Bulata moti Supervizor

Resnici na ljubo, ima država vpogled v marsikaj. Recimo tvoje in moje dohodke. Pa še fini davek mi obračuna, če kaj postrani zaslužim.

Totalitarizem? I don't think so. V nasprotnem primeru nihče ne bi plačeval davkov in to ima določene negativne posledice. Učinkovit nadzor nad neplačevanjem obveznosti je pač ena značilnosti uspešnih držav... kloaka Slovenija pa je mnenja, da se je boljše skrivati.

SDK so ukinili prej v želji za bolj učinkovito prihvatizacijo, kot pa zaradi ideoloških razlogov. Pa tudi kljub temu nismo družba blaginje.. hecno, ne?

Karaya 52 je 8. avg 2012 ob 20:58 izjavil:

Dokler bo Slovenija svobodna drzava, bodo zelje po pregledu, kontroli nad vsemi transakcijami ostale neuslisane.

Predlagam ti, da se pozanimaš kakšni so najnovejši predlogi DURS-a. Po to vlado, ja.

In ja, SDK je imela določene slabosti in določene prednosti. Prednosti so bile zlasti za dolžnike, slabosti pa za banke. Vprašati se je potrebno ali je današnji sistem kaj drugače zastavljen... Oziroma, ali davčne blagajne in sledljivost vseh transakcij na TR v našo zasebnost posegajo na bistveno drugačen način ali ne?

Okapi> Skratka, nekateri tule sicer tega ne verjamete, ampak javne volitve bi prinesle več dobrega kot slabega. In to med drugim tudi zaradi mantre, ki jo sicer v nekih drugih primerih venomer ponavljate - security through obscurity.

Imaš kakšno idejo, kako bi to potekalo?

poweroff je 8. avg 2012 ob 22:49 izjavil:

Karaya 52 je 8. avg 2012 ob 20:58 izjavil:

Dokler bo Slovenija svobodna drzava, bodo zelje po pregledu, kontroli nad vsemi transakcijami ostale neuslisane.

Predlagam ti, da se pozanimaš kakšni so najnovejši predlogi DURS-a. Po to vlado, ja.

In ja, SDK je imela določene slabosti in določene prednosti. Prednosti so bile zlasti za dolžnike, slabosti pa za banke. Vprašati se je potrebno ali je današnji sistem kaj drugače zastavljen... Oziroma, ali davčne blagajne in sledljivost vseh transakcij na TR v našo zasebnost posegajo na bistveno drugačen način ali ne?

Aha, sem mislil, da ti je dejansko mar za zasebnost. Ko gre za internet si glasen, ko gre za finance pa si nekam mehek. Supervizor je kul, ker gre za nas denar in ker je tukaj najvec korupcije, ker uradniki mesetarijo z denarjem, ki ni njihov. Ne vem pa, kaj bi vlado, uradnika ali kogarkoli brigalo, kaj se dogaja med mano in sosedom ali British Petroleum. Trenutno vem samo za namero o javni objavi najvecjih neplacnikov prispevkov.

NeMeTko je 8. avg 2012 ob 22:54 izjavil:

V tistih časih je bil SDK na več kot dostojnem nivoju in res ne vidim potrebe, da se ga zaničuje. Transakcije z računa na račun je izvajal v enem dnevu, kar banke takrat nikakor niso bile sposobne zagotoviti.

SDK se ni nikoli vtikal v 'zasebne finance' ampak je služil izključno podjetjem.
Pri poslovanju podjetijpa tako ni nekega zagotovila tajnosti. Ko pride davčna inšpekcija, se kar poskusi izmotavati, da mora priti s sodnim nalogom. Boš videl, da bojo našli takšne davčne prekrške, da se ti še sanjalo ni, da obstajajo.
Tudi drugod po svetu ni nič drugače. Davkarija je totalitarizem že po sami definiciji in tu ni prostora za demokracijo in interpretacije.
Razlika med našo pa kakšno tujo davkarijo je morda le v tem, da te naša ne bo spustila, dokler ne najdejo kakega prekrška, medtem ko kje drugje baje znajo tudi opozoriti na kakšne napake, zaradi katerih si plačal več davkov, kot bi moral.
Se mi pa včasih zdi, da so ti davčni inšpektorji drilani na dva do tri tipe tipičnih prekrškov (potni nalogi in podobno), za kaj hujšega rabijo pa že eksperta.

Jaja, banke niso bile sposobne, pa kaj se. S cim vse so ljudi nategovali, clovek ne more verjeti. Edino pravilno, da je ta financi gestapo bil razmontiran. Transakcije ne potekajo samo med fizicnimi osebami, kdo ve, v kaj vse so imeli vpogled. RS ne zaupam, kaj sele bivsi SFRJ. Ze to, da je taksno sito obstajalo mi dvigne vse dlake pokonci. Inspekcija je random dogodek, SDK je pa 24/7 watch, razlika je torej ogromna. Big brother v popolni izvedbi, kako tega borci za zasebnost ne vidijo?

