Zbiranje podpisov za referenduma

Malajlo je 13. jan 2011 ob 09:56 izjavil:

Vsaj deset let nazaj bi morali začeti vsako leto dvigniti prispevke za 0,5%.

Tu naštevam samo najbolj grobe, skritih je še nekaj:

ODGOVORI NA POGOSTE TRDITVE POVEZANE Z ZPIZ-2



Spoštovani!

V intenzivni javni razpravi o novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) so se na spletu pojavile različne trditve povezane s staro in novo pokojninsko zakonodajo. Glede na pogostost njihovega pojavljanja in intenzivnost razprave smo naredili naslednji izbor, z ustreznimi pojasnili oz. odgovori strokovnih služb na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Ključne teme: prostovoljno zavarovanje, samozaposleni, malusi, bonusi, državne pokojnine, kmetje, prispevki, usklajevanje...


1. Pravico do obveznega zavarovanja na stroške države so z novim zakonom vzeli:
vrhunskim športnikom in šahistom, ki niso zavarovani na drugi podlagi;
brezposelnim, ki jim do upokojitve manjka do pet let;
staršu otroka do prvega leta starosti.

Nekritično vključevanje posameznikov v pokojninski sistem na >>račun<< države je nepravično do vseh posameznikov, ki s svojim delom in plačevanjem prispevkov sami poskrbijo za svojo starost. Državni proračun se namreč polni iz davkov in prispevkov delavcev, zato bi bilo treba preveriti, ali so ti pripravljeni plačevati višje prispevke, zato da bi država pokrivala prispevke posameznih drugih skupin ljudi, kot so npr. športniki.
Država vrhunskim športnikom in šahistom nikoli ni plačevala prispevkov, ZPIZ-1 je le določal, da se morajo obvezno zavarovati, ne glede na prejemke oziroma dohodke. Za te osebe je bil to lahko prevelik zalogaj, zato smo to obvezo ukinili. Imajo pa tako kot vsi ostali posamezniki tudi vrhunski športniki možnost prostovoljne vključitve v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja.
Plačevanje prispevkov za brezposelne osebe ni vprašanje Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, temveč ga do konca decembra letos ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, po 1. januarju 2011 pa bo to področje urejal Zakon o urejanju trga dela. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je določal, da brezposelnim osebam prijavljenim na Zavodu za zaposlovanje, ki jim manjka do tri leta do izpolnitve pogojev za upokojitev prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje Zavod RS za zaposlovanje. Zakon o urejanju trga dela to obdobje skrajšuje na eno leto do izpolnitve pogojev za upokojitev.
Starši do prvega leta starosti so vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, če so zanje plačani prispevki, bodisi s strani delodajalca ali države (Zavod za zaposlovanje ipd.). Če pa zanje prispevki niso plačani potem niso vključeni v zavarovanje in jim za ta čas ne pripada pokojninska doba. Po novem nobena oseba več ne bo upravičena do >>podarjanja<< pokojninske dobe, temveč bo ta odvisna od plačila prispevkov.
2. Ukinja se možnost zavarovanja za ožji obseg pravic, po kateri je študentu ali drugemu prostovoljnemu zavarovancu tekla zavarovalna doba, če je mesečno plačeval prispevke v višini 58 evrov (24,35 % od osnove v višini zajamčene plače oziroma 237,73 EUR). Mali kmetje so plačevali samo prispevek zavarovanca po 37 EUR na mesec.

Zavarovanje za ožji obseg pravic se ukinja, ker zavarovancem v starosti ni zagotavljalo ustrezne socialne varnosti in je tako cele skupine ljudi, še posebej kmete, postavljalo v težak socialnoekonomski položaj, ki je bil pogosto na meji revščine. Vsi zavarovanci bodo po novem tako zavarovani skladno z minimalno zavarovalno osnovo, ki bo vsem v starosti ob izpolnitvi upokojitvenih pogojev zagotavljala vsaj najnižjo pokojninsko osnovo in s tem možnost dostojnega preživetja.

Po novem zakonu se tudi prostovoljnim zavarovancem obračunavajo prispevki najmanj od osnove v višini polovice povprečne plače v državi kar trenutno znese 744 EUR. Najnižji prispevek bo znašal 24,35 % od te osnove oziroma 181 EUR.

