Forum » Znanost in tehnologija » Zakaj naj se ne bi bilo možno gibati hitreje od svetlobne hitrosti?
Zakaj naj se ne bi bilo možno gibati hitreje od svetlobne hitrosti?
Grey ::
Unilseptij je izjavil:
Nastanek vesolja je iz vidika fizike našega vesolja "zunanji dogodek" in lahko spada samo v rubriko filozofije. Naša fizika se začne po nastanku vesolja.Ni res. No, razen če sodiš med tiste eksperimentalce, ki pravijo, da je teoretična fizika filozofija
Seveda je filozofija (ampak ne slabšalno, kot insinuiraš ti). Teorija v kateri obstajajo paradoksi, ni odraz realnosti. Je le srečna korelacija med teoretično matematiko in nekaj date, ki korelacijo podpirajo. Namreč, vesolje ne deluje na temeljih paradoksov.
Ne vem, če je to res tako samoumevno. Od kod ideja, da vesolje dejansko deluje po fizikalnih zakonitostih? Čisto možno je tudi, da mi kot "razumna" bitja skušamo bolj ali manj nekorelirane naravne pojave (ali bolje njihovo percepcijo) modelirati na nek kolikor toliko smiseln način. Že dejstvo, da naši miselni procesi lahko producirajo paradokse je konec koncev dokaz, da vesolje deluje (tudi) na temeljih paradoksov, ali kako?
Seveda je. Paradoks je posledica napačne percepcije in premalo date. Paradoks obstaja samo dokler ni dovolj date (poznavanja), da se paradoks razblini. Tako kot strah, je votel okrog ga pa nič ni. Fizikalne zakonitosti in le teh enačbe niso nič drugega kot opis procesov okoli nas. Opice bi to napisale z drugimi črkami in drugimi glasovi, egipčani spet drugače, a rezultat bi bil enak - recimo z našimi besedami, glasovi in pisavo, Hookov zakon. Fizikalni zakoni niso naša izmišljotina. Kar je izmišljotina so označba kot ro je gostota, sigma je obremenitev, U je napetost itd. Sam miselni proces ni dokaz, da vesolje deluje (tudi) na temeljih paradoksov.
Ghenghiz ::
Back on topic:
Trenutno smo dalec od tega, da bi imeli boljsi model kot je relativnost. Razlog, zakaj naj se nebi dalo gibati s hitrostjo hitrejso od svetlobne (v vakuumu) sta torej dve predpostavki, za kateri ne poznamo alternative:
1) Relativnost je dober model (ravno danes ob 16:30 bodo predstavili rezultate LIGO).
2) Zacetna hitrost objekta, ki ga pospesujemo je manjsa kot svetlobna hitrost v vakuumu.
Ce je relativnost dober model to pomeni, da relativisticna enacba za gibalno kolicino daje dobre predikcije za gibanje. Ta enacba je p = m0*v*(1-(v/c0)^2)^(-1/2), kjer je p gibalna kolicina, v hitrost objekta, m0 mirovna masa objekta in c0 hitrost svetlobe v vakuumu. Problematicen je torej faktor 1-(v/c0)^2, ki pada proti 0, ko v narasca proti c0. To se da interpretirat kot, da s priblizevanjem svetlobni hitrosti gibalna kolicina narasca proti neskoncno, kar ne glede na to, s kako veliko silo pospesujemo, slejkoprej prepreci, da bi dosegli svetlobno hitrost.
Po drugi strani, pa je vidno, da ni nobene matematicne prepreke, da bi se delec, ki je zacel s hitrostjo hitrejso od svetlobe v vakuumu se naprej bil hitrejsi od svetlobe. Gibalna kolicina pac postane negativna (in posledicno velik del mehanike postane cuden), ampak hej, kompleksne razsiritve nas do sedaj se niso ustavile.
Se kot zanimivost:
Dejanska fizikalna limita je hitrost svetlobe v vakuumu in ne hitrost svetlobe kar na sploh. V snovi se svetloba propagira pocasneje in tam se vcasih zgodi, da se ioni gibljejo hitreje od nje (ampak se vedno pocasneje, kot svetloba v vakuumu).
To pripelje do zelo lepih pojavov:
Trenutno smo dalec od tega, da bi imeli boljsi model kot je relativnost. Razlog, zakaj naj se nebi dalo gibati s hitrostjo hitrejso od svetlobne (v vakuumu) sta torej dve predpostavki, za kateri ne poznamo alternative:
1) Relativnost je dober model (ravno danes ob 16:30 bodo predstavili rezultate LIGO).
2) Zacetna hitrost objekta, ki ga pospesujemo je manjsa kot svetlobna hitrost v vakuumu.
Ce je relativnost dober model to pomeni, da relativisticna enacba za gibalno kolicino daje dobre predikcije za gibanje. Ta enacba je p = m0*v*(1-(v/c0)^2)^(-1/2), kjer je p gibalna kolicina, v hitrost objekta, m0 mirovna masa objekta in c0 hitrost svetlobe v vakuumu. Problematicen je torej faktor 1-(v/c0)^2, ki pada proti 0, ko v narasca proti c0. To se da interpretirat kot, da s priblizevanjem svetlobni hitrosti gibalna kolicina narasca proti neskoncno, kar ne glede na to, s kako veliko silo pospesujemo, slejkoprej prepreci, da bi dosegli svetlobno hitrost.
Po drugi strani, pa je vidno, da ni nobene matematicne prepreke, da bi se delec, ki je zacel s hitrostjo hitrejso od svetlobe v vakuumu se naprej bil hitrejsi od svetlobe. Gibalna kolicina pac postane negativna (in posledicno velik del mehanike postane cuden), ampak hej, kompleksne razsiritve nas do sedaj se niso ustavile.
Se kot zanimivost:
Dejanska fizikalna limita je hitrost svetlobe v vakuumu in ne hitrost svetlobe kar na sploh. V snovi se svetloba propagira pocasneje in tam se vcasih zgodi, da se ioni gibljejo hitreje od nje (ampak se vedno pocasneje, kot svetloba v vakuumu).
To pripelje do zelo lepih pojavov:
Sevanje Čerenkova, Argonne National Laboratory
vir: WikipediaZgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
Okapi ::
Mimogrede, to je mogoče tudi v Ljubljani videti.
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
Ghenghiz ::
O, hudo! Iz Podgorice nisem mel slike, pol sm pa kr prvo na wiki zagrabu.
V zivo se sicer ne spomnim, da bi bile tako spektakularne barve :)
V zivo se sicer ne spomnim, da bi bile tako spektakularne barve :)
nekikr ::
1) Relativnost je dober model (ravno danes ob 16:30 bodo predstavili rezultate LIGO).
Ja, relativnost štima še vedno :)
Ghenghiz ::
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Oblika vesoljskega plovila (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 16312 (13635) | WarpedGone |
| » | Potovanje skozi čas (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 28384 (24849) | Yosh |
| » | Potencialno novo fizikalno odkritje: nadsvetlobni nevtrini (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 41808 (30212) | Cervantes |
| » | Svetlobna hitrost (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 49043 (45302) | kunigunda |
| » | Prihodnost-konec vesolja (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 23741 (19702) | imagodei |