Forum » Loža » Je možno...
Je možno...
showsover ::
Je možno, da je ves nas svet v bistvu samo iluzija? Simulacija? Da ni nič res? Da se ti zares mesa, da sploh ni preteklosti, sedanjosti, prihodnosti? Kako bi naredil zanesljiv reality check? Je trpljenje res edina realnost, ki jo človeški razum sprejema in ne dvomi vanjo? Zakaj se ti lahko zdi, da ni več nič res? Niti ti sam, niti okolica, niti ljudje, niti posel, kjer zmagujes brez napora in vse dojemas kot neko otroško igro. Se je sploh vredno zbuditi v dejansko realnost, karkoli je že, če si na srečni strani? Kar zbrišite, zagotovo se mi meša, ni druge razumske razlage.
showsover ::
Vem, kdo je shintaro, verjetno sem res jaz, ker nimam druge razlage. Ne, žal nisem ničesar skadil, spil ali kako podobno vplival. Ravno zato se mi zdi, da se mi mesa.
Ampak kako narediti zanesljiv reality check??
Ampak kako narediti zanesljiv reality check??
avom23 ::
Napisano brez vsakršnega uvoda, da bi se napisano sploh lahko postavilo v kakšen kontekst.
A niso v šoli učili: jedro kjer predstaviš kdo si, o čem boš govoril, kaj bi rad povedal, na kakšnih osnovah boš pisal.
Potem jedro malo bolj obširno in nek zaključek, ki ga lahko iz tega potegneš.
To se da tudi ko pišeš krajše bedeilo.
A niso v šoli učili: jedro kjer predstaviš kdo si, o čem boš govoril, kaj bi rad povedal, na kakšnih osnovah boš pisal.
Potem jedro malo bolj obširno in nek zaključek, ki ga lahko iz tega potegneš.
To se da tudi ko pišeš krajše bedeilo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: avom23 ()
showsover ::
Nič detajlov ne bom dodatno pisal, nobene posebne strukture besedila. Namreč, če se mi mesa, kar se najbrž mi, sem itak samo norček brez posebne vloge. Če pa je vse skupaj iluzija, pa sploh nima smisla. Torej? Če pa je res, pa se toliko bolj... Smešno?
showsover ::
Kako ugotoviti, če živino resnično življenje ali samo namisljeno? Vsi ali v celoti sam ali samo sam zmešan, večina ostalih normalnih? In kaj določa normalno realnost? Kako torej ugotoviti, če si ali nisi nor, tako ali drugace? Je trpljenje edini dokaz??
avom23 ::
Ne vem o čem govoriš ker ne vidim ne glave ne repa v napisanem. Verjetno je dobro , da si vzameš čas, narediš osnutek za vse tri dele besedila, greš večkrat skozi njih in objaviš. Mogoče nato celo kdo kaj napiše kar bo imelo smisel.
showsover ::
Ne bom pisal, ker ne boste verjeli. Če pa boste verjeli pa od favsije ne boste spali. Mene samo muči, ali se stvari dogajajo, kot bi se naj ali pa gre samo za neke blodnje. In tudi, če mi potrdite, da je vse res, kako naj vašo potrditev dojamem kot avtenticno.
mr_chai ::
Ne bom pisal, ker ne boste verjeli. Če pa boste verjeli pa od favsije ne boste spali. Mene samo muči, ali se stvari dogajajo, kot bi se naj ali pa gre samo za neke blodnje. In tudi, če mi potrdite, da je vse res, kako naj vašo potrditev dojamem kot avtenticno.
Zakaj nas mučiš tukaj nekaj, saj imaš google.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: mr_chai ()
avom23 ::
Ne bom pisal, ker ne boste verjeli. Če pa boste verjeli pa od favsije ne boste spali. Mene samo muči, ali se stvari dogajajo, kot bi se naj ali pa gre samo za neke blodnje. In tudi, če mi potrdite, da je vse res, kako naj vašo potrditev dojamem kot avtenticno.
Boš videl ali ti bodo verjeli šele če boš napisal. Nekateri tudi z resnostjo pristopijo in tudi napišejo kaj zanimivega. In verjetno tudi sam proces pisanje lahko v kakšnih primerih ponudi odgovor.
kuall ::
Te bom usekal po gobcu pa ti bo čisto vseeno, ali je bilo resnično ali simulacija. :)
V resnici te bega, kaj so čustva. Čustva so najbolj čudna stvar na celem svetu.