Status prostovoljnih zavarovancev se izenačuje z vsemi ostalimi zavarovanci. Glede na to, da pokojninski sistem ob izpolnitvi upokojitvenih pogojev vsem zagotavlja najmanj minimalno pokojninsko osnovo, je prav, da vsi zavarovanci plačujejo tudi prispevke, ki jim bodo takšno pokojninsko osnovo lahko zagotovili. V nasprotnem primeru delavci v rednih delovnih razmerjih solidarno (s plačevanjem višjih prispevkov) pokrivajo pokojnine zavarovancev v prostovoljnem zavarovanju, kar ni pravično.

Kljub temu, da bo za kmete, ki so prostovoljno zavarovani, država še naprej plačevala prispevke delodajalca, bodo prispevki zavarovanca za kmete po novem znašali po 115 EUR na mesec, po starem zakonu pa znašajo samo 37 EUR na mesec.

Prispevki kmetov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje se zvišuje na raven, ki bo kmetom v starosti zagotavljala vsaj minimalno socialno varnost. Trenutna ureditev na področju pokojninskega sistema jim takšne varnosti ne zagotavlja. Določen del solidarnosti pa v sistemu še vedno ostaja, saj bo določenemu krogu oseb prispevke delodajalcev še naprej plačevala država, vendar se bo to postopno uredilo znotraj kmetijskega resorja in ne znotraj pokojninske blagajne.

Prostovoljni zavarovanci, ki že tako nimajo denarja, več kot dvakratne podražitve zavarovanja ne bodo mogli prenesti. S tem bo iz zavarovanja črtanih veliko zavarovancev, praktično vsi kmetje, brezposelni, študentje in druge osebe brez znatnih dohodkov.

Iz obveznega zavarovanja ne bo črtan nihče! Prostovoljno pokojninsko zavarovanje pa ne more izstavljati računa ostalim zavarovancem, ki so obvezno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v skladu s tem obvezno plačujejo tudi ustrezne prispevke, ne glede na višino njihove plače.






3. Osebam, ki opravljajo samostojne dejavnosti, se ukinja možnost izvzema iz obveznega zavarovanja v primerih, ko so na šolanju, ali ko imajo zanemarljive dohodke, ki ne dosegajo niti minimalne plače. Ker Davčna uprava RS enotno tretira celotno socialno zavarovanje, bodo ti posamezniki morali poleg najnižjega prispevka za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bo znašal najmanj 181 EUR na mesec, plačevati podobne prispevke še za zdravstveno zavarovanje.

Samostojni podjetniki bodo primerljivo kot vsi ostali zavarovanci v pokojninskem in invalidskem zavarovanju morali plačevati ustrezne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če niso v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključeni na kakšni drugi podlagi. Niti delavcem, niti njihovim delodajalcem v rednem delovnem razmerju se v primeru dodatnega izobraževanja ne znižajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da se ne morejo znižati niti za samostojne podjetnike. Ne smemo zanemariti dejstva, da gre lahko v teh primerih tudi za nelojalno konkurenco (čevljar, ki mu ni potrebno plačevati prispevkov, lahko peto zamenja po nižji ceni kot ostali, ki plačujejo prispevke...). Kljub temu pa samostojni podjetniki v primerjavi z drugimi zavarovanci ohranjajo določene privilegije, ki so utemeljeni na naravi njihovega dela, kot je npr. plačevanje prispevkov od različnih zavarovalnih osnov glede na dohodek.

4. Lastniki ali družbeniki podjetja se ne bodo nič več mogli zavarovati kot zaposleni, temveč samo še kot samozaposleni zavarovanci.

Tudi po obstoječem pokojninskem zakonu se morajo družbeniki zasebnih družb in zavodov zavarovati kot samozaposleni. Nov predpis to le natančneje določa. Osebe, ki so več kot 25 % lastniki družb, lahko s svojim deležem vplivajo na vse odločitve družbe, zato ne morejo biti sami zaposleni v teh družbah, ampak se morajo zavarovati kot družbeniki - se pravi so njihove osnove za plačevanje določene na podlagi zavarovalnih osnov in ne iz plače (ki si jo sami določajo...).

5. Po sedanjem zakonu lahko samostojni obrtnik ali podjetnik prejema pokojnino in mu ni treba plačevati prispevkov, če je že izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja. To se z novim zakonom ukinja.

Po novem zakonu morajo biti vse osebe, ki opravljajo dejavnost, vsaj za polovični čas zavarovane iz opravljanja te dejavnosti. Že iz definicije samozaposlenega izhaja, da so samozapoleni lahko le tisti, ki delajo.

