliko več.
Kakšno je vaše mnenje o vsem tem? Mislite, da je projekt izvedljiv v nekem realnem času (10 let) ali bomo zadostno infrastrukturo imeli šele čez 100 let?
qwertyy ::
Avte na baterije, za po mestih čim manjše. Namesto polnjenja na polnilnicah bi baterije morale biti vgrajene tako, da bi jih lahko na nek enostaven način zamenjal kar na črpalki. Se pravi namesto tankanja prideš na črpalko in zamenjaš baterijo, pa čao za naslednjih 300 km.
scipascapa ::
Odprava povračila potnih stroškov. Zakaj izposoja kolesa? Ko imaš rabljena po 50€? Nova so po 150-200€?
Boomerang ::
Dokler se bodo avtomobili izdelovali in bodo tako ugodni (par tisočakov in imaš rabljen avto), se stanje ne bo bistveno spremenilo. Ti imaš lahko dnevno 50 vlakov in avtobusov in ti vsak ustavi 10 metrov od doma, ampak dokler bo vsak imel svoj avto, javnega prevoza ne bo nihče uporabljal. Ko boš za rabljen avto moral odštet toliko kot danes za novega in bo vinjeta dražja za faktor x5, gorivo pa po 5€/liter, se pa lahko pogovarjamo o spremembah.
Sploh za manjša mesta to velja, kjer je pretočnost prometa dobra. Danes ti nihče ne bo uporabljal storitve izposoje skirojev/koles/avtov, ko pa je lastni prevoz (avto) tako poceni. Iz tega razloga se tega niti ne splača uvajat - takoj imaš strošek z nabavo in postavitvijo postaj, v promet pa ne bo šlo. Ko bo lastni avtomobil privilegij bogatih, bo tudi povpraševanje po alternativnih oblikah.
Sploh za manjša mesta to velja, kjer je pretočnost prometa dobra. Danes ti nihče ne bo uporabljal storitve izposoje skirojev/koles/avtov, ko pa je lastni prevoz (avto) tako poceni. Iz tega razloga se tega niti ne splača uvajat - takoj imaš strošek z nabavo in postavitvijo postaj, v promet pa ne bo šlo. Ko bo lastni avtomobil privilegij bogatih, bo tudi povpraševanje po alternativnih oblikah.
#000000 ::
Dokler se bodo avtomobili izdelovali in bodo tako ugodni (par tisočakov in imaš rabljen avto), se stanje ne bo bistveno spremenilo. Ti imaš lahko dnevno 50 vlakov in avtobusov in ti vsak ustavi 10 metrov od doma, ampak dokler bo vsak imel svoj avto, javnega prevoza ne bo nihče uporabljal. Ko boš za rabljen avto moral odštet toliko kot danes za novega in bo vinjeta dražja za faktor x5, gorivo pa po 5€/liter, se pa lahko pogovarjamo o spremembah.
Sploh za manjša mesta to velja, kjer je pretočnost prometa dobra. Danes ti nihče ne bo uporabljal storitve izposoje skirojev/koles/avtov, ko pa je lastni prevoz (avto) tako poceni. Iz tega razloga se tega niti ne splača uvajat - takoj imaš strošek z nabavo in postavitvijo postaj, v promet pa ne bo šlo. Ko bo lastni avtomobil privilegij bogatih, bo tudi povpraševanje po alternativnih oblikah.
Henry Ford bi te dal razčetverit, dočim AVTONET in ostali iz SLO bi najraje najeli nekoga kot je Velja Nevolja da te prepriča da si ćevap.
Karen ::
Če se že gremo alternativno razmišljanje, malce provokativno:
- ukinemo večino avtobusnih linij (so on demand oz. prepuščene trgu, npr. za šolske prevoze ipd., enako železnice - slednje so državne in se prevoz subvencionira iz naslova tovornega prometa); to je tam dobrih 110 MIO letno prihranka (predvsem je potrebno realno pogledat ali je javni potrniški prevoz res tako sveto najboljša rešitev kot se propagira)
- avtobusni prevozi kot so so itak relativno neuporabni, takoj ko nisi iz Lj, Domžal, Vrhnike, Grosupljega, Kranja. Recimo kakšne Cerklje na Gorenjskem gre bus zjutraj do 8ih 2x v Lj, potem pa 4 ure nič, pa spet ob 13ih dalje 1x,...