V resnici te bega, kaj so čustva. Čustva so najbolj čudna stvar na celem svetu.
napsy ::
gtfo: vidim, da imas eksistencno krizo. Za se malo vec zmede priporocam knjigo Permutation city (by Greg Egan) 
"If you die, you die. But when you live you live. There is no time to waste."
nergac ::
Je možno, da je ves nas svet v bistvu samo iluzija? Simulacija? Da ni nič res? Da se ti zares mesa, da sploh ni preteklosti, sedanjosti, prihodnosti? Kako bi naredil zanesljiv reality check? Je trpljenje res edina realnost, ki jo človeški razum sprejema in ne dvomi vanjo? Zakaj se ti lahko zdi, da ni več nič res? Niti ti sam, niti okolica, niti ljudje, niti posel, kjer zmagujes brez napora in vse dojemas kot neko otroško igro. Se je sploh vredno zbuditi v dejansko realnost, karkoli je že, če si na srečni strani? Kar zbrišite, zagotovo se mi meša, ni druge razumske razlage.
Saj je vseeno, če je simulacija ali resničnost.
Pomembno je, kaj ti doživljaš.
In kako vplivaš na druge.
nergac ::
Meni recimo pomaga šah.
Je simulacija. Igra. Ki smo jo naredili ljudje. Črpali smo iz realnega življenja.
Rodil se verjetno v Indiji, med budističnimi bojevniki.
Preko Perzijcev in Arabcev prišel v Evropo.
Za časa renesanse postal divji. Postavljeno pravilo rokade.
V tistem času živel Cervantes (avtor Don Kihota).
Cervantes: "Šah je miniatura življenja".
Zadnje pravilo postavijo Francozi: "anpasan" (ne vem francosko, ne da se mi sedaj iskati).
FIDA je kratica za šahovsko organizacijo, v francoščini.
Od takrat se pravila niso spremenila.
So pa se pojavile ure, Fischer, šah preko interneta, računski stroji ...
Je pa res, da sam zelo redko zgubim stik z realnostjo, oziroma imam napačno percepcijo. Takrat rabim pomoč drugih.
Je simulacija. Igra. Ki smo jo naredili ljudje. Črpali smo iz realnega življenja.
Rodil se verjetno v Indiji, med budističnimi bojevniki.
Preko Perzijcev in Arabcev prišel v Evropo.
Za časa renesanse postal divji. Postavljeno pravilo rokade.
V tistem času živel Cervantes (avtor Don Kihota).
Cervantes: "Šah je miniatura življenja".
Zadnje pravilo postavijo Francozi: "anpasan" (ne vem francosko, ne da se mi sedaj iskati).
FIDA je kratica za šahovsko organizacijo, v francoščini.
Od takrat se pravila niso spremenila.
So pa se pojavile ure, Fischer, šah preko interneta, računski stroji ...
Je pa res, da sam zelo redko zgubim stik z realnostjo, oziroma imam napačno percepcijo. Takrat rabim pomoč drugih.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: nergac ()
Oberyn ::
Po moje je vprašanje rešljivo z natančnim opazovanjem narave. Študiraj entropijo črnih lukenj, predvsem od česa je odvisna. To utegne marsikaj povedati glede simulacij in sicer ne glede na to, ali si v resnici Shintaro ali ne.
nergac ::
JanBrezov ::
Moje mnenje je, da definitivno živimo v simulaciji, ki pa je osebna, tj. to simulacijo poganjajo naši možgani. Ta simulacija bazira na vsem izušenem, vključno z "vidno" realnostjo (vsi čuti), vse kar ti je povedano s strani drugih simulacij (drugi ljudje) in vse kar razmišljaš. Če se ne zavedaš, da živiš v lastni simulaciji, potem je ne gradiš ti zavedno, ampak ti jo gradi podzavest (ki izvaja močno filtracijo) in drugi (ki lahko govorijo resnico ali ne). Pri tem se je potrebno zavedati, da človeški čuti niso sposobni zaznati večine fizične realnosti (npr. oči zaznavajo zelo mali del elektromagnetnega spektra) in da so vsi čuti na nivoju zavesti močno filtrirani (zavestno ne vidiš svetlobe, ampak objekte). Na zaznave je takoj obešen pomen, ki pa ni nujno pravilen. V simulaciji je tudi to, kar te naučijo drugi, kar ni nujno pravilno, prav tako ni nujno pravilno to, kar sklepaš sam, ker npr. enostavno tega ne znaš. Kar hočem povedati je, da je ta simulacija lahko precej zanič in se ne sklada z realnostjo. In če je tvoja simulacija zelo zanič, imaš lahko konflik med tem kar misliš, da je res in to, kar zaznavaš in lahko dobiš občutek, da nič ni res. Ker imaš napačno simulacijo, deluješ napačno v realnosti in s tem ti je težje, kar lahko opaziš kot trpljenje.
