Lažnive znanstvene revije molzejo avtorje

The New York Times - Večkrat smo že pisali o težavah, ki pestijo moderni svet znanosti, kjer je edino zveličavno merilo uspeha število objav in njihova citiranost. To vzpodbuje številne nepoštene prakse: od izsiljevanja založnikov, ki dobro vedo, da z revijami z visokim faktorjem vpliva v rokah držijo ključe do akademskega uspeha, in to izkoriščajo za prodajo nesramno dragih naročnin (protistrup se zdi preprodaja gesel), do nečednega početja samih znanstvenikov. Prevare niso neznane, tako da smo že pisali o enostavnosti objave nesmiselnih člankov, vedno večjem številu umaknjenih člankov zaradi odkritih nepravilnosti v znanstveni metodi in celo samorecenziranju člankov. Še ena velika past, ki preži na nič hudega sluteče avtorje, pa so prevarantske revije (fake journals).

V dobi interneta je namreč zelo enostavno izdati digitalno revijo in se pretvarjati, da gre za legitimen in ugleden časnik. Prevarantje izkoriščajo tako imenovan odprt dostop, po katerem je najbolj znan PLoS in ki je nastal kot odgovor na žafranske cene naročnin. Ob plačilu pristojbine avtorja je članek v reviji prosto dostopen vsem. Če je revija ugledna, je to lahko samo pozitivno. A v zadnjem času kot gobe po dežju rastejo revije, ki nimajo nobenega drugega namena kakor molsti denar avtorjev, v njih pa se objavi popolnoma vse, kar priroma do tja.

Prevara gre celo tako daleč, da se organizirajo tudi konference, kamor proti plačilu visoke prijavnine vabijo avtorje s svojimi prispevki. Razvpit je bila letošnja konferenca Entomology-2013, ki ni imela nobene zveze z znano in ugledno konferenco Entomology 2013 (brez vezaja). "Prireditelji" konference Entomology-2013 so navedli kopico uglednih imen, ki da bodo sodelovala v odboru, a to sploh ni bilo res. Preprosto so sneli njihove fotografije z uradnih strani in jih nalepili na spletno stran kvazikonference.

Težava se je razrasla preko vseh meja, zato se jo poizkuša nekako obvladovati. Na internetu najdemo seznam revij, ki nimajo z znanostjo praktično nič skupnega, a se pretvarjajo, da gre za ugledne revije. Ločevati med zrnjem in plevami ni nikakor enostavno, kar lahko poizkusite sami. Gre za velik problem, kateremu je Nature posvetila skoraj celo številko.