Slo-Tech - Ministrstvo za finance je včeraj v javno obravnavo poslalo predlog sprememb zakona o DDV, ki med drugim prinaša tudi nižjo stopnjo DDV za elektronske publikacije. Doslej so bile do nižje, 9,5-odstotne stopnje upravičene samo publikacije na fizičnih nosilcih, torej časopisi, knjige ipd.
Sprememba je posledica Direktive Sveta (EU) 2018/1713, ki je bila sprejeta lani 6. novembra. Ta daje državam članicam možnost, da se same odločijo, po kateri stopnji bodo obdavčile elektronske publikacije. Pred tem je bila za elektronske medije predpisana normalna stopnja, ki ne sme biti nižja od 15 odstotkov, pri nas pa znaša 22 odstotkov. Tako je prihajalo do nenavadnih situacij, ko je bila elektronska izdaja iste revije obdavčena više kakor tiskana verzija. Ministrstvo za finance meni, da se bo znižanje DDV odrazilo v znižanju cen elektronskih publikacij, kar bo koristilo potrošnikom, ki bodo imeli lažji dostop do teh publikacij. Ker so vsebine na elektronskih in fizičnih medijih enake, edina razlika pa je v načinu dobave, je primerno, da je stopnja DDV enaka.
Predlog zakona bo v javni obravnavi do 17. 4. 2019. Pričakujejo, da bo novela sprejeta do konca leta z veljavnostjo v letu 2020.
Da je začasni, je bila zgodbica za rajo. Bolj ga dolgoročno vidim nekje 25%, lahko se pa uskladimo z madžarskim 27%.
Zakaj ravno z madžarskim in ne raje z nemškimi 19%, ali avstrijskimi 20%? Brazilci imajo 42%.
Kolikorkoli dvignejo davke, jim ne bo nikoli dovolj in bodo vedno v rdečih številkah. In če po spletu naključja pridejo v plus, ne bodo pomislili, da bi ga nazaj spustili.
Mi bi morali imeti isto stopnjo davka DDV, kot ga ima Nemčija,p raktično po celi EU bi morala biti ista stopnja, da se ne bi splačalo karkoli uvažat samo zaradi stopnje davka. Ker veliko ljudi kupi zadeve v Nemčiji, tudi, če je tukaj ista neto cena, prihrani že na davku.
Jaz bi predlagal davek na knjige 0 %. Morate se zavedati, da imamo drage knjige, zaradi majhnih naklad. Založnikom se ne izplača prevajat, ker v angleščini so knjige s poštnino tako zelo poceni. Ljudje že tako berejo premalo, raje visijo na netu/gledajo TV. Bolje bi bilo za njih, da bi brali knjige.
Ljudje že tako berejo premalo, raje visijo na netu/gledajo TV. Bolje bi bilo za njih, da bi brali knjige.
Sicer se strinjam s tabo in bi tudi sam predlagal nižji ali morda res kar 0% davek na knjige, se pa bojim, da cene zaradi tega ne bodo padle, pa tudi če bi, se 1€ pri knjigi ne pozna toliko, da bo nekdo namesto Biggest fuck on TV raje v roke vzel kvalitetno knjigo :(
Zakaj ravno z madžarskim in ne raje z nemškimi 19%, ali avstrijskimi 20%? Brazilci imajo 42%.
Ker smo bolj podobni Madžarom, kot Nemcem
Nobenim od teh. Prej Venezuelcem. Po mentaliteti že sedaj, ekonomsko pa tudi kmalu, Levica namreč nezadržno raste v popularnosti. Slovenci so edini butli na svetu, ki jim ni bilo dovolj, da so že enkrat izkusili socializem/komunizem. Ne, ne, gremo še enkrat v njega. Par/nepar, bencinski boni, 4-mestna inflacija, šoping v Pliberku, šverc-komerc, devizni črni trg, ... življenje naše mladosti.
Jaz bi predlagal davek na knjige 0 %. Morate se zavedati, da imamo drage knjige, zaradi majhnih naklad. Založnikom se ne izplača prevajat, ker v angleščini so knjige s poštnino tako zelo poceni. Ljudje že tako berejo premalo, raje visijo na netu/gledajo TV. Bolje bi bilo za njih, da bi brali knjige.
Založniki bodo dvignili cene in izničili padec DDV. Izposoja knjig v knjižnicah je zastonj. Ni problem v davku. Instant gratifikacija, nesposobnost daljše pozornosti zaradi instant copy-paste in twitter novičarstva, pomanjkanje časa, konkurenca drugih virov (TV, internet, rač. igre, nov. portali/forumi, ...) itd. - to so dejanski problemi.