Osebna simulacija hkrati pomeni, da vsak živi v svoji simulaciji, zato te simulacije niso skladne. S komunikacijo bi se dalo to poenoti, a je komunikacija zelo slaba. Lahko bi rekli, da so vsi metafizični problemi človeštva (politika, družba) v bistvu en velik nesporazum. Če lastne simulacije ne gradiš sam, ti jo gradijo drugi. Če se tudi drugi ne zavedajo lastne simulacije (večinoma se ne), potem lahko nastane karkoli, npr. religije in kulti, da ti na koncu ni jasno, kak je to lahko sploh nastalo. Če se zavedaš, lahko simulacijo popraviš.
Torej najprej se zavej lastne simulacije in od kod so podatki in predpostavke te simulacije. Nato podvomi v vse, a ne vse naenkrat (ker se ti res lahko zmeša). Trpiš? Res? Kaj to sploh je? Zakaj? Obstaja pravilo "6 zakaj". Na vsak odgovor na zakaj ponovno vprašaj zakaj. Bojda po šestem odgovoru prideš do pravega problema. Potem te predpostvke zamenjaj z boljšimi. Za fizično realnost si poglej kakšen uvod v kvantno fiziko (svet malih stvari) in astrofiziko (svet velikih stvari). Za metafiziko si poglej kakšen uvod v filozofijo. In počasi popravljaj predpostavke simulacije.
Žal vseh predpostavk ni enako lahko popraviti. Neke trivialne ideje gre enostavno (denarja imam dovolj, ne rabim se gnati za več, manj stresa, preusmerjen fokus na prijetne aktivnosti, manj trpljenja), kakšne fobije pa precej težje. Težava je, na katerem nivoju simulacije predpostavka obstaja, določen del je v podzavesti in je težko popraviti.
Osebna simulacija hkrati pomeni, da vsak živi v svoji simulaciji, zato te simulacije niso skladne. S komunikacijo bi se dalo to poenoti, a je komunikacija zelo slaba. Lahko bi rekli, da so vsi metafizični problemi človeštva (politika, družba) v bistvu en velik nesporazum. Če lastne simulacije ne gradiš sam, ti jo gradijo drugi. Če se tudi drugi ne zavedajo lastne simulacije (večinoma se ne), potem lahko nastane karkoli, npr. religije in kulti, da ti na koncu ni jasno, kak je to lahko sploh nastalo. Če se zavedaš, lahko simulacijo popraviš.
Torej najprej se zavej lastne simulacije in od kod so podatki in predpostavke te simulacije. Nato podvomi v vse, a ne vse naenkrat (ker se ti res lahko zmeša). Trpiš? Res? Kaj to sploh je? Zakaj? Obstaja pravilo "6 zakaj". Na vsak odgovor na zakaj ponovno vprašaj zakaj. Bojda po šestem odgovoru prideš do pravega problema. Potem te predpostvke zamenjaj z boljšimi. Za fizično realnost si poglej kakšen uvod v kvantno fiziko (svet malih stvari) in astrofiziko (svet velikih stvari). Za metafiziko si poglej kakšen uvod v filozofijo. In počasi popravljaj predpostavke simulacije.
Žal vseh predpostavk ni enako lahko popraviti. Neke trivialne ideje gre enostavno (denarja imam dovolj, ne rabim se gnati za več, manj stresa, preusmerjen fokus na prijetne aktivnosti, manj trpljenja), kakšne fobije pa precej težje. Težava je, na katerem nivoju simulacije predpostavka obstaja, določen del je v podzavesti in je težko popraviti.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: JanBrezov ()
shadeX ::
Ker imaš napačno simulacijo, deluješ napačno v realnosti in s tem ti je težje, kar lahko opaziš kot trpljenje.
To.
Kar opisuješ, bi rekli z drugo besedo tudi da človek živi v drugem svetu - ima drugačno perspektivno (simulacijo) na življenje, kot nekdo drug. Zanimivo je dejstvo, da veliko ljudi vse te zadeve opisujejo na podoben način (in uporabljajo drugačno terminologijo), ampak na koncu vsi vemo o čem se gre.
