Bulata moti Supervizor

Taisti Bulat je bil direktor ISPja K2.net, če se kdo še spomni .
https://slo-tech.com/novice/t129804

Bulat je trol... in to konkretno težke sorte.

Tero je 7. avg 2012 ob 20:32 izjavil:

enadvatri je 7. avg 2012 ob 20:28 izjavil:

Pa eden glavnih težakov v zgodbi o razkritju ranljivosti GSM omrežij, med drugim.

link?

To si pa res nisem mislil, da bo potrebno.

Preberi si ta članek in me ne trolaj.

Prilagam še njegove odzive s foruma.

Ignorirajte ga.

jype je 8. avg 2012 ob 07:34 izjavil:

Ignorirajte ga.

ignorirajmo vse norce


zagotovo bojo dali mir in šli proč

enadvatri je 7. avg 2012 ob 19:11 izjavil:

Zanimivo, kako nekatere moti preglednost poslovanja države.

Bulat bi lahko kot sekretar na direktoratu, ki pripravlja nov ZEKom, malo pometel pred svojim lastnim pragom, preden kritizira druge. Zasebno ali pa sluzebno.

Zgrazanje o "institucionaliziranem kukanju v sosedov lonec" ima tako "na domacem pragu", v osnutku ZEKom, po katerem bodo morali operaterji APEK-u posredovati vse pogodbe o sluznosti. Torej bo APEK, kot predmet javne evidence, po zakonu moral voditi javno evidenco koliko je kdaj dobil ali dobiva od katerega operaterja za kanale, jarke, zice in ostalo infrastrukturo.

Nova zbirka zaradi lepsega in odlicen nacin kako kukati v tuje perilo. Iz glave lahko nastejem 3 razloge zakaj je ta zbirka, ki se jo vzpostavlja brez kakrsnih koli varovalk, skodljiva za varnost drzave. Potem pa, ko bo cez leto ali pet let informatizirana in (strogo v duhu ZDIJZ) enostavno in brezplacno dostopna sleherniku, bo pa jik in stok, ter znova pljuvanje po tistih, ki dejansko pocno to, za kar so placani - razkrivajo in preiskujejo korupcijska tveganja.


Torej, Darko. Zakaj ne pometas tudi pred lastnim pragom? Ti je to odvec? Bos raje cez nekaj let, ko bo tudi to informatizirano, civknil, da se pa to res ne bi smelo delati?

Edini motiv, ki ga vidim je osebna zamera in zato poizkus diskreditacije. Ugibajte, komu ...

informacijska pooblaščenka RS je glasna okoli odločitve RH...

In potem bo IP RS imela kaj z odločitvami HR?

Ima kakšno vezo z IP RS? Ko sem nazadnje gleda v njeni pristojnosti ni bila ne HR, ne korupcija, ne europoslanci.

Glede Supervizorja so stvari jasne. Transparentnost je pogoj za demokracijo, transparentnost poslovanja države povečuje svobodno gospodarsko pobudo.

Transparentnost delovanja varnostnih mehanizmov GSM pa ima za posledico večjo skrb operaterjev za zasebnost in varnost svojih uporabnikov.

Na traparije pa se nima pretiranega smisla ozirati. Nekateri so pač proti transparentnosti, a že filozof Bentham je pred približno 200 leti zapisal: "tajnost je instrument zarote, zato ne bi smela biti sistem normalnega vladanja".

Ne v 21. stoletju.

Mene skrbi zelo previden in mlačen odziv Ministrstva. Ali zaradi tako bledega odziova lahko sklepam, da niso zavezani protikorupitvnim aktivnostim in usmertivam? Minster, to hočete povedati?

In kaj je z vašim PR? Se na ministrstvu sploh ve,kdo pije in kdo plača?

Okapi> Zdaj boš pa še razložil, zakaj je pri volitvah ravno obratno.>:D

A res moram? Že spet?

Looooooka je 8. avg 2012 ob 07:46 izjavil:

Jezus Kristus.
Pogledas mal njegve poste na http://twitter.com/darkob pa skor skup pades.

Oho! Ta Bulat bi bil odličen Mikstone Blog lik!

Blue, imaš res. Darko je misionar.

Okapi je 8. avg 2012 ob 14:24 izjavil:

"tajnost je instrument zarote, zato ne bi smela biti sistem normalnega vladanja".

Zdaj boš pa še razložil, zakaj je pri volitvah ravno obratno.

O.

Zato ker volitve niso vladanje. kaj ti tukaj ni jasno. Volitve izvolijo bodoče vladarje, ki morajo delati transparentno. Oz. naj bi ...

Kolikokrat ti moramo to še napisati?

Zato ker volitve niso vladanje. kaj ti tukaj ni jasno. Volitve izvolijo bodoče vladarje, ki morajo delati transparentno.

