» »

Odkrili 120 lažnih znanstvenih člankov

Odkrili 120 lažnih znanstvenih člankov

vir: Nature
Nature - Na teh straneh smo že večkrat pisali o spornem ravnanju, ki ga zasledimo v akademskih vodah in sega od še najbolj nedolžnega nepotrebnega citiranja (da bi si zvišali možnost objave članka) do hudih finančnih prevar pa vse do absurdnih objav nesmiselnih člankov. Cyril Labbé z Univerze Joseph Fourier v Grenoblu je sestavil računalniški algoritem za odkrivanje nesmiselnih računalniško generiranih člankov, ga pognal skozi povzetke s konferenc (proceedings) iz let 2008-2013 in našel 120 popolnoma nesmiselnih člankov. Ti niso bili objavljeni v kakšnih obskurnih revijah, ampak večinoma pod okriljem IEEE, manjši del pa v Springerjevih publikacijah.

Kot je znano, sestaviti nesmiseln znanstveni članek ni posebno težko, še zlasti od leta 2005, ko so na MIT-u pripravili SCIgen. Gre za orodje, ki samo sestavi nekaj besedila, ki zveni sila učeno in strokovno, v resnici pa ne pomeni nič. In tako dobimo članek, ki nima ne repa ne glave - niti vsebine. Eksperimenti so pokazali, da je z malo truda mogoče tak članek objaviti. To seveda ni bil prvi tovrsten primer, saj je že leta 1996 Alan Sokal objavil članek, ki ni imel nobene vsebine, samo da bi pokazal, da je to mogoče.

Dokler gre za akademske poizkuse, ki služijo odkrivanju pomanjkljivosti v postopku recenzije, je vse lepo in prav. A problem nastopi, ko se tovrstna telovadba s članki zlorablja za napihovanje lastne vrednosti. Labbé je aprila 2010 pokazal, da je to mogoče, ko si je izmislil Ikeja Antkareja. Ta je z nekaj lažnimi članki in citati hitro postal 21. najbolj citirani znanstvenik na svetu. Niso neznani niti redki primeri, ko so znanstveniki objavljali neresnice, da so si (za kratek čas) zgradili zvezdno pot do akademske kariere. Prevare so lahko zelo kompleksne, kot je bilo manipuliranje z vzorci pri raziskavah HIV, ali pa zgolj pišejo članek iz neobstoječih ali propadlih eksperimentov (recimo Schönov škandal). Še en eksperiment je napravil Bohannon, ki je uspel isto prevaro objaviti v več kot sto revijah. Že pred dvema letoma smo opozarjali, da delež umaknjenih člankov in prevar narašča.

Problema z neresničnimi članka sta torej dva. Eno so članki, ki so nesmiselni že sami po sebi in bi jih moral temeljit recenzentski pregled (peer review) odkriti, drugi pa so članki, ki jih napišejo ljudje s pokvarjenimi nameni. Te druge in pa lažnive revije ali konference - da, tudi to obstaja - bomo to pot pustili ob strani. Povejmo le, da se preverjanje rezultatov v znanosti že dolgo ne dogaja več, razen za najbolj revolucionarna odkritja (recimo arzenove bakterije so temeljito prečesali) ali ko kdo slučajno počne kaj podobnega. Ni pa ponavljanje eksperimenta del recenzije oziroma peer reviewa, ki je zgolj papirnat. Kdor uspe dobiti neko stalno pozicijo in dela na področju, ki ni preveč zanimivo niti široko, lahko prav lahko objavlja stvari, pa jih nihče ne bo nikoli preveril. Žal je to neizogibna posledica hiperprodukcije vsega.

Nazaj k nesmiselnim člankom. Da se ti objavijo, pa ni opravičila. Uredniki ne bi smeli v objavo sprejeti članka, ki ga ni preveril vsaj en, najraje pa več poznanih strokovnjakov s področja, ne glede na njegovo nišnost. Beseda poznanih je poudarjena zato, ker so bili tudi primeri, ko so si avtorji sami izmišljevali neobstoječe recenzente, od katerih elektronski naslov so imeli sami, pa so si potem pisali pozitivne recenzije. Ni nujno, da so plačljive revije kaj boljše od brezplačnih (kjer pa morajo avtorji za objavo plačati, kar je za slovensko znanost že finančni problem), saj so bile v zadnjem primeru vse revije plačljive. Še več, v Springerju zagotavljajo, da so šli vsi objavljeni članki skozi pregled, zato res ni jasno, kako se je lahko zgodila takšna malomarnost. V IEEE molčijo.

Obe ustanovi sta že umaknili vse članke, ki so bili označeni kot nesmiselni. Univerza v Grenoblu je orodje za odkrivanje teh čudnih člankov - še plagiati jim ne moremo reči - postavila na internet, kjer lahko vsakdo preveri, ali je članek nastal s SCIgen. Kdor želi, se lahko pozabava z igro snarxiv, kjer lahko ugotavlja, ali po naslovu loči med računalniško generiranim in resničnim člankom. Za nestrokovnjake na področju to sploh ni tako enostavno.