Do 1.1.2012 bodo morali stari obrtniki oziroma samozaposleni zapreti obratovalnice ali pa se jim bodo pokojnine nehale izplačevati in bodo namesto tega morali plačevati prispevke za socialno zavarovanje.

Samozaposleni se bodo morali, če bodo hoteli dalje izvajati dejavnost, vključiti v zavarovanje za najmanj polovični delovni čas. Če bodo želeli prejemati celotno pokojnino, pa bodo morali prenehati opravljati dejavnost.

6. Po novem se bodo prispevki v višini 24,35 % (15,5 % + 8,85 %) plačevali tudi od zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v in od zneska regresa za letni dopust. To pomeni, da se bodo vsi navedeni prejemki znižali za 24,35 %. Prispevki za pokojninsko zavarovanjese bodo plačevali celo od odpravnine ob upokojitvi, ki se nikakor ne more šteti v pokojninsko osnovo.

Veljavni Zakon o prispevkih za socialno varnost, ki trenutno ureja to področje, vsebuje popolnoma enako določbo kot novi ZPIZ-2. Prispevki za omenjene dohodke se bodo plačevali samo nad točno določeno vrednostjo (na tem področju se torej nič ne spreminja), pod to vrednostjo pa se od teh dohodkov prispevki ne bodo plačevali. Ob plačevanju prispevkov pa se bodo ti prispevki šteli tudi v pokojninsko osnovo zavarovancev, ki bodo ob upokojitvi zaradi tega imeli tudi višjo pokojnino. Gre za vprašanje reševanja izogibanja plačila davkov delodajalcev na račun nižjih osnovnih plač delavcev ter višjih ostalih dohodkov, ki niso obdavčeni, a se delavcem tudi ne štejejo v pokojninsko osnovo, osnovo v primeru bolniškega nadomestila, porodniške itn., zaradi česar so imeli delavci v teh primerih bistveno nižje dohodke.

7. Z novim zakonom se ukinja pravica do dodane dobe za čas rednega študija na višji ali visokih šolah oziroma fakultetah, za čas registrirane brezposelnosti in za čas služenja vojaškega roka.

V pokojninsko dobo se po novem vštevajo samo obdobja za katera so bili plačani prispevki. Posamezniki pa imajo možnost dokupa do pet let pokojninske dobe za katerikoli čas želijo (tako tudi za vojaščino ali študij). Treba pa je poudariti, da so v času brezposelnosti, v katerem posameznik prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se skladno s tem ta čas upošteva tudi v pokojninsko dobo.

8. Cene za dokup zavarovalne dobe so izredno visoke, pa vendar se dokupljena doba ne bo več upoštevala za ugotovitev pogojev za redno upokojitev pri nižji starostni meji. To je goljufija, saj je prispevek za dokup enak prispevku za redno zavarovanje za vse rizike pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsi zavarovanci, ki so doslej dokupili pokojninsko dobo, so plačali visoke prispevke zato, da bi lahko prej šli v pokoj.

Dokupljena doba se v celoti všteva v pokojninsko dobo pri normalni starostni upokojitvi. Goljufija pa bi bila, če bi se pri izjemnih upokojitvenih pogojih za tiste, ki so z delom začeli zgodaj, upoštevala tudi dokupljena doba. Izjema je namreč namenjena tistim, ki so z delom začeli zgodaj, predvidoma na težjih delovnih mestih v industriji in se lahko skladno s tem upokojijo prej kot drugi. Ti posamezniki praviloma nimajo dovolj sredstev za dokup pokojninske dobe, če pa bi dokup dopustili pa bi to pomenilo, da bi se lahko po tem pogoju upokojevali premožnejši posamezniki, ki praviloma ne delajo na delovno bolj intenzivnih delovnih mestih, ne glede na to kdaj so začeli z delom. Tisti z višjimi dohodki bi se tako lahko upokojevali prej ne glede na to, koliko let so dejansko delali, kot pa tisti, ki so z delom dejansko začeli zgodaj.

9. Ukinja se možnost ugodnega dokupa zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka do treh let starosti.

Dokup zavarovalne dobe je za čas skrbi otroka do treh let je mogoč pod enakimi pogoji kot dokup zavarovalne dobe za ostala obdobja.
10. Po veljavnem zakonu se zavarovanki ali zavarovancu zniža starostna meja za upokojitev za osem mesecev za enega otroka, za 20 mesecev za dva otroka, in za 36 mesecev za tri otroke. Za vsakega nadaljnjega otroka se znižanje starostne meje poveča za 20 mesecev. Na račun otrok se lahko zavarovanki zniža starostna meja za upokojitev največ na 56 let, zavarovancu pa do 58 let.