- poskrbimo za brezplačna parkirišča, čim več, po mestih (recimo Ljubljana) se zgradi podzemne/nadzemne parkirne hiše, ki se jih ne računa po pasje, parkingi sicer so frej po Ljubljani in se ne uporabljajo za filanje proračuna
- konfiguracija Slovenije je taka, da je najbolj komot imet individualen avto (to je dejstvo), favorizira se električne avte
- gradnja infrastrukture el. polnilnic
- forsira se last mile z el. skiroji, brezplačnimi kolesi (ala bicikelj)
- dovoli se močnejše elektirčne skuterje
- 125ccm motor z navadnim izpitom brez komplikacij
- skine se vse neumne omejitve po cestah (cone 30, 40), poveča se pretočnost po mestih, generalna hitrost 60kmh po mestih (tako kot je bilo včasih, če se še kdo spomni - beri: 25 let nazaj smo se vozili 60kmh, pa so bili avti čista beda napram današnjim po tehnološki plati, kaj se je danes zgodilo da smo sposobni vozit samo še 50 ob vseh teh tehno gadgetih v avtih, da ne govorim da nimamo več Tigar nalitih gum na avtih)?
- avtocesta 150kmh, povsod kjer je odstavni pas se naredi 3. pas
- obvoznica okoli Lj tripasovna
- vsem lokalnim šerifom (županom) pobrati pooblastila za postavljanje radarjev v vsaki vasi, prekršek za neupravičene omejitve hitrosti, odstranitev vseh ležečih policajev
- vsakič ko se zgodi nekje nesreča je danes treba narediti varnostno študijo - to imajo lobiji pod kontrolo in mirno copy/paste-ajo svoje študije, kar po regijah. Rezultat je vedno znižanje hitrosti, zato imamo vsakič ko se nekje nekaj zgodi (ne glede na razlog - lahko je pijan voznik zaspal za volanom - omejitev hitrosti nekako ne pomaga, če spiš ko voziš, a ne?), čez pol leta tam omejitev hitrosti - sam mal poglejte naokoli kje so in kakšne so omejitva.
- prekršek DARSu za neupravičeno omejevanje hitrosti (recimo pojma nimam zakaj je že en mesec ograjen odstavni pas za počivališče povodje iz Ljubljane - komot bi bila samo tabla in ograja zapore desno od odstavnega pasu, ker itak delajo na počivališču - aja, da ne govorim da je vsak dan popoldne gužva ker so naredili omejitev 80kmh - povsem po nepotrebnem, mirno bi bila 110 ali pa je sploh ne bi bilo, če ne bi okupirali odstavnega pasu ki ga sploh ne rabijo za delo na počivališču - ampak ziher je neka varnostna študija gradbišča to predvidela - kazen za tistega, ki je takšno študijo naredil in ni predvidel boljše alternative).
V bistvu me prav zanima koliko bi v takem primeru realno "popušili" na izpustih in ostalih teoremih, s katerimi se favorizira relativno neuporaben linijski potniški promet, pa koliko bi bilo dejansko več nesreč. Verjetno kakšna več (si upam trditi da hujšega ne bi bilo), ampak na ta račun ljudje stojijo vsak dan v gužvi oz. se vozijo npr. 5 minut dlje v službo (onesnaževanje traja toliko dlje, da ne govorim da produktivnost pade) - če gledamo samo Lj kamor pride dnevno 200.000 delovnih migrantov je to v Lj in nazaj 10 minut dlje za vsakega, kar znese 2 MIO delovnih minut dnevno (4.166 delovnih dni vsak dan), krat 200 dni je 833.000 delovnih dni produktivnosti na leto (če recimo delavec na dan doda samo 50 EUR dodane vrednosti, je to dobrih 41 MIO EUR na leto (samo v Lj in nazaj, če ekstrapoliramo za slovenijo je po mojem to vsaj 200 MIO skupaj). Na koncu je to izpad BDP-ja v tem obsegu, vsako nesrečo računajo v obliki škode ki nastane državi; če bi to preračunali ne vem če bi zneslo (pustimo ob strani dejstvo da je škoda vsakega življenja, ampak na koncu država te stvari gleda skozi denar).