Odlično bi bilo, če bi imeli nemško dohodninsko lestvico.
Če bi imeli njihove plače, bi bil dober prvi korak. Potem pa lahko tudi dohodnino prilagodimo. :)
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Problem je v stroskih. Prakticno vse vecje tiskarne v Sloveniji so od osamosvojitve naprej delale iz rdecih stevilk v rdece stevilke. Cel kup jih je to tudi pokopalo. V bivsem MKT Print se je npr. tako tiskalo vecinoma za tuji trg (Avstrija, Nemcija, Rusija). Manjsi tiskarji, kolikor jih je ostalo, se drzijo gor s tiskanjem reklam.
Zaloznika dejansko pride ceneje, ce da knjigo natisnit na Kitajsko in naklado s kontejnerjem pripeljat nazaj v Slovenijo. Marsikaj se tiska tudi na Poljskem in v Romuniji. Primi kdaj v roke kaksno v slovenscino prevedeno knjigo novejsega letnika in poglej v kolofon kje se je tiskala.
Pa kolikor poznam stvari, so največji problem založbe in navite cene. Glavne so v državni lasti, oz jih oni financirajo, pa iz starih časov navajeni na velike marže. Nabavne cene knjig so max 2,3 € na knjigo.
12EUR popusta na SUMUP čitalec bančnih in kreditnih kartic,
brez stroška najema:
http://fbuy.me/k8MvL
Kdo mislis, da placa material ter tisk in vezavo? To niso neki fiktivni stroski. Porazdelitev stroskov pri nakladi 500 komadov bo neprimerno manj optimalna kot pri nakladi 500,000.
Problem so naklade. Nekaj 100 knjig je realnost, včasih so bile številke nekaj 1000. Trde vezave so samo za knjižnice, nihče drug jih ne kupuje. Še knjižnice so začele s kupovanje mehkih vezav.
Kdo mislis, da placa material ter tisk in vezavo? To niso neki fiktivni stroski. Porazdelitev stroskov pri nakladi 500 komadov bo neprimerno manj optimalna kot pri nakladi 500,000.
Razloži mi prosim kolko je stroškov za tisk in vezavo pri e-knjigi o kateri je namreč novica?
To da je knjižnica zastonj sicer ni res, ko nehaš bit študent, ker se članarina plačuje. Ampak to nebi bil problem, če bi meli kaj za brat. Sam berem fantastiko pa scifi. Slovensko in prevode sem prebral že v srednji šoli. Zdaj pa angleške originale berem. Bi si jih z veseljem sposodo, ker se mi zdi neumno 3-5€ dajat za knjigo ki jo bom enkrat prebral, pa še rabljene ne morem naprej prodat. Ampak sta samo dve možnosti al nič brat al pa travnik. Sedaj je sicer Biblos kjer najdem mogoče 5-6 knjig ki bi jih bral.
Po moje bi pri nas glede na majhnost trga mogli uzakonit, da ko se knjiga tiska se mora tud v e-obliki dat v knjižnjco. Ker s stališča majhnosti je logično da so prevodi in tisk dražji, ker je naklada manjša. Ampak bi mogoče lahko blo oboje malo cenejše, če bi prodali e-knjigo in tiskano. Že z stališča starejših oseb bi blo pametno. Gledam babico, ki komaj kaj še vidi, bi bistveno lažje brala e-knjige, ker si lahko pisavo bistveno poveča, kot pa navadne knjige.
Everyone started out as a newbie.
Sadly only a handful ever progress past that point.
1. Elektronske knjige, kar je precej zblojeno pri nas. 2. Tiskarski stroj, ki je v osnovi malo boljši tiskalnik in se splača natisniti tudi par 100 kosov knjig.
Na drugi strani imaš pa slovenske založniške hiše, ki so ostanek socializma in s trgom nimajo kaj veliko. Še največ zaslužijo z učbeniki, ki bi morali v elektronski obliki biti tako ali tako zastonj.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Malo se ozri okrog sebe na hitro, pa pomisli koliko stvari okrog tebe je natisnjenih. Prezivet je kvecjemu casopisni tisk in pa naklade nekaj tisoc izvodov knjig.
2. Tiskarski stroj, ki je v osnovi malo boljši tiskalnik in se splača natisniti tudi par 100 kosov knjig.
A to si se izmislil? Si se, ane? In potem pole lepo na roke narežeš, soseda zlima z neostikom, babica sešije in dedek prilima platnice? Nato vse lično zapakirjo v celofan in naložijo na paleto ... pa je, aneda.