Karaya 52 je terorist? Nekaj skriva?

Zaradi SDK so bile transakcije hitre in predvidljive, zdaj pa niso več.

Karaya 52> Big brother v popolni izvedbi, kako tega borci za zasebnost ne vidijo?

Ker smo plačevali v markah, na roke.

Imaš kakšno idejo, kako bi to potekalo?

Idej mi nikoli ne zmanjka, vprašanje, koliko so izvedljive.

O.

kuglvinkl je 8. avg 2012 ob 23:06 izjavil:

BlueRunner, zanimivo identificiran Bulatov interes.

"Interes" mi zvenim, kot bi imel on osebno neke koristi od tega. Sam bi rekel, da ima neko vizijo, katere pa nikakor ne uspem povezati z njegovim delovnim mestom. Ne ozje v ministrstvu, ne sirse v javni upravi. Konec koncev je bil direktorat z razlogom prenesen iz MG na takratno MVZT. Ampak nekateri kakor, da se vedno delajo v gospodarskem resorju.

kuglvinkl je 8. avg 2012 ob 23:06 izjavil:

Glede bledega stališča ministrstva pa še vedno ne vem, zakaj je tako mlačno do Supervizoja (lahko, da imajo čudaške PRovce, ki ne razumejo smisla. Pravna država, da smo. K bi tist, ki je to napisal, vsaj vedel, kaj to pomeni...).

Kdo bi vedel. Morda se samo ne zelijo vtikati v delo drugih organov (ne glede na mnenja nekaterih njihovih zaposlenih), pa tega ne znajo bolje napisati. Konec koncev korupcija ni njhivo resor, da se bi na temo delali kaj prevec pametne.

Darko, pa kdo bi vedel. Zagotovo ima svoja stalisca, ki jih lahko javno izraza. Ne vem pa kako zvozi s taksnimi javno izrazenimi stalisci, ki lahko pridejo tudi v konflikt s stalisci njegovega delodajalca.

To ni "security through obscurity", ker je sistem transparenten in pregleden.

Malo morgen. Rezultate volitev si lahko dovolj korumpirana volilna komisija preprosto izmisli, ker ne moreš povezati dejanskih ljudi z njihovimi glasovi.

Sistem je transparenten - samo ti ga ne poznas. Ti bi pa razkrival podatke v sistemu.

Ampak to je v bistvu drugotnega pomena. Precej pomembnejše je izogibanje odgovornosti. Tajne volitve in sovražni govor anonimnežev imajo več skupnih točk, kot je morda videti na prvi pogled.

Da. Najpomembnejsa skupna tocka je, da tam, kjer imas tajne volitve, se tolerira tudi anonimno javno izrazanje, ker se razume kaj se izgubi, ce se ukine eno ali pa drugo.

Darko, pa kdo bi vedel. Zagotovo ima svoja stalisca, ki jih lahko javno izraza. Ne vem pa kako zvozi s taksnimi javno izrazenimi stalisci, ki lahko pridejo tudi v konflikt s stalisci njegovega delodajalca.

Če je delodajalec dosti neumen, gre tudi to skoz. Zaposlenemu itak da sede fino plačano delovno mesto. Verjamem, da ga ne bo zapustil zaradi takih malenkosti, kot so načela.

Zelo preprosto je. Če se moramo sleči na letališču zaradi domnevno večje varnosti, bom dopuščal tudi, da davkarija slači korporacije.

Ampak slačenje na letališču je neumnost, zakaj bi potem podpiral še dodatne neumnosti?

Karaya, povej torej kateri pristop ti je bližji. Meni je definitivno prvi (več zasebnosti), vendar naj potem ne bo joka, ko bo tudi manj finančne varnosti!

Sicer nisi vprašal mene, ampak ja, pristop ki ščiti zasebnost in hkrati spodbuja (the hard way) odgovornost posameznikov za lastna dejanja, je edini pravilen. Če je zato manj pravnega varstva, nič hudega - ker ravno pravno varstvo zahteva, da se odrečem zasebnosti.

lp

@Matthai: Težko bi se še bolj strinjal.