Mislim, da je treba kritično pogledati tudi takšne alternative, ne samo slepo verjeti, da bo javni avtobusni prevoz rešil svet, ker milo rečeno povprečen migrant v Ljubljano brez avta nima šans priti v nekem doglednem času z javnim prevozom v službo (beri recimo jaz imam do službe v Lj z avtom 21km po majbližji poti, z javnim prevozom je varianta ura in 20 minut v eno smer, ali pa cca 50 minut in peš 4km v eno smer). Avto max 30 minut, torej je računica enostavna. Če nisi ravno v centru Kranja, Grosupljega, Vrhnike je stanje podobno. Tako da ko si enkrat na 2,5h dnevne migracije v službo in nazaj za manj kot 25km cena goriva recimo ni pomembna (lahko je tudi 5eur na liter pa bo še vedno bolje kot javni promet in izguba ure in pol časa na dan).
Torej, malce razmislimo če obstaja še kakšna druga možnost... ideje na plano.
- ukinemo večino avtobusnih linij (so on demand oz. prepuščene trgu, npr. za šolske prevoze ipd., enako železnice - slednje so državne in se prevoz subvencionira iz naslova tovornega prometa); to je tam dobrih 110 MIO letno prihranka (predvsem je potrebno realno pogledat ali je javni potrniški prevoz res tako sveto najboljša rešitev kot se propagira)
- avtobusni prevozi kot so so itak relativno neuporabni, takoj ko nisi iz Lj, Domžal, Vrhnike, Grosupljega, Kranja. Recimo kakšne Cerklje na Gorenjskem gre bus zjutraj do 8ih 2x v Lj, potem pa 4 ure nič, pa spet ob 13ih dalje 1x,...
- poskrbimo za brezplačna parkirišča, čim več, po mestih (recimo Ljubljana) se zgradi podzemne/nadzemne parkirne hiše, ki se jih ne računa po pasje, parkingi sicer so frej po Ljubljani in se ne uporabljajo za filanje proračuna
- konfiguracija Slovenije je taka, da je najbolj komot imet individualen avto (to je dejstvo), favorizira se električne avte
- gradnja infrastrukture el. polnilnic
- forsira se last mile z el. skiroji, brezplačnimi kolesi (ala bicikelj)
- dovoli se močnejše elektirčne skuterje
- 125ccm motor z navadnim izpitom brez komplikacij
- skine se vse neumne omejitve po cestah (cone 30, 40), poveča se pretočnost po mestih, generalna hitrost 60kmh po mestih (tako kot je bilo včasih, če se še kdo spomni - beri: 25 let nazaj smo se vozili 60kmh, pa so bili avti čista beda napram današnjim po tehnološki plati, kaj se je danes zgodilo da smo sposobni vozit samo še 50 ob vseh teh tehno gadgetih v avtih, da ne govorim da nimamo več Tigar nalitih gum na avtih)?
- avtocesta 150kmh, povsod kjer je odstavni pas se naredi 3. pas
- obvoznica okoli Lj tripasovna
- vsem lokalnim šerifom (županom) pobrati pooblastila za postavljanje radarjev v vsaki vasi, prekršek za neupravičene omejitve hitrosti, odstranitev vseh ležečih policajev
- vsakič ko se zgodi nekje nesreča je danes treba narediti varnostno študijo - to imajo lobiji pod kontrolo in mirno copy/paste-ajo svoje študije, kar po regijah. Rezultat je vedno znižanje hitrosti, zato imamo vsakič ko se nekje nekaj zgodi (ne glede na razlog - lahko je pijan voznik zaspal za volanom - omejitev hitrosti nekako ne pomaga, če spiš ko voziš, a ne?), čez pol leta tam omejitev hitrosti - sam mal poglejte naokoli kje so in kakšne so omejitva.
