Slo-Tech - Uveljavljeni založnik znanstvene periodike Wiley je včeraj sporočil, da bodo ukinili 19 znanstvenih revij, ker so bile prepredene z lažnimi članki. V minulih dveh letih je sicer Wiley, ki ima 217-letno tradicijo, umaknil 11.300 člankov, ki so bili tako ali drugače neverodostojni. Umik članka sam po sebi ni nič tragičnega, saj se napake dogajajo, spoznanja pa pogosto revidirajo, a obseg kaže na sistemski problem. Število umikov se povečuje tudi pri drugih založnikih. IOP Publishing, ki se specializira zgolj na fiziko, je leta 2022 umaknil 900 lažnih člankov.

Eden izmed razlogov za epidemijo umikov so farme člankov (paper mills), ki raziskovalcem proti plačilu omogočijo soavtorstvo ničvrednih člankov, ki jih nato objavijo (pod)povprečnih revijah. Osnovni razlog je velikanski pritisk na raziskovalce, ki morajo publicirati čedalje več in hitreje, da ostanejo konkurenčni pri pridobivanju raziskovalnih projektov ali pogosto zgolj da obdržijo zaposlitev. Dodatna vzpodbuda je hibridni...

Slo-Tech - Za nemalo vznemirjenja je poskrbela napovedana sprememba uredniške politike odprte znanstvene revije eLife, ki bo januarja prenehala zavračati članke, ki jih pošlje v pregled recenzentom. Ne glede na njihovo oceno bo članek objavljen skupaj s komentarji recenzentov (peer review). Kot je v intervjuju povedal izvršni direktor Damian Pattinson, se s tem umikajo s funkcije vratarja in raziskovalcem ponovno vračajo nadzor nad svojimi članki. Odzivi so zelo mešani.

V klasičnem uredniškem scenariju raziskovalci pošljejo svoje članke v čim boljšo revijo, kjer ga urednik najprej oceni, ali je sploh primeren za objavo. Če je prva ocena pozitivna, gre članek v pregled nekaj strokovnjakom s področja, ki ga anonimno komentirajo in ocenijo, ali ga bo možno objaviti - običajno zahtevajo kakšne popravke in dopolnitve - ali pa ne. Na koncu odloči urednik. Revija eLife, ki sodi med ugledne revije na področju bioznanosti, pa je že lani uvedla prve spremembe. Objavljali bodo le članke, ki so bili...

Science Blog - Medtem ko večina raziskovalcev objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah, ki so seveda pisane v angleščini, je v Rusiji še vedno zelo priljubljeno objavljanje v ruskih revijah v ruščini. Zaradi sumov, da so se tam razpasle nepoštene prakse, je Ruska akademija znanosti (RAN) oblikovala komisijo, ki je preverila objavljanje v ruskih revijah. Rezultat je več kot 800 umaknjenih člankov zaradi različnih primerov akademske nepoštenosti, kar je največji umik člankov doslej. Neetičnih praks je več, med njimi so najpogostejše plagiatorstvo, samoplagiatorstvo (kamor sodi tudi večkratno objavljanje istih rezultatov) in dodajanje ljudi med avtorje, ki z raziskavami ali članki niso imeli nič skupnega.

Akademija je od 541 revij (v Rusiji jih je več kot 6000) zahtevala umik 2528 člankov. Terjali so tudi podrobne informacije o okoliščinah objave nekaterih člankov, na koncu pa je bilo 869 člankov iz 263 revij umaknjenih. To odločitev sprejme uredniški odbor, kadar obstojijo razlogi za utemeljen...

Slo-Tech - Ministrstvo za finance je včeraj v javno obravnavo poslalo predlog sprememb zakona o DDV, ki med drugim prinaša tudi nižjo stopnjo DDV za elektronske publikacije. Doslej so bile do nižje, 9,5-odstotne stopnje upravičene samo publikacije na fizičnih nosilcih, torej časopisi, knjige ipd.

Sprememba je posledica Direktive Sveta (EU) 2018/1713, ki je bila sprejeta lani 6. novembra. Ta daje državam članicam možnost, da se same odločijo, po kateri stopnji bodo obdavčile elektronske publikacije. Pred tem je bila za elektronske medije predpisana normalna stopnja, ki ne sme biti nižja od 15 odstotkov, pri nas pa znaša 22 odstotkov. Tako je prihajalo do nenavadnih situacij, ko je bila elektronska izdaja iste revije obdavčena više kakor tiskana verzija. Ministrstvo za finance meni, da...

Slo-Tech - Imejmo pred seboj tri znanstvene članke - eden je bil objavljen v European Journal of Organic Chemistry (EurJOrgChem), drugi v European Journal of Chemistry (EurJChem), tretji pa v Chemistry: A European Journal (ChemEurJ). Na prvi pogled so članki videti spodobno, revije pa, razen strokovnjakom za organsko kemijo, delujejo podobno. V resnici je ChemEurJ precej ugledna revija (s faktorjem vpliva 5,16), EurJOrgChem solidna revija (2,8), EurJChem (0,63) pa izkoriščevalska oziroma plenilska revija. V prvih dveh revijah lahko pričakujemo verodostojne raziskave, ker so članki podvrženi rigoroznemu pregledu (peer review), v tretji pa ne. In...

