» »

Eksponentna rast, izčrpavanje goriv in apokaliptična kriza

Eksponentna rast, izčrpavanje goriv in apokaliptična kriza

1
2
»

Snohman ::

To se tudi jaz sprašujem. Od BTCja pač ne moremo živet! Če pa v račun prištejemo še to, da bomo imel čez 20 let kakih 600.000 upokojencev, enih 150.000 ljudi v javnem sektorju itd, ugotovimo da imamo delovnega prebivalstva kritično vedno manj.

Zdej, z delom v lokalih se kakšne hude dodane vrednosti ne ustvarja, vsaj takšne ne, ki bi jo lahko izvozili.

Rešitev je industrija, ampak to potegne za sabo resne investicije v zanesljive električne vire, ne pa neke sončne panele.

Smrekar1 ::

Snohman je izjavil:

Zdej, z delom v lokalih se kakšne hude dodane vrednosti ne ustvarja, vsaj takšne ne, ki bi jo lahko izvozili.


Ehm. Z delom v lokalu v dveh minutah iz skodelice kave, ki stane recimo 20 centov (ali manj), pokasiraš 2 evra (ali več). Dodatne vrednosti je tule 90%. Če jo kupi turist si to vrednost izvozil.

Res je sicer, da nam grozi precejšnja demografska kriza, ampak tega ni tak problem rešiti z uvoženo delovno silo, samo če bodo imeli kaj delati. S tega stališča bi bilo res dobro obdržati in razširiti industrijo, ki jo imamo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

Snohman ::

Ja, od prodanih kav v lokalih se pa res zmanjšuje zunanje trgovinski primanjkljaj(=odtekanje denarja iz države).

Sicer je turizem res najboljši izvozni artikel, ampak to je že druga tema.

Smrekar1 ::

Snohman je izjavil:

Ja, od prodanih kav v lokalih se pa res zmanjšuje zunanje trgovinski primanjkljaj(=odtekanje denarja iz države).


Ti si podal primer lokala, ne jaz.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

Tear_DR0P ::

iz skodelice kave, ki stane recimo 20 centov

celoten strošek skodelice kave v kavarni je malce večji - ne pozabit da potrebuješ lokal, pa opremo in natakarja. dodana vrednost pri skodelici kave pa je lokacija kje jo strežeš, način kako jo strežeš in pa č morda strežeš kakšno posebno znmkokve, ki je večina ostalih kavarn nima

nimam pa pojma kakšne veze ma kava z eksponentno rastjo - razen tega da slovenci preveč cajta zabijemo na kavah/pivu in smo posledično gospodarsko manj konkurenčni
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

_marko ::

Mene predvsem zanima ali se dolgoročno državi splača investicija v jedrske elektrartne.

Zakaj ne nardimo 10 jedrskih elektrarn in potem elektriko izvažamo? Ni računice?
Ali se pa morda splača uvažat elektriko?
Izgube električne energije niso problemtične, če so razdalje od elektrarne manjše od nekaj tisoč kilometrov.

link: http://www.geni.org/globalenergy/librar...
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

WarpedGone ::

En problem pri takšnem velikem obsegu jedrskih elektrarn bi blo pomanjkanje povpraševanja. Izvoz je precej sporadičen, jedrska elektrarna pa mora met konstantno obremenitev. Zraven bi blo treba postavt še par črpalnih elektrarn, ki bi proizvedeno energijo shranjevale v akumulacijskih jezerih, za pokrivanje špic in nadomeščanje kratkotrajnejših izpadov povpraševanja.

Dokler imamo butasto omrežje, je tak podvig velik riziko. Če pa bo dejansko uspelo pamet vgradit v omrežja (porabnike), se bo nihanje porabe precej zmanjšalo in bojo "pasovni proizvajalci" lahko pokrivali večji delež potreb.

Ampak dokler grozijo, da izgradnja ene jedrske traja 20 let, pol itak brezveze vse. Je treba najprej to našo birokracijo zbrcat v penzion in nastavit ljudi, ki so v šolo hodili vsaj konec prejšnjega stoletja.
Zbogom in hvala za vse ribe

Smrekar1 ::

[tole je za zbrisat]

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

TESKAn ::

Zraven bi blo treba postavt še par črpalnih elektrarn, ki bi proizvedeno energijo shranjevale v akumulacijskih jezerih, za pokrivanje špic in nadomeščanje kratkotrajnejših izpadov povpraševanja.