Osebna simulacija hkrati pomeni, da vsak živi v svoji simulaciji, zato te simulacije niso skladne. S komunikacijo bi se dalo to poenoti, a je komunikacija zelo slaba. Lahko bi rekli, da so vsi metafizični problemi človeštva (politika, družba) v bistvu en velik nesporazum. Če lastne simulacije ne gradiš sam, ti jo gradijo drugi. Če se tudi drugi ne zavedajo lastne simulacije (večinoma se ne), potem lahko nastane karkoli, npr. religije in kulti, da ti na koncu ni jasno, kak je to lahko sploh nastalo. Če se zavedaš, lahko simulacijo popraviš.
Dlake mi grejo pokonci - ker sem sam prišel do enakih zaključkov.
Če se tudi drugi ne zavedajo lastne simulacije (večinoma se ne)
Jaz temu rečem "avtomatika". Ljudje večino dneva preživimo na avtomatskem načinu (in stvari delamo iz navade). Iti izven avtomatskega načina je zelo težko, ker zahteva veliko energije in fokusa, na koncu pa v tistem stanju ne moremo biti veliko časa, ker nas nazaj prevzame avtomatski del (naš naravni del).
In če to veš, lahko zadeve obrneš sebi v prid (dober lifehack). Želiš bolj zdravo se prehranjevat? "Vprogramiraj" si to v avtomatiko in boš zadeve delal podzavestno. Isto se gre za športanje, druženje in slabe navade kot so alkohol, kajenje itd. Praktično celoten behaviour je odvisen od avtomatike človeka in kako si se na zadeve navadil skozi življenje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: shadeX ()
kuall ::
Saj je vseeno ali je svet simulacija ali ne. Taka simulacija, ki je zmožna proizvest čustva je obenem tudi realnost. Če pa čustev ne bi bila možna proizvest bi bila pa ničvredna.
Sanje so simulacija ja, in čustva tam so resnična ja. Če tam umreš je drugače kot če umreš v realnosti, ker imaš v sanjah neskočno življenj.
No zdej je pa treba še to dvoje povezat, kar sem napisal. Se da, samo se mi ne da.
No lahko naredimo ta zaključek: kako lahko vemo, ali je tisto kar verjamemo res? Kako lahko vemo, da če bomo umrli se ne bomo zbudili iz sanj ampak bomo res mrtvi?
Torej se gre bolj za večno vprašanje kako vedeti, ali je nekaj res.
Sanje so simulacija ja, in čustva tam so resnična ja. Če tam umreš je drugače kot če umreš v realnosti, ker imaš v sanjah neskočno življenj.
No zdej je pa treba še to dvoje povezat, kar sem napisal. Se da, samo se mi ne da.
No lahko naredimo ta zaključek: kako lahko vemo, ali je tisto kar verjamemo res? Kako lahko vemo, da če bomo umrli se ne bomo zbudili iz sanj ampak bomo res mrtvi?
Torej se gre bolj za večno vprašanje kako vedeti, ali je nekaj res.
Unilseptij ::
To, kar se sprašuješ, ni nič novega in s tem se načeloma ukvarja filozofija. Že vsaj od Descartesa dalje velja, da načeloma lahko dvomimo čisto v vse, saj v resnici nimamo nobenega objektivnega orodja, da bi lahko ločili "pravo" realnost od simulacije (on je uporabljal izraze kot "varanje čutov", halucinacije, sanje, itd. ampak načeloma je mislil isto) oziroma resnice od laži. Hkrati pa je še ugotovil, da je edina neizpodbitna resnica, v katero ne more dvomiti, to, da on sam obstaja, saj drugače ne bi mogel dvomiti oz. misliti (dubito oz. cogito ergo sum). Ne glede na to, kako ga morda varajo čuti, so to še zmeraj njegovi čuti in njegova zavest, ki vse to opazuje, mora obstajati v vsaki možni "realnosti".
hr_natakar ::
vzet zdravila pa spat, zjutraj bo že mim
ce mislis tablete potem se ne strinjam. Ali mislis, da bi svet lahko imel vrace oziroma samane ce bi potencialnim vracem oziroma samanom sistem prisodil shizofrenijo in jih poslal v psihiatricno bolnisnico ali predpisal tablete? Sprasujem se koliko potencialnih samanov v sloveniji je pod tabletami ali celo na pshihiatriji v Polju?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: hr_natakar ()
nergac ::
vzet zdravila pa spat, zjutraj bo že mim
A se bojiš teme, ki jo je odprl OP, da kličeš "zdravila" na pomoč.