Osnovni problemi v Sloveniji so (brez nekega vrstnega reda):
- preveliko kapitala (lastništva) v državnih rokah, ki ima preveliko vpliva nad državnim aparatom in obratno
- premalo tradicije upravljanja lastništva in odgovornosti, ki ga le to prinaša
- prekompliciran davčni sistem z vrsto izjemami, ugodnostmi, odpustki in slabim pregonom... kar omogoča, da se utaja davkov in kreativno računovodstvo izplačata kar niža davčni izplen in draži državo (storitve in konkurenčnost)
- premalo podjetniško naravnana kultura (carji so tisti v državnih službah) s premalo sodelovanja in preveč patološke zavisti (vsi uspešni goljufajo,...)
- pomanjkanje državljanske zavesti in odgovornsti (država je "last" državljanov) in s tem visoka toleranca do nategovanja države
- neizvedba lustracije, ki je omogočila nekaterim starim strukturam kontinuiran vpliv v nekaterih ključnih državnih gospodarskih subjektih

Kaj storiti?

Ker tradicije, kulture in zavesti ne morem(o) spremeniti čez noč nam na brzino ostane samo;
- da povečamo davčno disciplino z enostavnejšo davčno zakonodajo in efektivnejšim pregonom utajevalcev davka
- javna objava tako zasebnih kot državnih davčnih dolžnikov (Bravo susjedi!) kot tudi vseh preteklih odpisov davčnega dolga in razlogov zanj. Prvi korak k uvedbi norveškega sistema transparentnosti (sosedska fovšija je najboljši davčni inšpektor;-).
- ker zaradi gospodarske situacije ne moremo ugodno prodati nekaj ključnega državnega premoženja (nekaj bi ga lahko brez slabe vesti tudi šenkali) je edina rešitev v tem, da ga oddamo v ugodno upravljanje z natančno določenimi cilji, nagradami in kaznovanjem slabega upravljanja
- sprememba zakonodaje, ki bi onemogočala odpiranje slamnatih podjetij in odpiranje novih podjetij ljudem katerih podjetja so neto dolžniki (plače, davki, prispevki, dolgovi upnikom)
- ustavna sprememba pojma državna lastnina (glej Nemčija)

Politika že tako desetletja s figo v žepu pridiga, da je treba čim več državnih podjeti prodati.
Ko pa v praksi gledaš, kaj od tega so dejansko naredili, pa lahko hitro ugotoviš, da niso prodali ničesar, kjer bi lahko kakšen 'prijatelj politike' imel 'določene interese'.

Čemu se rabi država oklepati večinskega deleža v NLB? Ker potem ne bodo mogli pod grožnjo razrešitve uprave rihtati 'prijateljem' kredite, ki jih sicer nikoli nebi dobili?
Podobna zgodba je povsod, kjer ima država prste zraven. Vedno se prepletajo interesi in koristi - žal redko koristi države, ampak bolj koristi 'prijateljev'.

Če gremo nazaj na Supervizor, ne razumem, zakaj nekateri mešajo transparenco poslovanja države in državnih podjetij z vpogledom v poslovanje zasebnikov in zasebnih podjetij. Pravila igre so znana: če posluješ z državo, bo morala biti stvar transparentna. Če ti to ne ustreza, prepusti posel drugemu, ki ga to ne moti.
Gre se za javne finance in tu ne sme biti prostora za skrivanje in poslovanje pod mizo.

Seveda je v podjetništvu in konkurenci do določene mere neugodno, če drugi potencialni kupci vidijo, pod kakšnimi pogoji si prodal državi in te na koncu poskušajo izsiljevati, da bi dobili enake pogoje (če predpostavljamo, da je nekdo državi prodajal pod posebej ugodnimi pogoji). Kljub temu to ne opravičuje skrivanja podatkov. Vsak prodajalec ima pravico do lastne kalkulacije, kaj se mu splača in kaj ne, država pa bi morala iztisniti iz ponudnikov najboljšo možno ceno. Če to ne stori kot dober gospodar, moramo govoriti o oškodovanju javnih financ.

Če potem neki Supervizor pokaže, da je podjetje A ustvarilo daleč največ prihodkov iz državnega proračuna, je to indikator, da tu nekaj ne more biti tako, kot bi moralo, saj je praktično nemogoče, da bi neko podjetje leta in leta določen proizvod ali storitev nudilo najugodneje na trgu. V takem primeru je potrebna bolj podrobna analiza, zakaj prihaja do tega, da je podjetje A praktično brez konkurence in razpise (po potrebi tudi s spremembo zakona) prilagoditi temu, da se spodbudi konkurenčnost.

Karaya 52> Drugace je pa sistem "kontrole korporacij" podoben kameri na vsakem drugem kriziscu.

Ne, ni.

Karaya52 s svojimi argumentacijami pri meni zbuja asociacije na pojme kot so paranoja in teorije zarote.

Istočasno pa noče priznati, da je najboljše zdravilo proti paranoji ravno transparenca.

Gandalfar je premaknil sporočila v Terorizem.