Vse do konca 80. let so bili računalniki bolj ali manj omejeni na številke in besede, medtem ko večpredstavnostnih vsebin niso znali niti dobro predvajati, kaj šele zares obdelovati. Tedaj niso obstajali niti MP3-ji. Računalniki Mac so bili v veliki prednosti pred PC-ji, do začetka 90. let so usvojili zvok. Videoposnetki so predstavljali novo težavo, navsezadnje niti strojna oprema ni bila dovolj zmogljiva za dekodiranje in predvajanje. Standardov je bilo veliko, združljivost nekje na zadnjem mestu zahtev.
Apple je zato zgradil ogrodje za ustvarjanje in predvajanje večpredstavnostnih vsebin, ki je razumelo tudi različne kodeke. Datoteke MOV (QuickTime Movie) so bile kontejner (container), ki je vseboval različne zvočne in video tokove. QuickTime 2.0 je podpiral videoposnetke ločljivosti 320 x 240 s 30 sličicami na sekundo. Hkrati so se v tistih letih uveljavili CD-ji, ki so bili kot nalašč za shranjevanje (za tisti čas) velikanskih večpredstavnostnih datotek. Apple je predstavil QuickTime VR za ustvarjanje 360-stopinjskih panoram, QuickTime Streaming Server, QuickTime Pro itd. Originalni QuickTime je umrl leta 2019 v verziji macOS 10.15, a še danes obstaja aplikacija QuickTime Player X, ki pa je pod pokrovom nova in ne podpira več vseh starih formatov. A zamisel živi dalje in še danes je MP4 v resnici kontejner, ki je izšel iz QuickTima.