Kar ti jih vzemi ...
hr_natakar je izjavil:
vzet zdravila pa spat, zjutraj bo že mim
ce mislis tablete potem se ne strinjam. Ali mislis, da bi svet lahko imel vrace oziroma samane ce bi potencialnim vracem oziroma samanom sistem prisodil shizofrenijo in jih poslal v psihiatricno bolnisnico ali predpisal tablete? Sprasujem se koliko potencialnih samanov v sloveniji je pod tabletami ali celo na pshihiatriji v Polju?
Ja, ampak delo vračev so danes prevzeli psihiatri.
Kaj pa z ostalimi, ki ne pridejo do šamana.
Pa tudi to je proces, ki lahko traja 30, 40 let.
In ni nekih bližnjic.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: nergac ()
eric_cartman ::
Zanimivo je kako bi vsi radi, da je življenje nekaj več kot samo življenje.
Ko obstajaš pač obstajaš in ko ne obstajaš več, te pač ni več nikoli.. Nikjer..
Težko se navadiš, da je po smrti črnina oz. niti ne črnina, ker za dojemanje črnine bi rabil možgane.. Najboljši izraz temu je nothingness, torej nič.. Folk pa si potem želi, da bi obstajala nebesa, posmrtno življenje, reinkarnacija.. Pa je boljše tako vprašati..
Ali bi si po smrti želeli biti v peklu - če bi res obstajal?
Ali bi se reinkarnirali v drugo življenje, tam sredi Afrike in živeli brez hrane iz dneva v dan..
Pa če se vrnemo na tvoje vprašanje.. Če je res vse simulacija.. Bi rad spoznal vse te programerje, ker je na celotnemu Google Playu ni aplikacije brez bug-ov :) Torej če to programira neka hudo napredna rasa.. Potem so še premalo plačani.. :D Trenutno se še nisem zagozdil med vrata ali naletel na navidezno steno.
In kakšen je cheat code za denar? :)
Lp
Ko obstajaš pač obstajaš in ko ne obstajaš več, te pač ni več nikoli.. Nikjer..
Težko se navadiš, da je po smrti črnina oz. niti ne črnina, ker za dojemanje črnine bi rabil možgane.. Najboljši izraz temu je nothingness, torej nič.. Folk pa si potem želi, da bi obstajala nebesa, posmrtno življenje, reinkarnacija.. Pa je boljše tako vprašati..
Ali bi si po smrti želeli biti v peklu - če bi res obstajal?
Ali bi se reinkarnirali v drugo življenje, tam sredi Afrike in živeli brez hrane iz dneva v dan..
Pa če se vrnemo na tvoje vprašanje.. Če je res vse simulacija.. Bi rad spoznal vse te programerje, ker je na celotnemu Google Playu ni aplikacije brez bug-ov :) Torej če to programira neka hudo napredna rasa.. Potem so še premalo plačani.. :D Trenutno se še nisem zagozdil med vrata ali naletel na navidezno steno.
In kakšen je cheat code za denar? :)
Lp
JanBrezov ::
Saj je vseeno ali je svet simulacija ali ne.
Ni vseeno. Če je simulacija, je zadaj druga realnost. Če pobegneš v drugo realnost, morda lahko prevzameš nadzor nad simulacijo in imaš situacijo iz filma Matrix.
Torej se gre bolj za večno vprašanje kako vedeti, ali je nekaj res.
Eno je objektivna realnost (kar vidimo vsi - to rešuje fizika) drugo je subjektivna realnost (kar vidiš samo ti - to rešuje filozofija in psihologija). Oboje se preverja z znanstveno metodo. Večina ljudi to dvoje ne loči, še manj jih pozna znanstveno metodo.
Kar se tiče objektivne realnosti: trenutno najbolj uspešna teorija je kvantna fizika, ki pa vsebuje nekaj čudnih zadev, kot so kvantno tuneliranje, kvantna prepletenost in recimo kvantne fluktuacije (kjer se stvari pojavljajo iz nič). Moje vprašanje je, ali so to lastnosti realnosti (feature) ali gre za napako v simulaciji (bug).
FireSnake ::
Vem, kdo je shintaro, verjetno sem res jaz, ker nimam druge razlage. Ne, žal nisem ničesar skadil, spil ali kako podobno vplival. Ravno zato se mi zdi, da se mi mesa.
Ampak kako narediti zanesljiv reality check??
Prevrtaj si roko, ali odsekaj prst.
Poročaj.
Poglej in se nasmej: vicmaher.si
eric_cartman ::
Vem, kdo je shintaro, verjetno sem res jaz, ker nimam druge razlage. Ne, žal nisem ničesar skadil, spil ali kako podobno vplival. Ravno zato se mi zdi, da se mi mesa.