V resnici je precej smešno to samovoljno določanje, kaj mora biti transparentno in kaj mora biti tajno. Nekdo mora javno povedati, katero znamko skret papirja uporablja, da ga ne bi obtožili korupcije, drugi pa lahko v tajnosti serje v tujem gozdu. Does not compute.

O.

morajo pa biti javne transakcije privatnega sektorja z javnim sektorjem, kjer je največ lopovščin

morajo pa biti javne transakcije privatnega sektorja z javnim sektorjem, kjer je največ lopovščin

Ker lopovščin med transakcijami znotraj zasebnega sektorja ne more biti, ne?

O.

Karaya 52 je 8. avg 2012 ob 18:46 izjavil:

Ce kupi wc papir z javnim denarjem, mora ravno tako povedati katere znamke je, tudi ce serje pod sosedovo smreko. Mislim, da je to dobro merilo. Nebi si pa zelel, da so transakcije privatnega sektorja javne, to pa spominja na bivsi totalitarni rezim, kjer je ena agencija imela pregled nad financnimi tokovi.

Transakcije javnega sektorja, v kolikor niso med drugimi subjekti javnega prava, niso in nikoli ne bodo javne.

Da so pa uničili tisto agencijo, je škoda, ker bi bil javni (gospodarski) sektor veliko bližje fokusu drobnogleda!

Karaya 52 je 8. avg 2012 ob 20:11 izjavil:

Ne delaj se neumnega, zasebni denar je zasebni, naj kurijo svojega ce zelijo. Javni je pa od drzavljanov, ne minististrov in uradnikov.

Načeloma da. Vendar, kaj ko je bilo 3/4 kapitala še do nedavnega v državni lasti ...

Karaya 52 je 8. avg 2012 ob 18:46 izjavil:

Nebi si pa zelel, da so transakcije privatnega sektorja javne, to pa spominja na bivsi totalitarni rezim, kjer je ena agencija imela pregled nad financnimi tokovi.

Če ti pride davčni inšpektor v firmo, se bo lahko do obisti napasel po vseh transakcijah podjetja. Torej to nima popolnoma nobene veze s totalitarnostjo režima.

Kar se pa tiče Supervizorja, pa se mi zdi, da ta prikazije zgolj vrh ledene gore, oz. senco tega vrha. Saj je zanimiv podatek, kdo si je najbolj napolnil žepe iz javnih sredstev, vendar ta podatek veliko premalo pove, da bi lahko kdorkoli presojal o racionalnosti trošenja denarja ali morebitni korupciji.
Za tako presojo bi morali imeti še vpogled v podatke o tem, kako je do določenih naročil prišlo, kdo je še konkuriral in na osnovi česa je na koncu bil izbran ponudnik A in ne B.

Če gre Bulatu v nos, da vidimo senco vrha ledene gore, potem ne vem, kaj bi šele rekel, če bi nekdo ustanovil neodvisno neprofitno organizacijo, ki bi sama zbirala 'informacije javnega interesa' in jih objavljala. Pa bi bilo dovolj, da bi se ukvarjala zgolj s sto največjih dobičkarjev in analizirala postopke dodelitve poslov in racionalnost izbire dobaviteljev. Morali bi začeti že pri samih razpisnih pogojih, ki so postali že dobesedno absurdni, če ne celo perverzni. Oglejte si enkrat kakšen javni razpis - 10 strani birokratskih potrdil in pogojev, na koncu pa en odstavek v katerem povedo, da se kupuje 10 rolic skretpapirja. Edino, kar še manjka, je da bi še napisali, kako se mora imenovati ponudnik, vendar to nekako skrijejo v tistih 10ih straneh potrdil in dokazil o usposobljenosti. Za 'državljana' je tak način javnih naročil skregan z vsako logiko. Ko gremo kupovati avto, tudi najprej definiramo naše zahteve glede avtomobila, čisto na koncu pa preverimo še, če je bilo na kakšnem forumu slišati kaj slabega o prodajalcu.
Še bolj bizarno pa vse skupaj postaja, ko država kupuje 'high-tech' zadeve - šteje pa izključno najnižja cena. To je podobno, kot če bi kupoval skretpapir in vzel dvoslojnega namesto troslojnega. Na koncu pa 'uporabnik' ponuca 3x toliko papirja in je ves 'prihranek' fuč.
Zadnje čase so se uveljavili razpisi v smislu 'ker že imamo nekaj proizvoda A, morajo biti ponujeni proizvodi od istega proizvajalca'. Kaj pa če drug proizvajalec ponuja praktično isto, po ceni, s katero bi lahko zamenjal vse že obstoječe proizvode in še bi se prihranilo?
Ali ste že kdaj opazili javni poziv kakšne državne ustanove, da bi radi primerjali in testirali določen tip proizvodov, ki bi ga nato kupili? Jaz ga vsekakor nisem - na tem področju kraljujejo dvorni dobavitelji, ki se že dolgo pred samim razpisom vse dogovorijo, alternativne ponudnike pa se tudi slučajno ne vabi v bližino korita.
Če govorimo recimo o informatiki, bi morala država stremeti k temu, da se, kjer je le možno, uporabljajo standardne rešitve. Namesto tega vidiš v razpisih čedalje več zahtev po podpori nekih proprietary protokolov, ki jih implementira izključno en proizvajalec - na koncu pa se te protokole niti ne uporablja, ampak so zgolj sredstvo za odganjanje konkurentov od korita.
Mnogo je malih podjetij, ki bi z veseljem tudi pristavila piskrček k proračunskim sredstvom, pa se že takoj prestrašijo, ko vidijo, kakšno goro nekih dokazil morajo zbrati. Na koncu, ko se enkrat spravijo skozi kalvarijo zbiranja vseh teh dokumentov, fašejo pa hladen tuš, češ da niso 'usposobljeni'.