- prekršek DARSu za neupravičeno omejevanje hitrosti (recimo pojma nimam zakaj je že en mesec ograjen odstavni pas za počivališče povodje iz Ljubljane - komot bi bila samo tabla in ograja zapore desno od odstavnega pasu, ker itak delajo na počivališču - aja, da ne govorim da je vsak dan popoldne gužva ker so naredili omejitev 80kmh - povsem po nepotrebnem, mirno bi bila 110 ali pa je sploh ne bi bilo, če ne bi okupirali odstavnega pasu ki ga sploh ne rabijo za delo na počivališču - ampak ziher je neka varnostna študija gradbišča to predvidela - kazen za tistega, ki je takšno študijo naredil in ni predvidel boljše alternative).
V bistvu me prav zanima koliko bi v takem primeru realno "popušili" na izpustih in ostalih teoremih, s katerimi se favorizira relativno neuporaben linijski potniški promet, pa koliko bi bilo dejansko več nesreč. Verjetno kakšna več (si upam trditi da hujšega ne bi bilo), ampak na ta račun ljudje stojijo vsak dan v gužvi oz. se vozijo npr. 5 minut dlje v službo (onesnaževanje traja toliko dlje, da ne govorim da produktivnost pade) - če gledamo samo Lj kamor pride dnevno 200.000 delovnih migrantov je to v Lj in nazaj 10 minut dlje za vsakega, kar znese 2 MIO delovnih minut dnevno (4.166 delovnih dni vsak dan), krat 200 dni je 833.000 delovnih dni produktivnosti na leto (če recimo delavec na dan doda samo 50 EUR dodane vrednosti, je to dobrih 41 MIO EUR na leto (samo v Lj in nazaj, če ekstrapoliramo za slovenijo je po mojem to vsaj 200 MIO skupaj). Na koncu je to izpad BDP-ja v tem obsegu, vsako nesrečo računajo v obliki škode ki nastane državi; če bi to preračunali ne vem če bi zneslo (pustimo ob strani dejstvo da je škoda vsakega življenja, ampak na koncu država te stvari gleda skozi denar).
Mislim, da je treba kritično pogledati tudi takšne alternative, ne samo slepo verjeti, da bo javni avtobusni prevoz rešil svet, ker milo rečeno povprečen migrant v Ljubljano brez avta nima šans priti v nekem doglednem času z javnim prevozom v službo (beri recimo jaz imam do službe v Lj z avtom 21km po majbližji poti, z javnim prevozom je varianta ura in 20 minut v eno smer, ali pa cca 50 minut in peš 4km v eno smer). Avto max 30 minut, torej je računica enostavna. Če nisi ravno v centru Kranja, Grosupljega, Vrhnike je stanje podobno. Tako da ko si enkrat na 2,5h dnevne migracije v službo in nazaj za manj kot 25km cena goriva recimo ni pomembna (lahko je tudi 5eur na liter pa bo še vedno bolje kot javni promet in izguba ure in pol časa na dan).
Torej, malce razmislimo če obstaja še kakšna druga možnost... ideje na plano.
sci3nc3 ::
Da vidim, koliko vas je sposobnih rešiti tale izziv:
Recimo da sem iz Hodoša (Prekmurje) in imam ves teden službene opravke v Solkanu (S. Primorska), in sicer vsak dan moram biti najkasneje ob 8:00 na lokaciji in bom tam do 16:00. Pojma nimam, kako zgleda Solkan, ker me tam še ni bilo. Z lastnim avtomobilom to rešiš enostavno. Ampak recimo, da jaz nimam lastnega avtomobila. Sploh lahko to ob sedanjih alternativah izpeljem ali sem brez lastnega avta neuporaben?