Ampak kako narediti zanesljiv reality check??
Prevrtaj si roko, ali odsekaj prst.
Poročaj.
Adlešičevi je ratalo.. Še vedno ma roko.. :D
shadeX ::
eric_cartman je izjavil:
Ko obstajaš pač obstajaš in ko ne obstajaš več, te pač ni več nikoli.. Nikjer..
Naš inteligenčni sistem, to dojema tako da si vse želi razložiti čim bolj racionalno in da pride do nekih "logičnih" zaključkov. Ampak dejstvo je da ne jaz in ne ti, nemoreva trditi ali življenje po smrti (kakršnokoli že je) ne obstaja (ali obstaja).
Mi sploh ne vemo zakaj smo sploh živi (oz. zakaj smo tukaj), kako lahko sploh potem trdimo da nekaj obstaja (ali ne) izven našega življenja, če niti ne vemo odgovora na tako "osnovno" vprašanje.
Fascinantno mi je dejstvo, da kot otrok oz. najstnik življenje dojemaš nekaj kakor samoumevnega (ker se ga praktično niti ne zavedaš), ko pa odrasteš, spoznaš da temu sploh ni tako.
Vsekakor pa nekaj drži neglede na to ali nekaj obstaja izven življenja ali ne - obremenjevanje s temi vprašanji ne bo rodilo nobenih sadov in je popolna izguba časa. Vsako vprašanje, ti odpre več podvprašanj, zanesljivih odgovorov pa nikoli ne dobiš. Kar dobiš, so le "logični" zaključki tvojih možganov, da se s tem manj obremenjuješ. Ampak v zakup je itak treba vzet, da so tile zaključki lahko (in so) povsem napačni.
eric_cartman ::
Lažje je verjeti v to, da nič od tega kar se nam zdi, da je življenje, ni res.
Mi je bila pa všeč peonostavljena teorija reinkarnacije v drugo življenje.
Eden je rekel, tako je kot pred rojstvom, ne obstajaš, nič ni bilo pred tabo in se zato tudi nič ne spomniš in nič ne bo več za tabo..
Pa mu je potem nekdo odgovoril nazaj, da kot otrok/dojenček jokaš zato, ker se spomniš prejšnjega življenja in ti je težko, potem pa ga z odraščanjem pozabiš in se ti zdi, kot da ni obstajalo. Se mi je zdela samo lepa misel zakaj otroci toliko jokajo.. :)
Mi je bila pa všeč peonostavljena teorija reinkarnacije v drugo življenje.
Eden je rekel, tako je kot pred rojstvom, ne obstajaš, nič ni bilo pred tabo in se zato tudi nič ne spomniš in nič ne bo več za tabo..
Pa mu je potem nekdo odgovoril nazaj, da kot otrok/dojenček jokaš zato, ker se spomniš prejšnjega življenja in ti je težko, potem pa ga z odraščanjem pozabiš in se ti zdi, kot da ni obstajalo. Se mi je zdela samo lepa misel zakaj otroci toliko jokajo.. :)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: eric_cartman ()
JanBrezov ::
Vsekakor pa nekaj drži neglede na to ali nekaj obstaja izven življenja ali ne - obremenjevanje s temi vprašanji ne bo rodilo nobenih sadov in je popolna izguba časa.
To definitivno ne drži, saj je polno religij in ideologij, ki nekaj trdijo o stvareh izven življenja in to bistveno vpliva na to, kako živiš zdaj.
Vsako vprašanje, ti odpre več podvprašanj, zanesljivih odgovorov pa nikoli ne dobiš.To velja za vsa vprašanja, kar pa še ne pomeni, da se ne splača poskusiti odgovoriti. Odgovore (vsaj za objektivno realnost) lahko testiraš, popolne zanesljivosti pa ni, ker nimamo popolnega razumevanja realnosti. Smo pa pri objektivni realnosti prišli precej daleč.
c3p0 ::
eric_cartman je izjavil:
Pa mu je potem nekdo odgovoril nazaj, da kot otrok/dojenček jokaš zato, ker se spomniš prejšnjega življenja in ti je težko, potem pa ga z odraščanjem pozabiš in se ti zdi, kot da ni obstajalo. Se mi je zdela samo lepa misel zakaj otroci toliko jokajo.. :)
Nekatere kulture ob rojstvu otroka žalujejo, zaradi vse bolečine in trpljenja, ki to novo življenje še čaka. Ob smrti pa se analogno radujejo, ker se je zdaj tega rešil.
Silici ::
Ustavš vse kar se premika, potem se uprašaš če čas še teče .