Nature - O recenziranju znanstvenih člankov (peer-review) je bilo prelitega že toliko črnila, da bi težko povedali kaj novega. Zato se je glavni urednik znanstvene revije s področja organske sinteze Synlett Benjamin List odločil, da bo zamenjal klasično recenziranje z množičnim. Rezultati so navdušili.

Ni raziskovalca, ki ne bi imel slabih izkušenj s sistemom recenziranja, kot obstaja trenutno. V teoriji zveni dobro - urednik prejme članek, ki ga posreduje dvema ali trem strokovnjakom s področja, ki ga preberejo in podajo anonimne komentarje, kaj je treba popraviti in ali je sploh primeren za objavo. V praksi pa je sistem pokvarjen in za vse sodelujoče predstavlja muko. Avtorji na trnih več mesecev čakajo...

Slo-Tech - V znanstveni reviji Tumor Biology so umaknili (retract) 107 znanstvenih člankov, za katere se je izkazalo, da niso šli skozi pošteno recenzijo pred objavo. To še zdaleč ni prvi umik znanstvenih člankov, je pa eden večjih, še zlasti ker so vsi članki iz iste revije. To spet odpira debate o funkcioniranju znanosti.

O znanstvenem kolesju od rokopisa do članka smo že večkrat pisali, a vseeno povzemimo, kako objava članka poteka in kaj se je zgodilo v konkretnem primeru. Raziskovalska uspešnost se meri skoraj izključno s prestižnostjo člankov, ki jih uspejo o svojih rezultatih objaviti znanstveniki. Merilo za prestižnost člankov pa je, žal, faktor vpliva revije, v kateri članek...

Nature - Ponovno se bomo malce obregnili ob lažnive znanstvene revije, ki prežijo na nič hudega sluteče raziskovalce in jih skušajo opetnajstiti. Večkrat smo že videli, kako enostavno je v te revije proti plačilu poslati popolnoma neumne članke, to pot pa so pokazali, da je preprosto postati tudi urednik ali celo odgovorni urednik takih revij.

Znanstvene revije se delijo v tri velike skupine: tradicionalne, odprte in lažnive oziroma plenilske. Prve so tradicionalno najuglednejše, čeprav smo že slišali ogromno kritik na njihovo ceno. V njih lahko objavljamo brezplačno, prav tako morajo svoje delo brezplačno opraviti recenzentje, a je zato naročnina na revijo zelo...

Nature - Že stara prevara v znanosti očitno še vedno deluje, so na lastni koži ugotovili pri založniku Springer Nature (maja sta se združila Springer in večji del Macmillana, ki izdaja revije iz skupine Nature). Zaradi nepravilnosti pri recenzijah so umaknili 64 člankov, za katere so si avtorji recenzente izmislili, recenzije pa napisali kar sami.

V ogromni večini revij je postopek objave člankov ustaljen. Avtorji uredniku pošljejo rokopis članka skupaj s spremnim pismom, v katerem morajo predstaviti pomembnost in vpliv dela ter navesti nekaj potencialnih recenzentov, ki bi lahko pregledali rokopis (peer review). Nenapisano (ponekod pa kar napisano) pravilo je, da recenzentje ne smejo...

Slo-Tech - Pred desetimi leti so trije študentje na MIT-u sestavili program SCIgen, ki skupaj lepi slovnično pravilne stavke brez vsebine ter jih oblikuje v članek z zapletenim naslovom in primerno zgradbo. V resnici je vsa vsebina v njem popolnoma nesmiselna, a to ne pomeni, da takšnih člankov ni mogoče objaviti. V sumljivih revijah, zlasti takih, ki zaračunavajo za objavo člankov, so jih večkrat uspeli objaviti, o čemer smo že obširno pisali.

Zanimiva je zgodovina SCIgena, ki je nastal zgolj kot projekt za zabavo, a je tekom svojega obratovanja pomagal razkriti temnejše plati znanstvenega sveta. Razvili so ga Jeremy Stribling, ki je doktoriral leta 2009 in danes dela za Keybase, Dan Aguayo, ki je magistriral leta 2002 in danes...

Nature - V znanosti je lepo, če rešite velik problem ali odgovorite na pomembno vprašanje, recimo odkrijete teorijo relativnosti ali pojasnite obliko molekule DNK. Toda v današnjem času hiperprodukcije člankov in pomanjkanja raziskovalnih mest ter denarja za financiranje je še lepše, če napišete čim več člankov, ki naberejo čim več citatov.

Nihče sicer neposredno ne trdi, da je članek z več citati boljši od tistega z manj, a število citatov ostaja srž večine...