Recimo da sem iz Hodoša (Prekmurje) in imam ves teden službene opravke v Solkanu (S. Primorska), in sicer vsak dan moram biti najkasneje ob 8:00 na lokaciji in bom tam do 16:00. Pojma nimam, kako zgleda Solkan, ker me tam še ni bilo. Z lastnim avtomobilom to rešiš enostavno. Ampak recimo, da jaz nimam lastnega avtomobila. Sploh lahko to ob sedanjih alternativah izpeljem ali sem brez lastnega avta neuporaben?
cvalsr ::
Pa zakaj bi rinil iz Hodoša v Piran?
Probaj iz Šmartnega pri Litiji na Janče ali pa v Temenico, bogih 10 kilometrčkov. Od javnega prevoza imaš na voljo vlak, trajekt, Concorde in ... alpina št. 43 ter par ur pešačenja.
Ampak pametnjakoviči, ki živijo v klimatizirani stolpnici v centru Ljubljane te želijo prisiliti v uporabo javnega prometa!
Probaj iz Šmartnega pri Litiji na Janče ali pa v Temenico, bogih 10 kilometrčkov. Od javnega prevoza imaš na voljo vlak, trajekt, Concorde in ... alpina št. 43 ter par ur pešačenja.
Ampak pametnjakoviči, ki živijo v klimatizirani stolpnici v centru Ljubljane te želijo prisiliti v uporabo javnega prometa!
recmajkemi ::
Pa tolk blizu smo samovozečim nelastniškim električnim avtomobilom. Reši 95% zgoraj naštetih problemov.
V tej državi vsi vedo za vse svinjarije, ki se dogajajo.
Ko pa vprašaš, kdaj so prijavili kako stvar pa črički.
Če veš, obišči & prijavi na; e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2377
Ko pa vprašaš, kdaj so prijavili kako stvar pa črički.
Če veš, obišči & prijavi na; e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2377
Gagatronix ::
Ideja je celotnemu prebivalstvu enakopravno zagotoviti alternativne načine mobilnosti z namenom zmanjšanja potrebe po lastnem avtomobilu. Za iztočnico dam par primerov:
1. Večja mesta (Ljubljana): Imaš javni potniški promet (mestni avtobusi), imaš železniško povezavo v vse dele Slovenije, imaš car-sharing, imaš kolesa (sistem BicikeLJ) in avtomobile za izposojo, imaš taksi službe. Rezultat: Brez lastnega avtomobila greš lahko na drug konec mesta ali na drug konec države. Problem je, če moraš iti v kraj, ki alternativnih oblik mobilnosti nima.
2. Manjše mesto (do 5000 prebivalcev): 2x dnevno imaš avtobus za okoliške vasi ali v drugo mesto, znotraj samega mesta nimaš nobenih mestnih avtobusov, nimaš sistema za izposojo koles ali avtomobilov. Niti kolesarskih steza ni po celotnem mestu. Rezultat: Krajše razdalje lahko premagaš peš, za daljše (takih je večina) pa nujno rabiš svoj avtomobil.
Večjih mest z dobro pokritimi alternativnimi oblikami mobilnosti je malo (nekaj naših večjih mest), kar pomeni, da je večina prebivalstva še vedno odvisna od lastnega avtomobila. Železniški promet se sicer posodablja, vendar prepočasi (novih prog vsaj do leta 2050 ne bomo gradili). Kolesarske steze se gradijo, vendar prepočasi. Lahko bi v tem času naredili kaj več. Dam par primerov:
1. Vsakemu mestu bi se zagotovilo nekaj mestnih avtobusov, ki bi krožili po mestu. Za manjša mesta bi morda za začetek zadostovali 3 takšni avtobusi, v malo večjih bi jih bilo recimo 10 ali več. Potem pa bi sproti dodajali glede na potrebe prebivalstva.