Ne resno, bučke sadiš, ker se ti spet nekaj zdi, da je tako. Eno poletje sem v času študija delal v knjigoveznici, videl kakšen gromozanski proces je to, koliko enih postopkov potem, ko so pole že natisnjene, pa koliko časa vzame za vsako fazo prilagoditi mašinerijo, proizvodne trakove, itd ... vsakemu formatu knjige.
Tako, kot nam razlagaš ti, lahko skozi spraviš kvečjemu bilten lokalnega gasilskega društva.
Bodimi pošteni. E knjige ne pridejo v poštev, tu ima monopol amazon s kindlom. Vse ostalo je bolj kot ne slabo.
Knjižnice sicer imajo tudi elektronske knjige in tudi bralnike, vendar je ponudba slaba. Smiselno bi bilo, da si izposodiš na svojem kindlu in vrneš nazaj. Zaradi čudnih in birokratskih ovir založnikov se elektronsko knjigo smatra, kot fizično. Knjižnica lahko izposodi toliko elektronskih knjig, kot jih ima. Ne more neomejeno ljudi si naenkrat sposoditi knjige, kar je svojevrstna neumnost na kubik. Fizične res ni mogoče, elektronskih lahko narediš neomejeno kopij.
Torej, založniki naj se prilagodijo, knjižnice bi se morale prilagoditi/zahtevati to.
Tiskane knjige so drugače še vedno zakon. Pa lahko govorite, kar želite. Ni je čez fizično knjigo.
Ja, ni ga čez užitek, ko na plaži držiš Game of Thrones, trdo platnico, 1200 strani, 5kg in prevelik format, od belih glossy listov se blešči sončna svetloba, takoj, ko je malo mrak, pa že ne moreš brati več :) Je nek čar, ampak od kar imam Kindla nisem kupil nobene tiskane več, je preveč na komot digitalno.
Morda res, a so na svoj način zblojeni tudi moderni e-založniki, ki ti kupljene bukve lahko kar lepo odvzamejo (vrnjen denar gor ali dol): https://www.windowscentral.com/microsof...
Kdo mislis, da placa material ter tisk in vezavo? To niso neki fiktivni stroski. Porazdelitev stroskov pri nakladi 500 komadov bo neprimerno manj optimalna kot pri nakladi 500,000.
Tiskarna okrog 100 strani, 500 izvodov je pod 2€. 5000 kos je pod 1€. Tako da....
12EUR popusta na SUMUP čitalec bančnih in kreditnih kartic,
brez stroška najema:
http://fbuy.me/k8MvL
Problem je dejstvo da na vse cakamo 100 let ali pa ne pride... Recimo vecino kar jaz berem v slo ni... Metro 2033 imam doma tiskano v anglescini.. Isto revana pa se kaj, tudi wow chronicles pac tega nimajo nasi folk to zanima pa jurski park mam tudi v ang...
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
Kdo mislis, da placa material ter tisk in vezavo? To niso neki fiktivni stroski. Porazdelitev stroskov pri nakladi 500 komadov bo neprimerno manj optimalna kot pri nakladi 500,000.
Tiskarna okrog 100 strani, 500 izvodov je pod 2€. 5000 kos je pod 1€. Tako da....
A tiskanje? Kaj pa delo v knjigoveznici, kjer vso mašinerijo (razrez, lepljenje, šivanje, platnice ...) v ključno s proizvodnimi trakovi na novo sestaviš, kalibriraš itd ... za borih 500 knjig.
Mislim da je Invictus mislil Expresso book machine: . Kjer v 6 minutah pride iz nič knjiga ven. Tu kot založnik knjigo samo v sistem naložiš, in si jo ljudje lahko sprintajo. Al pa printaš knjige izven copyrighta.
Everyone started out as a newbie.
Sadly only a handful ever progress past that point.
Morda res, a so na svoj način zblojeni tudi moderni e-založniki, ki ti kupljene bukve lahko kar lepo odvzamejo (vrnjen denar gor ali dol): https://www.windowscentral.com/microsof...
Ma nek si vse skupaj v guzo zataknejo. Jaz bom začel skenirati učbenike in originalna slovenska dela v digitalno obliko, če mi prasci tega niti za preplačilo nočejo ponuditi.
Morda res, a so na svoj način zblojeni tudi moderni e-založniki, ki ti kupljene bukve lahko kar lepo odvzamejo (vrnjen denar gor ali dol): https://www.windowscentral.com/microsof...
... ali amazon izbrise Orwellovi 1984 in Zivalska farma iz kindlov. Ali pa samo updata neprimeren del besedila. Seziganje neprimernih knjig je postalo majckeno prevec preprosto.