Slo-Tech - Pred poldrugim mesecem so japonski znanstveniki na Centru za razvojno biologijo RIKEN objavili revolucionarno odkritje, kako lahko iz odraslih mišjih celic pripravijo matične celice. O izjemnem odkritju so pisali vsi mediji, saj je kazalo, da lahko matične celice dobimo z neverjetno enostavno metodo, in sicer z izpostavitvijo celic zmerno kisli raztopini (s pH 5,7) za pol ure, s fizičnim stiskanjem celic ali z uporabo bakterijskega toksina. Zlasti prva možnost se je zdela predobra, da bi bila resnična. Žal se zdi čedalje verjetneje, da navedbe ne držijo.

Raziskave matičnih celic so vroča tema, kjer je ponovljivost poizkusov problematična. Nekaj izmed tako imenovanih kanonskih člankov, ki so najširše citirani, raziskovalci v neodvisnih laboratorijih niso bili sposobno ponoviti. Na seznamu desetih največkrat citiranih člankov s...

Nature - Na teh straneh smo že večkrat pisali o spornem ravnanju, ki ga zasledimo v akademskih vodah in sega od še najbolj nedolžnega nepotrebnega citiranja (da bi si zvišali možnost objave članka) do hudih finančnih prevar pa vse do absurdnih objav nesmiselnih člankov. Cyril Labbé z Univerze Joseph Fourier v Grenoblu je sestavil računalniški algoritem za odkrivanje nesmiselnih računalniško generiranih člankov, ga pognal skozi povzetke s konferenc (proceedings) iz let 2008-2013 in našel 120 popolnoma nesmiselnih člankov. Ti niso bili objavljeni v kakšnih obskurnih revijah, ampak večinoma pod okriljem IEEE, manjši del pa v Springerjevih publikacijah.

Kot je znano, sestaviti nesmiseln znanstveni članek ni posebno težko, še zlasti od leta 2005, ko so na MIT-u pripravili SCIgen. Gre za orodje, ki...

XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je...

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenikov in raziskovalcev, ki se morajo soočati s kruto realnostjo publish or perish (objavljaj ali pogini), ki je še posebej kričeča prav v državah, kot je Slovenija. ARRS namreč kot najbolj zveličavni kriterij za znanstveno odličnost postavlja število točk, kjer največ šteje število objavljenih člankov in citatov, ki jih ti dosežejo. O tem več v nadaljevanju, sedaj pa poglejmo eksperiment, ki ga je za Science opravil harvardski biolog John Bohannon.

Veliki založniki znanstvenih revij so velik problem, saj naročnine na svoje revije drago zaračunavajo, univerze in inštituti pa so jih skoraj primorani kupiti, saj največ štejejo prav objave v teh revijah z visokim faktorjem vpliva. In ko imaš enkrat visok faktor vpliva, ki se računa kot povprečno število citatov članka iz revije v vseh revijah na svetu, bodo najboljša dela...

Slo-Tech - Afera, ki je nedavno izbruhnila zaradi ugotovljenih manipulacij faktorja vpliva nekaterih znanstvenih revij, je priložnost za osvetlitev tega problema in vnovičen razmislek. Faktor vpliva se izračunava za vsako resno znanstveno revijo, kar počne Thomson Reuters. Izračuna se tako, da se v začetku leta i+1 pogleda, koliko člankov iz leta i je citiralo v tej reviji objavljene članke v letih i-2 in i-1. O smiselnosti tega početja je bilo prelitega že ogromno črnila, tudi na naši strani. Glavni problem je, da z enakimi vatli merimo različne znanstvene discipline, ki imajo svoje zakonitosti glede citiranja in časovnega zamika med objavo in citiranostjo. Na primer, biokemijski članki imajo običajno veliko...

Slo-Tech - V znanosti se danes soočamo s hudo inflacijo vsega mogočega razen sredstev. Napihujejo se nazivi, olepšujejo se raziskave, povečuje se število objavljenih člankov in prijavljenih projektov, čeprav kakovost temu ne sledi. Konkurenca je kruta in vrednotenje raziskovalnega dela izključno po objavah (pri nas je situacija še malo bolj okorna, saj šteje le število objav, normirano s faktorjem vpliva revije) je pripeljalo tudi do vprašljivih praks.

Po eni strani to vidimo z naraščanjem števila umaknjenih člankov, za katere so po objavi ugotovili hude...

SCIRP - Marcie Rathe z Univerze Južne Severne Dakote v Hooplu je 3. avgusta 2012 v odprto znanstveno revijo Advances in Pure Mathematics poslal članek s področja teoretične matematike s hudo učenim naslovom, ki ga zaradi kmalu očitnih razlogov ne bomo prevajali (Independent, Negative, Canonically Turing Arrows of Equations and Problems in Applied Formal PDE). Le deset dni pozneje, kar je za matematične članke zelo hitro, so v reviji članek sprejeli v objavo in avtorju poslali kratek seznam pripomb, po katerih naj članek pred objavi malo popravi. Pripombe so bile površinske narave, nanašale so se na povzetek,...