Prvobitni razlog za številne prevare v znanosti (čeprav boste ne glede na vse vedno in povsod imeli delež pokvarjenih posameznikov) pa ostaja gonja za objavami - publish or perish, ki jo pooseblja faktor vpliva. A to je že zgodba za kdaj drugič.

12 komentarjev

driver_x ::

Torej lahko znanstvenim člankom (kadar ne poznamo avtorja) verjamemo ravno toliko, kot rumenemu tisku.

Smurf ::

To je kot, da bi rekel, da ima Kongo visji BDP kot Svica, zato ker si zadnjic srecal 5 Kongoncanov z luksuzno jahto.

Rumeni tiski so v povprecju bistveno manj kvalitetni kot clanki, en fake clanek se ne spremeni tega.

WarpedGone ::

Torej lahko znanstvenim člankom (kadar ne poznamo avtorja) verjamemo ravno toliko, kot rumenemu tisku.

Ne.
Je le to, da tako kot moraš avtomatsko ne-zaupat rumenemu tisku, ne smeš avtomatsko zaupat znanstvenim člankom.
Če nucaš berglo, ji reči 80/20. 80% rumenega tiska je sranje, 20% pa ma neki smisla in 80% znanstvenega dela ima neki smisla, 20% je pa sranje.
Števike potegnjene iz riti in so tu le za prikaz velikostnih razredov.
Zbogom in hvala za vse ribe

LJ4L ::

Nekaj takega kot 80/20 se mi zdi OK razmerje. Realno je pa bolj kaj takega kot 90/10
LP from LJ

Markoff ::

Naši papirnati "znanstveniki" hočejo seveda nespremenjeno količino davkoplačevalskega denarja, čeprav je tega realno bistveno manj kot pred nekaj leti. Za kaj? Za neumnosti, podobne tem iz članka?

Res me zanima, koliko davkoplačevalskega denarja sta potegnila Thomas Alva Edison ali pa Nikola Tesla tako za bazične kot za aplikativne raziskave.

Aja, saj res, nič, oba sta se morala zanesti nase in na patentni urad.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

Poldi112 ::

Torej misliš, da bi bila Tesla in Edison sposobna sama izvesti LHC, Manhattan project, Apollo, ...
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

LJ4L ::

Tesla se tudi na patente ni zanašal med raziskovanjem/izumljanjem. Patentiral je le končni izdelek in ne tudi dele izdelka. Soo?
LP from LJ

T-h-o-r ::

more capitalismmm
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

feryz ::

Kvantiteta raztura!
Kvaliteta? Saj tudi pralni stroji niso več narejeni za 15 let, čeprav bodo nekateri, začuda, tako starost tudi dočakali.
V glavnem tisti, ki bodo ves ta čas zapakirani.

Takle mamo, ko so stvari namenjene le še same sebi, dvigovanju rejtingov in ega pisočih.
Znanost, ki nekaj velja, se tudi drago prodaja. Brez člankov.
Ali pa ponikne.
In vice versa. Znanost, ki nič ne velja in jo ne moreš prodati, lahko vsaj plasiraš v medije. Pa četudi zlagano. Kot da se kdo sekira (razen par čudakov, ki se potem celo pritožijo).

Smurf ::

Markoff je izjavil:

Naši papirnati "znanstveniki" hočejo seveda nespremenjeno količino davkoplačevalskega denarja, čeprav je tega realno bistveno manj kot pred nekaj leti. Za kaj? Za neumnosti, podobne tem iz članka?

Res me zanima, koliko davkoplačevalskega denarja sta potegnila Thomas Alva Edison ali pa Nikola Tesla tako za bazične kot za aplikativne raziskave.

Aja, saj res, nič, oba sta se morala zanesti nase in na patentni urad.

Ce bi delal na kaksnem visokotehnoloskem podrocju, bi vedel, da pridejo clanki se kako prav. Zakaj bi izumljal nekaj na novo, ce je to nekdo ze raziskal, in ravno clanki ti dajejo bazo trenutnega znanja. Seveda pa je treba znati lociti plevel, kar pa ni tezko.

P.S. Delam v privatnem sektorju

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smurf ()

WarpedGone ::

Seveda pa je treba znati lociti plevel, kar pa ni tezko.

Tole celotno sliko samo *poslabša.
Za vajo razmislite zakaj.
Zbogom in hvala za vse ribe

Smurf ::

To mece slabo luc zgolj na recezente.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Francija blokirala Sci-Hub in Libgen

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
297001 (4500) poweroff
»

Lažne znanstvene revije problem, na katerega nista imuna niti Harvard in Stanford

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
85477 (4181) poweroff
»

Nemški raziskovalci bodo danes izgubili dostop do znanstvenih člankov, težave tudi dr (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
6122329 (19156) mojca
»

V novi znanstveni prevari umaknjenih 64 člankov zaradi samorecenzij

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
99046 (5566) zee
»

Nova stara prevara v znanosti: samorecenziranje člankov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
145570 (4119) antonija

Več podobnih tem