2. Vsakemu mestu bi se zagotovil sistem izposoje koles. V manjših mestih bi začeli z 20 kolesi, razporejenimi na 4 lokacije. V večjih mestih bi bilo seveda več koles in več lokacij. V primeru dobrega odziva, se število koles poveča.
3. Podobno kot kolesa, bi lahko mesta imela na voljo za izposojo avtomobile. Lahko bi vsako mesto imelo kakšno taksi službo. S tem bi se omogočilo, da nekdo iz mesta prispe v neko oddaljeno vas brez lastnega avtomobila.
Osebno podpiram idejo trajnostne mobilnosti, ampak mislim, da se premalo vlaga v to. Že zdaj bi se dalo narediti veliko več.
Kakšno je vaše mnenje o vsem tem? Mislite, da je projekt izvedljiv v nekem realnem času (10 let) ali bomo zadostno infrastrukturo imeli šele čez 100 let?
Ja, z LPP res prides iz enega konca LJ na drugega, ampak rabis za to vsaj uro pa pol.
Jazon ::
Najboljše, da se vsi preselimo v Ljubljano a?
Na tem mestu bi poudaril, da je glavno letališče s prestolnico povezano preko taxijev.
Pred nekaj leti sem šel z jutranjim vlakom ob 7-ih iz Gorice na Gorenjsko. Bil je vikend. Iz smeri želežniške postaje Stare Gorice je v Novo Gorico prišel starejši par, s polno prtljage sta se vračala domov, nekam na severovzhod, zdi se mi da v Prlekijo. Sprevodnik jima je naračunal zasoljeno ceno enosmernih vozovnic in ju večkrat opozoril, da so veze do tja zelo slabe in da naj si raje najdeta drug prevoz, vsaj za del poti. Med drugim jih je opozoril, da bo potovanje trajalo več kot 24 ur. Do Ljubljane v cca 5-ih urah in potem čakanje do šestih zvečer na vlak do Pragerskega in potem naslednji dan zjutraj dalje. Ne spomnim se več imena postaje ampak komentar sprevodnika je bil, da na tisti postaji ne ustavi skoraj noben vlak.
Na leto sem pred Wuhansko jušno pljučnico naredil do 60kkm z avtom. Od tega je bilo z delom povezanih cca 45kkm, ostalo je bilo povezano z domom. Trenutno sem na frekvenci 25kkm letno in če ne gremo spet v C-19 čase, bom (in no time) nazaj na tistih številkah. Ker v naselju ni več marketa, vse nakupe opravljamo v trgovskih centrih, v povprečju vsak tretji dan. Ker ni zagotovljena varna pot v šolo, otroke oddajam in prevzemam z vozilom. Do šole je 20 minut hoje. 90% tega so ceste brez pločnika, ponekod tudi brez bankine.
Žena naredi na leto 4kkm. Do službe ima cca 10km, in tam mora biti preden pripelje prvi bus. Bicikel ni varianta, ker gre za eno bolj prometnih regionalnih cest v državi, kolesarske steze pa (še) ni. Moped je varianta samo del leta in ob pravem vremenu. Za druge namene kot za službo avtomobila praktično ne koristi.
Skratka več kot 80% časa vozil gre za službo. Car sharing, saj se hecate ne? To še v Ljubljani ne funkcionira. Moja izkušnja: čakanje na prosto umazano vozilce.
Živimo v mestu s 13k prebivalci. S trenutnim županom sicer urejamo vse živo ampak če prej 20-let ni bilo storjenega nič, ali pa je bilo to storjeno s poudarkom dajmo narediti še slabše kot je bilo prej, je nemogoče zamahniti s palčko in vse rešiti.
Skratka, Trajnostna mobilnost potrebuje najprej hrbtenico, ki jo Slovenija nima. To pomeni mestno železnico v Ljubljani in učinkovit sistem vlakov med vsemi mesti (nad 3000k), turističnimi središči, letališči in navezavo v tujino. Na lokalnem nivoju pa je potrebno najprej zagotoviti varno pot v šolo. Turiste, delavce in šolarje je potrebno spraviti na javni promet, mlajšim pa zagotoviti varno pot v šolo.