Ob takšnem pristopu do javnega naročanja, je morda bolj jasno, zakaj trdim da Supervizor predstavlja zgolj senco, ne pa dejansko stanje. Žal je ni inštitucije, ki bi si upala izračunati, koliko proračunskega denarja država vsako leto izgubi zaradi takega načina naročanja. Bi pa bil to zelo zanimiv podatek.

kuglvinkl je 8. avg 2012 ob 15:29 izjavil:

Žiga, linkaj!

Kuglvinkl & Okapi:

Tajnost in svoboda volitev v dobi informatizacije (PP 46/2010). Prispevek je sicer nastal kot nekakšen "odziv" na besede takratnega ministra Zalarja, da bo treba urihtat volitve preko internetsov. In zaradi moje jeze nad ravnanjem volilnih uradnikov ter enega od kandidatov, ki so "povedali", kako je glasovala ena od volilk, ki bi se jo dalo zlahka individualizirati.

Tajnost in svoboda volitev v dobi informatizacije (PP 46/2010).

Samo škoda, ker je osnovna premisa članka napačna. Kritična pomanjkljivost "tajne" demokracije je izogibanje odgovornosti.

Namesto tega:

Učinkovit pritisk je mogoč le, če izraženemu glasu sledi pozitivna ali negativna (pravna, ekonomska in/ali čustvena) sankcija. Pravni sistem, ki želi zagotoviti svobodne volitve, mora tako onemogočiti možnost nadzora nad izraženim glasom. In prav temu je namenjen koncept tajnosti volitev.

bi moralo pisato takole:

Učinkovita demokracija je mogoča le, če izraženemu glasu sledi pozitivna ali negativna (pravna, ekonomska in/ali čustvena) odgovornost. Pravni sistem, ki želi zagotoviti svobodne javne volitve, mora zato onemogočiti možnost vsakršnega pritiska nad izraženim glasom.

Tudi velja omeniti, da je tajnost volitev zgodovinsko gledano večkrat omogočila manipulacije s strani oblasti (beri: ponarejanje volitev), kot preprečila maščevanje napačno glasujočim. In za povrhu se zgodovinsko gledano tajne volitve še nikoli niso kaj prida izkazale kot varovalka pred pritiska na drugače misleče. Diktature imajo vedno na voljo dovolj mehanizmov za preganjanje drugače mislečih, ni jim treba brati imen na volilnih listkih.
Ker če drugega ne, je predvolilna kampanja javna in za diktatorja je dovolj, če preganja tiste nasprotnike režima, ki se ne preprosto ne morejo skriti za tajnostjo volitev.

Skratka, nekateri tule sicer tega ne verjamete, ampak javne volitve bi prinesle več dobrega kot slabega. In to med drugim tudi zaradi mantre, ki jo sicer v nekih drugih primerih venomer ponavljate - security through obscurity.

O.

Dokler bo Slovenija svobodna drzava, bodo zelje po pregledu, kontroli nad vsemi transakcijami ostale neuslisane.

Glede na trenutno stanje glede neplačevanja z zakonom predpisanih dajatev, je resno škoda SDK-ja. In konkretno mimo sekaš, če si mnenja, da trenutno početje podjetij (~pol milijarde neplačanih prispevkov) ni škodljivo.

Sam ajde, za nekatere je pač vse dovoljeno, v imenu zasebnega interesa. Pozabijo pa na javnega, valda. Kdor pa na to opozori, je pa avtoritarni rdečkar, ane? Al pa vsaj FDV-jevec, po mnenju trola Bulata.