Po novem zakonu se očetom praktično ukinja pravica do znižanja starostne meje na račun otrok.

Znižanje pogoja starosti na račun skrbi za otroke bo lahko uveljavljal tisti od staršev, ki bo dejansko skrbel za otroka, v primeru da bo to moški, ga bo lahko koristil moški. Ne glede na to, da so do sedaj v veliki večini primerov za otroke skrbele ženske so časovni bonus za otroke v več kot 80 % koristili moški, s čimer cilj tega bonusa do sedaj ni bil dosežen. Nova formulacija pa zagotavlja priznanje za trud in skrb tistemu, ki je dejansko skrbel za otroka v prvem letu starosti oz. je bil upravičen do denarnega nadomestila iz naslova starševstva.

Ukinja se pravica do znižanja starostne meje na račun otrok tudi vsem zavarovankam, ki niso hodile na višje ali visoke šole, in so zato dopolnile 38 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe že pred dopolnitvijo visoke starosti, saj se jim ta meja zniža največ do starosti, pri kateri se že lahko upokojijo. Za otroke bodo odslej nagrajene samo visoko ali višje šolane posameznice.

Časovni bonus za otroke je namenjenen tistim, ki bi se radi ob izpolnjevanju pogoja pokojninske dobe na račun skrbi za otroke upokojili pri nižji starosti. Če je takšna upokojitev za ženske z višjo pokojninsko dobo že omogočena (izjema za tiste, ki so z delom začeli zgodaj), potem dodatno zniževanje te starosti ni smiselno, saj mora ženska (izobražena ali ne) v vsakem primeru izpolniti pogoj pokojninske dobe.

11. Nešolanim delavkam se ukinja sedaj veljavna pravica do znižanja starostne meje za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti, vendar največ do 55 let.

Nov zakon omogoča hitrejše upokojevanje žensk z daljšo pokojninsko dobo, torej predvidoma tistih, ki niso podaljševale izobraževanja. Takšna ženska bi se lahko pri 38 letih pokojninske dobe v letu 2011 upokojila že pri 55 letih starosti! Kar je enako ugodno kot po obstoječem zakonu. V primerjavi z obstoječim zakonom pa ugodnost za delo pred 18 letom nov zakon širi tudi na moške, ki do sedaj te pravice niso imeli.

12. Zdaj je lahko vsak zavarovanec izstopil iz kolektivnega zavarovanja in dvignil vplačane premije, po novem pa bo to lahko storil šele, ko se bo upokojil, in če bo vseh vplačanih premij manj kot za 3000 EUR.

Namen prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je zavarovanje za starost. V skladu s tem so zavarovanci, ki skušajo sami poskrbeti za varnejšo starost, tudi upravičeni do finančnih spodbud s strani države in drugih ugodnosti (npr. zajamčena donosnot). V primeru, da bi bilo dopuščeno dvigovanje privarčevanih sredstev kadarkoli, potem bi šlo za klasično varčevanje, pri katerem pa zavarovanci ne bi bili več upravičeni do finančnih spodbud države in bi ta sredstva morali vračati. Vključitev v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je odločitev vsakega posameznika, menimo pa, da dela nov zakon to obliko varčevanja za starost bolj privlačno in za posameznike ugodnejšo kot obstoječi. Izstop iz zavarovanja v primeru, ko je zavarovanec privarčeval manj kot 3000 evrov, pa je omogočen zaradi neekonomičnosti delitve tako majhhnega zneska na mesečne rente, pri katerih bi stroški upravljanja in izvajanja le-tega bili previsoki glede na višino rente posameznika.

13. Kot osnova za odmero pokojnine so doslej veljale cele (100 %) valorizirane plače, ki jih je zavarovanec prejel v najugodnejših zaporednih 18 letih zavarovanja; po novem pa se bo za zavarovalno dobo upoštevalo le tričetrt plač (75,513 %) iz najugodnejših 27 od 30 zaporednih let zavarovanja.