Vseeno je v kaj verjemeš, zate je realno, iluzija, simulacija, da si v igri...
Če smo v simulaciji, je realna, ne more nekaj obstajat brez obstoja. Zemljani smo verjetno že sposobni narest simulacijo/stroj, ki bo preživela neskončno časa v vesolju z namenom samo preživeti.
Sam se boš moral odločit če smo del simulacije v verigi ali bomo prvi ki bomo naredil živo simulacijo, mogoče je vsporednih simulacij neskončno. V kakšni simulaciji bi ti najraje živel?
.Vseeno je v kaj verjemeš, zate je realno, iluzija, simulacija, da si v igri...
Če smo v simulaciji, je realna, ne more nekaj obstajat brez obstoja. Zemljani smo verjetno že sposobni narest simulacijo/stroj, ki bo preživela neskončno časa v vesolju z namenom samo preživeti.
Sam se boš moral odločit če smo del simulacije v verigi ali bomo prvi ki bomo naredil živo simulacijo, mogoče je vsporednih simulacij neskončno. V kakšni simulaciji bi ti najraje živel?
JanBrezov ::
eric_cartman je izjavil:
Pa mu je potem nekdo odgovoril nazaj, da kot otrok/dojenček jokaš zato, ker se spomniš prejšnjega življenja..
Čudno, da se noben ob rojstvu ne spomni jezika in govorjenja.
shadeX ::
To definitivno ne drži, saj je polno religij in ideologij, ki nekaj trdijo o stvareh izven življenja in to bistveno vpliva na to, kako živiš zdaj.
Mislil sem sicer v bolj objektivnem smislu, ampak ok strinjam se s tabo, da če se sam prepričaš, da nekaj obstaja, ter posledično verjameš da greš tja ko umreš in zaradi tega lažje živiš - potem zakaj pa ne.
Poznam ljudi, ki zaradi vere lažje živijo oz. vsaj trdijo da jim vera daje upanje in "prednost" pri spopadanju s problemi. Jaz verjamem, da je to mogoče, ker poznam moč samih misli.
Jaz sem imel v mislih bolj, da če dejansko hočeš poiskat kaj je tista prava resnica (dokazano z našega stališča - neizpodbitni dokazi, ki držijo za vse ljudi). Ampak to boš težko našel - vse drugo je pač fiktivni svet ustvarjen v posameznikovi glavi.
nergac ::
Časa ni.
Čas je samo iluzija.
So samo spremenjena stanja.
Prehajanje iz enega stanja v drugo.
Čas je samo iluzija.
So samo spremenjena stanja.
Prehajanje iz enega stanja v drugo.
Miki N ::
Je možno, da vsi živimo v jypetovi simulaciji, ki jo je napisal še kot študent za seminarsko?
To bi pojasnilo marsikatero nelogičnost!
To bi pojasnilo marsikatero nelogičnost!
eric_cartman ::
Unilseptij ::
Bistvo je v tem, da ko gres do fundamenta, spoznas, da je vse, kar ves, poznas, vidis in obcutis samo slika, ki jo formira tvoja zavest. Zato razumen clovek vedno dvomi in to je bistvo razsvetljenstva in tocka preloma, ki je omogocila razvoj znanosti, kot metode, da se (nekateri) dvomi lahko preverijo oziroma razresijo.
Ko imas dva, ki iskreno in posteno dopuscata dvom tudi v lastna prapricanja, potem se ni tezko pogovarjati, pogajati in na koncu sporazumeti. Ce pa je eden preprican, da ima prav in dvomi samo v stalisca drugega, potem dobimo moderno verzijo razsvetljenstva... dvomi v vse, razen v to, da si ti sam najpametnejsi in najboljsi
.
Ko imas dva, ki iskreno in posteno dopuscata dvom tudi v lastna prapricanja, potem se ni tezko pogovarjati, pogajati in na koncu sporazumeti. Ce pa je eden preprican, da ima prav in dvomi samo v stalisca drugega, potem dobimo moderno verzijo razsvetljenstva... dvomi v vse, razen v to, da si ti sam najpametnejsi in najboljsi
. Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Unilseptij ()
judoka ::
Jaz temu rečem "avtomatika". Ljudje večino dneva preživimo na avtomatskem načinu (in stvari delamo iz navade). Iti izven avtomatskega načina je zelo težko, ker zahteva veliko energije in fokusa, na koncu pa v tistem stanju ne moremo biti veliko časa, ker nas nazaj prevzame avtomatski del (naš naravni del).