Kolega je sanjal o trajni mobilnosti v Ljubljani in se pred leti preselil v London. Pred kratkim sem bil spet gor in moram reči da sem bil spet fasciniran, ker sem uspel London spoznati tudi širše. Da ne bom dolgovezil, tisti ki ste bili kdaj gor veste, cel sistem je prepreden z železnico. V prvem in drugem območju je transfer hiter in pod zemljo, izven pa počasnejši in nad zemljo. Uporabljajo ga delavci, turisti in šolarji.
Je mogoče to prenesti v Slovenijo? V boxu med Gorico in Ljubljano živi recimo 600k prebivalcev, v Londonu pa na isti površini 9mio. Najprej potrebujemo hrbtenico. AC že imamo in razen ko gor skoči cel južni rajh, odlično opravlja svoje nalogo. Potrebujem še železnico. Potem se pa lahko afnamo in pimpamo.
Na tem mestu bi poudaril, da je glavno letališče s prestolnico povezano preko taxijev.
Pred nekaj leti sem šel z jutranjim vlakom ob 7-ih iz Gorice na Gorenjsko. Bil je vikend. Iz smeri želežniške postaje Stare Gorice je v Novo Gorico prišel starejši par, s polno prtljage sta se vračala domov, nekam na severovzhod, zdi se mi da v Prlekijo. Sprevodnik jima je naračunal zasoljeno ceno enosmernih vozovnic in ju večkrat opozoril, da so veze do tja zelo slabe in da naj si raje najdeta drug prevoz, vsaj za del poti. Med drugim jih je opozoril, da bo potovanje trajalo več kot 24 ur. Do Ljubljane v cca 5-ih urah in potem čakanje do šestih zvečer na vlak do Pragerskega in potem naslednji dan zjutraj dalje. Ne spomnim se več imena postaje ampak komentar sprevodnika je bil, da na tisti postaji ne ustavi skoraj noben vlak.
Na leto sem pred Wuhansko jušno pljučnico naredil do 60kkm z avtom. Od tega je bilo z delom povezanih cca 45kkm, ostalo je bilo povezano z domom. Trenutno sem na frekvenci 25kkm letno in če ne gremo spet v C-19 čase, bom (in no time) nazaj na tistih številkah. Ker v naselju ni več marketa, vse nakupe opravljamo v trgovskih centrih, v povprečju vsak tretji dan. Ker ni zagotovljena varna pot v šolo, otroke oddajam in prevzemam z vozilom. Do šole je 20 minut hoje. 90% tega so ceste brez pločnika, ponekod tudi brez bankine.
Žena naredi na leto 4kkm. Do službe ima cca 10km, in tam mora biti preden pripelje prvi bus. Bicikel ni varianta, ker gre za eno bolj prometnih regionalnih cest v državi, kolesarske steze pa (še) ni. Moped je varianta samo del leta in ob pravem vremenu. Za druge namene kot za službo avtomobila praktično ne koristi.
Skratka več kot 80% časa vozil gre za službo. Car sharing, saj se hecate ne? To še v Ljubljani ne funkcionira. Moja izkušnja: čakanje na prosto umazano vozilce.
Živimo v mestu s 13k prebivalci. S trenutnim županom sicer urejamo vse živo ampak če prej 20-let ni bilo storjenega nič, ali pa je bilo to storjeno s poudarkom dajmo narediti še slabše kot je bilo prej, je nemogoče zamahniti s palčko in vse rešiti.
Skratka, Trajnostna mobilnost potrebuje najprej hrbtenico, ki jo Slovenija nima. To pomeni mestno železnico v Ljubljani in učinkovit sistem vlakov med vsemi mesti (nad 3000k), turističnimi središči, letališči in navezavo v tujino. Na lokalnem nivoju pa je potrebno najprej zagotoviti varno pot v šolo. Turiste, delavce in šolarje je potrebno spraviti na javni promet, mlajšim pa zagotoviti varno pot v šolo.