Sedanji zakon je na tem področju nepravičen, saj se je najprej vzelo plače kot osnovo in se je nato te plače uskladilo s porastom plač in pokojnin od leta 90 naprej. Ker pokojnine niso nikoli popolnoma zasledovale plač, se je osnova že pri odmeri pokojnine znižala za cca. 20 %. Količniki, ki so se uporabljali za nadaljnji izračun, so se iz leta v leto zniževali. Novi zakon ta količnik fiksira in dodatno zvišuje osnovo za odmero pokojnine. Gre torej za kompenzacijo večih ukrepov, s katerimi se bo doseglo, da pokojnine ne bodo padale (tudi zaradi podaljševanja obdobja za odmero ne). Ocene in izračuni Inštituta za ekonomska raziskovanja celo kažejo na to, da naj bi ob podaljšnju obdobja delovne aktivnosti dpovišale za 5 - 19 %. Najbolj se bodo povišale pokojnine tistih z najnižjimi dohodki.

S fiksiranjem faktorja za redukcijo pokojninske osnove na 75% valoriziranega povprečja plač, so v novem zakonu ukinili doslej veljaven mehanizem za odpravljanje razlik med prej in kasneje odmerjenimi pokojninami.

Usklajevanje novo odmerjenih pokojnin s pokojninami obstoječih upokojencev je prve do sedaj zniževala za cca. 20 %. Menimo, da takšnega zniževanja pokojnin novih upokojencev ni mogoče upravičiti iz kakršnegakoli razloga zato novi zakon to usklajevanje odpravlja.

14. Lestvica za odmero pokojnine glede na pokojninsko dobo je zakomplicirana in bo oškodovala zavarovance, ki so do 1. 1. 2000 dopolnili več kot 25 let pokojninske dobe.

Lestvica za določitev odmernega odstotka se dejansko prilagaja novim razmeram, nikakor pa za to ne bodo oškodovani tisti, ki so pred letom 2000 dopolnili 25 let pokojninske dobe. Nova lestvica med drugim namreč določa višji odmerni odstotek za 40 oz. 38 let pokojninske dobe, in sicer 80 %. Sistem usklajevanja pokojnin za tiste, ki so se upokojili pred letom 2000 pa se spreminja tako, da bodo predvidoma deležni približno 0,6 % višjega usklajevanja pokojnin, kot so ga deležni po obstoječem sistemu.

15. Ukinja se bonus na delovno dobo v obliki višjih odmernih stopenj (višjih od 1,5 %) za delovno dobo daljšo od polne delovne dobe. Zdaj je dobil moški za 41. leto, ženska za 39. leto zavarovalne dobe 3 %, po novem pa le 1,5 %.

Bonus na delovno dobo v obliki višjega odmernega odstotka ne ukinja ampak se preoblikuje v generalno višji odmerni odstotek za vsa leta dela po 25 letu pokojninske dobe. Kar z drugimi besedami pomeni, da bodo do višjega odmernega odstotka, in sicer 2 %, deležni vsi zavarovanci z več kot 25 leti pokojninske dobe in ne samo tisti po 41. oz. 39. letu. Bonus se torej ne ukinja, ampak se celo širi na večje število upravičencev.



16. Ukinjajo se bonusi za odložitev pokojnine po dopolnjenem 63. (moški) oz. 61. (ženska) letu starosti, ki so doslej znašali po 0,3 % za vsak mesec odložitve.

Ti bonusi se nadomeščajo z 20 % predčasne oz. starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec prejel ob upokojitvi in jo bo ob plači prejemal vse od izpolnitve pogoja za predčasno ali starostno pokojnino pa do 65. leta starosti.

17. Izplačevanje 20 % odmerjene predčasne pokojnine zavarovancem, ki še naprej ostanejo v zavarovanju, je goljufija, saj se jim v tem letu čas takšnega zavarovanja ne bo upošteval za novo odmero pokojnine.

Zavarovanci bodo ob upokojitvi vsekakor imeli možnost, da se jim pokojnina odmeri od novo izpolnjenih pogojev, v tem je tudi smisel celotnega bonusa. Nagrajevanje tistih, ki bodo pripravljeni delati dlje. Tak posameznik bo torej prejemal 20 % bonus v obdobju podaljšane delovne aktivnosti nato pa se mu bo pokojnina odmerila pod ugodnejšimi pogoji.

18. Z novim zakonom se bistveno višajo kazni zaradi predčasne upokojitve, saj se pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in osnovo, za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti trajno zmanjša za 0,3 %. Po sedaj veljavnem zakonu se v določenih primerih pokojnina za vsak manjkajoči mesec zniža samo za 01 %.