"But just think about that for a moment. Isn't it strange? If you're a Microsoft customer, you paid for those books. They're yours.
Except, I'm afraid, they're not, and they never were - when you hand over money for your "book", what you're really paying for is access to the book. That access, per the terms and conditions of every major eBook store, can be taken away at any moment."
Mislim da je Invictus mislil Expresso book machine: . Kjer v 6 minutah pride iz nič knjiga ven. Tu kot založnik knjigo samo v sistem naložiš, in si jo ljudje lahko sprintajo. Al pa printaš knjige izven copyrighta.
Zanimivo...
Ne, sem mislil industrijske tiskalnike, ki so nekaj med tiskarskimi stroji in navadnimi tiskalniki. Sicer precej stara zadeva, ampak cenejša za manjše serije.
Tako ali tako bi morala biti zakonska obveza, da je vsaka natisnjena knjiga na voljo tudi v elektronski obliki.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Trda vezava niti približno ne pride na to cifro. Že material brez dela je dražji.
Na print24.si: 2400€ za 500 knjig, 100 lstne, šivane. Dostava k tebi domov. Pa to niti ni tako zelo poceni. Je pa res da so stari tiskarji ki so navajeni samo ne velike količine pravi zlatarji včasih pri malih serijah.
12EUR popusta na SUMUP čitalec bančnih in kreditnih kartic,
brez stroška najema:
http://fbuy.me/k8MvL
Dvigovanje davko me načeloma ne moti (mislim ok, seveda bi imel najraje negativen davek, da oni meni plačajo), pod pogojem da se jih porabi pravilno.
Če dvignejo davke za gradnjo nek2 z generatorjem/generatorji 4. stopnje, ki so bolj učinkoviti in predvsem pasivno varni... super.
Če dvignejo davke razširit in pohitrid optično omrežje tako da bo le to na voljo po praktično celi sloveniji, po normalni ceni in z normalnim uploadom (osnovni paket na optiki pod 100/100 je sramota, maks pa 1000/1000) recimo do leta 2025 pa vsaj v večjih krajih ena 0 več.
Če dvignejo davke popravilo cest ki so nekje v obupnem stanju. Tudi ok.
Če jih dvignejo za boljše in bolj dostopne zdravstvene storitve (mislim veterinar ima ultrazvok in rentgen in ko mu pripelješ poškodovano muco si takoj na vrsti, operira jo pa najboljši kirurg takoj ko je dovolj stabilna za operacijo in ji komolec sestavi skupi da je skoraj enak drugemu (manjka par procentov ekstenzije) in na koncu te vse skupaj stane ~250 eur) pri nas pa ima v lj samo en zdravstveni dom svoj rentgen, ultrazvok sploh ne vem kako je stanje. Po bolnišnicah pa bi morali imeti kup ultrazvokov, ctjev in mrijev (teh modernih z boljšo sliko, hitrejšim zajemom, nižjo glasnostjo, .... in še razne druge napredne diagnostične naprave, kirurške robote, bla bla) Tudi ok.
Če jih dvignejo da bo policija dobila kot standardno opremo neprebojni jopič (pa ne neka jajca, ampak take ki ustavijo več strelov od iz vojaške puške iz razdlje pod 1 m če niso not ravno posebni ap naboji in so tako zaščiteni vsi vitalni organi, za specialce pa še boljše in ki pokrivajo več telesa (te so sicer težji, ampak ker jih itak nosijo samo malo čas to ni tak problem) + odporen na vbode (ni isto čez mehkega gre nož komot čez + body came tako da je točno posneto kaj se je zgodilo in ni več nobenih variant kdo se je zlagal oziroma zmotil (ker je dokazano da v stresnih situacijah naš spomni ne dela kot je treba)
Če jih dvignejo da kupimo patrije ki jih pol ne dela rabimo jih pa tud ne. Če hoče it ZDA napast afganistan, irak... naj to počne s svojim orožjem in vojsko. Sej imajo obojega čisto dovolj. Edini napad ki bi ga podprl je na Savdsko Arabijo, ker oni financirajo vse te teroristične skupine. Nafte pa je, če seštejemo ZDA, Kanado, Severno morje, Iran in Rusijo dovolj. Z okupacijo se sploh ne bi trudil razsul bi jim vojsko in mesta, zaprl/ubil vse pomembne ljudi (kraljevo družino, ..) okupiral samo naftna polja. Ostali pa naj delajo kar hočejo.
ja sam mali poštar, kurac mi je oštar
čuvajte se žene, bit ćete jebene