Res je da je stanje avtopilota privzeto za odraslega cloveka in da izstop iz njega zahteva veliko energije in volje, kar pomeni da mora clovek paziti kako porablja svojo energijo in ponavadi
se tu zatakne, ker se tezko odpovemo uzitkom.
Ampak ni res da v ne-avtomatskem nacinu clovek ne more ostat. Zavest je kot misica. Bolj jo treniras mocnejsa je, ampak za razliko od misice zavest nima mej.
Kvinta ::
Je možno, da vsi živimo v jypetovi simulaciji, ki jo je napisal še kot študent za seminarsko?
To bi pojasnilo marsikatero nelogičnost!
Začni meditirat pa boš lahko živel v kakršni koli simulaciji in za veliko večino v totalni nelogičnosti.
Jaz se 5cm od tal dvignem
A.C.A.B
0bv10uStr0ll ::
Eno je objektivna realnost (kar vidimo vsi - to rešuje fizika) drugo je subjektivna realnost (kar vidiš samo ti - to rešuje filozofija in psihologija). Oboje se preverja z znanstveno metodo. Večina ljudi to dvoje ne loči, še manj jih pozna znanstveno metodo.
Če malo vključim spomin iz pouka filozofije v srednji šoli: Menim, da realnosti ne moreš "preveriti". Vprašanje realnosti oz. bivanja ima v filozofiji svoje mesto, gre za področje eksistencializma.. In podobna vprašanja se debatirajo konstantno, pametnega zaključka pa ni.
Rene Descartes je v svojem delu Meditacije podal miselni eksperiment, s katerim se lahko prepričaš, da realnosti zares ne moreš preveriti. Knjiga Meditacije je, mimogrede, v enem delu sestavljena iz sofisticirane logike, v drugem delu pa iz religioznih monologov, ampak nas zanima zdaj tisti del, ki bazira na logiki. Descartes je opisal sledeč miselni eksperiment. Ker knjige nisem neposredno bral, ampak smo samo obdelali nekaj odlomkov njegove knjige, povzemam s svojimi besedami:
1. Svoja dojemanja o realnosti baziram na svojih čutilih/zaznavah
2. Predpostavimo, da moje zaznave niso verodostojne in da je moja percepcija realnosti samo okrnjena slika (kar je, kot praviš, znanstveno dokazano)
3. Sledi iz 2: Kaj, če me moje zaznave varajo (me zavajajo)?
4. Kaj, če je izjava 3. zmotno prepričanje, ki izhaja iz moje okrnjene slike realnosti (Descartes da tukaj prispodobo, nek "zli duh" ki nas vara)
5. Logiko izjave 4 apliciramo na 3 in tako naprej.
6. Pridemo do paradoksa, iz katerega ni izhoda. Ostane edino nesporno dejstvo: o realnosti vseeno lahko razmišljamo, saj je tudi ta izjava (6) misel o realnosti (od tod tudi znameniti izrek "Cogito, ergo sum!").
In še komentar/interpretacija izrazov subjektivna/objektivna realnost: Kaj je sploh objektivno? Morda ne vem, nek aksiom iz geometrije, da se dve premici sekata v natanko eni točki? Gre za nekaj absolutnega ali nekaj, za kar smo se pač ljudje dogovorili na podlagi naših misli o realnosti? Še huje dva temeljna aksioma logike po Aristotelu, torej A=A in A!=B, sta prav tako aksioma in stvar dogovora med ljudi. Filozofi so zato uvedli nov pojem: intersubjektivnost. Gre za nekaj, kar v nekih okvirih ne moremo opredeliti kot objektivno ali subjektivno, lahko pa z vsakomer najdemo skupni jezik glede teh reči brez večjih težav. Cel ta komentar je zelo filozofski in vsebuje vglavnem subjektivne elemente (menim, komentar, interpretacija), ampak morda bo kdo, ki to bere zaznal določeno mero soglasnosti / strinjanja. To je intersubjektivno.
TL; DR: Realnost ne more biti objektivna, lahko je kvečjemu subjektivna ali intersubjektivna. (mnenje)
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Racionalizacija Obstoja (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 23173 (17396) | Saladin |
| » | Algoritmi pravilno napovedali večino prejemnikov oskarjev (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 11800 (8800) | 7982884e |
| » | Koda v enačbah ustroja vesolja? (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 7455 (5571) | Okapi |
| » | Saladin sprašuje - Postinteligenten Bog (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Problemi človeštva | 34172 (26678) | Saladin |
| » | Živimo v simulaciji? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 11617 (7747) | Saladin |