Kolega je sanjal o trajni mobilnosti v Ljubljani in se pred leti preselil v London. Pred kratkim sem bil spet gor in moram reči da sem bil spet fasciniran, ker sem uspel London spoznati tudi širše. Da ne bom dolgovezil, tisti ki ste bili kdaj gor veste, cel sistem je prepreden z železnico. V prvem in drugem območju je transfer hiter in pod zemljo, izven pa počasnejši in nad zemljo. Uporabljajo ga delavci, turisti in šolarji.
Je mogoče to prenesti v Slovenijo? V boxu med Gorico in Ljubljano živi recimo 600k prebivalcev, v Londonu pa na isti površini 9mio. Najprej potrebujemo hrbtenico. AC že imamo in razen ko gor skoči cel južni rajh, odlično opravlja svoje nalogo. Potrebujem še železnico. Potem se pa lahko afnamo in pimpamo.
Robocop1 ::
Avtocesta sama po sebi nima nobene veze s trajnostno mobilnostjo.
Bistvo trajnostne mobilnosti je, da ti lahko kadarkoli prideš kamorkoli brez lastnega avtomobila. Pojavi se vprašanje: Ali bi lahko danes prodal svoj avtomobil in računal na to, da z javnim prevozom in alternativnimi oblikami prideš kadarkoli in kamorkoli? Seveda ne! Že pot na nasprotni konec Ljubljane ti vzame uro in pol. Ampak to je še sprejemljivo. Problem je, če pot z javnim prometom v nek kraj traja 5 ur (medem ko si z avtom tam v eni uri) in v ta kraj lahko prideš samo 3x dnevno. Imaš še bolj skrajne primere.
En miselni preizkus: Če bi med seboj hotel povezati vsa slovenska mesta in vasi, je med vsemi temi povezavami 80% takih, ki za potovanje zahtevajo lasten avto. Če bi postavil še dodaten pogoj glede časa potovanja (npr. 1 ura za vsakih 100km), bi videl, da infrastrukture za trajnostno mobilnost sploh nimamo.
Če bi spremembo želeli doseči v doglednem času, bi se morali vsak dan pohvaliti s kakšno novostjo. Pa je temu tako?
Bistvo trajnostne mobilnosti je, da ti lahko kadarkoli prideš kamorkoli brez lastnega avtomobila. Pojavi se vprašanje: Ali bi lahko danes prodal svoj avtomobil in računal na to, da z javnim prevozom in alternativnimi oblikami prideš kadarkoli in kamorkoli? Seveda ne! Že pot na nasprotni konec Ljubljane ti vzame uro in pol. Ampak to je še sprejemljivo. Problem je, če pot z javnim prometom v nek kraj traja 5 ur (medem ko si z avtom tam v eni uri) in v ta kraj lahko prideš samo 3x dnevno. Imaš še bolj skrajne primere.
En miselni preizkus: Če bi med seboj hotel povezati vsa slovenska mesta in vasi, je med vsemi temi povezavami 80% takih, ki za potovanje zahtevajo lasten avto. Če bi postavil še dodaten pogoj glede časa potovanja (npr. 1 ura za vsakih 100km), bi videl, da infrastrukture za trajnostno mobilnost sploh nimamo.
Če bi spremembo želeli doseči v doglednem času, bi se morali vsak dan pohvaliti s kakšno novostjo. Pa je temu tako?
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Evropski teden mobilnosti (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Na cesti | 30910 (20996) | jb_j |
» | Povrnitev stroškov poti samo v primeru nakupa vozovnice (1.1.2020) (strani: 1 2 3 4 … 14 15 16 17 )Oddelek: Loža | 128387 (101592) | Pika na i |
» | Vse več Američanov ima raje Uber in Lyft kot lasten avtomobil (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 85701 (76588) | Unknown_001 |
» | 300 koles za Ljubljano (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Loža | 48735 (30933) | @nny |
» | Maglev-tehnologija superlativov (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 7624 (6255) | davids5a |