Malusi za moške so že sedaj ob upokojitvi ob izpolnitvi minimalnih starostnih pogojev znašali 18 %, kar je enako kot po novem zakonu. Vendar pa je stari zakon predvideval postopno zniževanje malusov v odvisnosti od bližanja polni upokojitveni starosti, in sicer iz 0, 3 % proti 0,1 % na mesec, nov zakon pa predvideva enotni malus 0,3 % za vsak mesec pred dopolnjeno polno upokojitveno starostjo (razen v za to predvidenih izjemah). Maluse za ženske pa nov zakon uvaja postopoma in prvih 7 let ne bodo presegli 3,6 %

19. Po novem zakonu bodo z malusi po 0,3 % za vsak mesec, ki jim manjka do starosti za polno pokojnino, kaznovani tudi delavci, ki se morajo predčasno upokojiti zaradi brezposelnosti ali invalidnosti. Po veljavnem zakonu v teh primerih ni odbitkov.

V primeru invalidske upokojitve malusi seveda ne obstajajo, na tem področju nov zakon ne prinaša bistvenih sprememb. Upokojitev zaradi brezposelnosti pa sistemsko gledano ne obstaja niti v obstoječem niti v novem zakonu, za brezposelne veljajo enaka pravila kot za vse druge, do določenih izjem prihaja zgolj pri prehodu iz starega v nov pokojninski sistem.

20. Sistem usklajevanja pokojnin je trapast in nepregleden. Upokojenci so ogoljufani za rast plač v januarju, saj bodo vsakoletne valorizacije veljale samo od februarja dalje.

V primerjavi s sedanjim sistemom usklajevanja (dvakratno usklajevanje, poračuni za nazaj, napovedana in dejanska rast plač ipd.) je novi sistem usklajevanja bistveno bolj pregleden in enostaven. Pokojnine se usklajujejo enkrat letno, in sicer v skladu z dejansko rastjo povprečne bruto plače in rastjo cen življenjskih stroškov v preteklem letu (od 1. 1. do 31. 12.) v razmerju 60:40 (po letu 2015 ugodneje 70:30). Rast povprečne bruto plače in cen življenjskih stroškov v aktualnem januarju pa se seveda upošteva pri naslednji uskladitvi (oziroma se je pred letom pri prejšnji uskladitvi...).



21. Ukinja se pravica do invalidnine za telesno okvaro, ki so jo doslej lahko pridobili slepi, gluhi, ali drugače prizadeti invalidi, in je znašala do 100 EUR na mesec. Starim prejemnikom se zamrzne.

Sistem telesnih okvar je neenakopravno obravnaval invalide, ki jih je prizadela telesna okvara pred vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tiste, ki jih je telesna okvara prizadela po vstopu v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zaradi česar je nepravično diskriminirala posamezne kategorije invalidov. Prav tako sistem telesnih okvar vsebinsko ne sodi v sklop pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se bo zato to področje ustrezno uredilo v invalidski zakonodaji. Za vse, ki so že upravičeni do invalidnine za telesno okvaro pa se ne spremeni nič.

22. Ukinja se pravica do odpravnine za vdove zavarovancev ali upokojencev, ki po njihovi smrti niso upravičene ali ne izberejo pravice do vdovske pokojnine.

V teh primerih ni šlo za pravico iz zavarovanja, saj ne gre za prejemek iz zavarovanja (ne osebnega in ne po zakoncu). Če gre za težko materialno stanje pa lahko osebe po umrlih dobijo denarno socialno pomoč in ostale pomoči iz sistema socialnega varstva.

25. Ukinja se pravica do posmrtnine po smrti zavarovanca ali upokojenca;

Te pravice ne ureja niti sedanji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti novi. Gre za pravico iz zdravstvenega zavarovanja in jo ureja ustrezna zdravstvena zakonodaja.

26. Ukinja se pravica do državne pokojnine za nove upravičence, starim prejemnikom se državne pokojnine zamrznejo;

Državne pokojnine so bile skladno s prenovo socialne zakonodaje in poleti sprejetima zakonoma o socialnovarstvenih prejemkih in o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev prenesene v sistem socialnega varstva. V skladu z omenjeno zakonodajo pa bodo potencialni novi upravičenci do državne pokojnine (cca. 180 evrov) v primeru, da ne bodo imeli drugih dohodkov in lastnine za preživetje, upravičeni do bistveno višjih dohodkov kot do sedaj (cca. 450 evrov).