Meni so vedno bolj všeč vrtavke. Dve kontra rotirajoči par deset m pod zemljo, kjer ne naredijo škode, če se razsujejo pri 100.000 RPM. Kolikor imamo opuščenih rudniških jaškov, bi lahko v vsakega zbasali deset takih hranilnikov, pa je vpliv na okolje 0 (ne težijo zeleni) in imaš rešeno balansiranje obremenitve omrežja.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Smrekar1 ::

TESKAn je izjavil:


Meni so vedno bolj všeč vrtavke. Dve kontra rotirajoči par deset m pod zemljo, kjer ne naredijo škode, če se razsujejo pri 100.000 RPM. Kolikor imamo opuščenih rudniških jaškov, bi lahko v vsakega zbasali deset takih hranilnikov, pa je vpliv na okolje 0 (ne težijo zeleni) in imaš rešeno balansiranje obremenitve omrežja.


Problem - če nista res povsem enaki se ti tudi bosta razsuli. Si računal kakšen centrifugalni pospešek je to?

Thomas ::

Vrtavke so čez dosegljivo tehnologijo. Zaenkrat.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

A. Smith ::

Mene predvsem zanima ali se dolgoročno državi splača investicija v jedrske elektrartne.
Zakaj ne nardimo 10 jedrskih elektrarn in potem elektriko izvažamo? Ni računice?

Investicija se dolgoročno splača. Vendar pa je noro velika (~3 mrd € za novo enoto). Poleg tega je lahko tvegana: sranje ti delajo nimbyjevci, zeleni aktivisti in še politiki. Lep primer tega je izgradnja elektrarne v Olkiluotu, kjer so finančne izgube zaradi predolge izgradnje NORE. Ampak tam jih prek penalov plačuje izvajalec. Ni šans, da se bo uspelo našim izpogajati karkoli podobnega.


Ali se pa morda splača uvažat elektriko?
Izgube električne energije niso problemtične, če so razdalje od elektrarne manjše od nekaj tisoč kilometrov.

Izgube so manj problematične od omrežnin.

Problem je tudi, da omrežje ni zmožno toliko transporta, kot bi mi želeli. Zasnova evropskih omrežij v 50tih je temeljila na lastni proizvodnji neke države. Povezave s sosednjimi državami so pomenile samo medsosedsko pomoč v primeru izpadov proizvodnih enot. Zdaj so pričakovanja precej drugačna in mnogokrat presegajo zmožnosti omrežij. Upravljalci omrežij se stvari lotevajo po svoje; nekateri gradijo dodatne daljnovode, drugi pa v obstoječe vgrajujejo prečne transformatorje, s katerimi omejujejo pretok, lahko tudi oboje.

Posledica omejitev omrežja so cone, znotraj katerih se več trguje in so cene v njih približno enake. Leta 2008 se je Slovenija nahajala v coni z najvišjimi cenami elektrike v evropi in predvidevam, da je kljub manjši proizvodnji v evropskih državah še vedno tako.

A cena energije je kritična. Določa, kdo bo lahko proizvajal (in izvažal), ker določa po kakšni ceni bo proizvajal. Iz tega razloga je dovolj velika lokalna proizvodnja nujna.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

TESKAn ::

Thomas je izjavil:

Vrtavke so čez dosegljivo tehnologijo. Zaenkrat.

Res? Link.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Isotropic ::

Snohman je izjavil:


Rešitev je industrija, ampak to potegne za sabo resne investicije v zanesljive električne vire, ne pa neke sončne panele.

prednost soncnih celic je ravno v tem, da zagotavljajo elektriko v konicah porabe (cez dan); ponoci, ko itak nimas kaj delati z njo, pa ne.

A. Smith ::

Isotropic je izjavil:

prednost soncnih celic je ravno v tem, da zagotavljajo elektriko v konicah porabe (cez dan); ponoci, ko itak nimas kaj delati z njo, pa ne.

Njihova slabost je pa ta, da v primeru oblačnega vremena njihova moč močno pade. To pomeni, da moramo imeti za ta namen v pripravljenosti neko drugo elektrarno, ki jo vklopimo samo, kadar sončni paneli ne proizvajajo dovolj energije.
Poleg tega je ideja, da bi industrijo lahko napajali s fotovoltaikami, milorečeno smešna. Sodobna termoelektrarna ima faktor izkoriščenosti 85%, kar pomeni, da v enem letu proizvede toliko energije, kot če bi 85% časa delala na polno, preostali čas pa mirovala. To nam za 600MW termoelektrarno letno nanese 5256GWh energije. Če bi želeli enako količino energije proizvesti s fotovoltaikami, ki proizvedejo dnevno 3kWh/m2. Za enako količino energije, proizvedene v enem letu, potrebujemo _4,8 km2_ površino sončnih panelov.
Kar bo morda celo izvedljivo v neki daljni prihodnosti, ko bodo fotovoltaike (morda) cenejše od opek in bodo z njimi (morda) prekrita cela mesta. Do takrat so pa take ideje, kot že rečeno, na trhlih temeljih.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

3p ::

Nekako se mi zdi solarna energija trenutno predvsem lep način premetavanja denarja z enega na drug kup preko subvencij? Koliko več energije sploh proizvedejo celice v življenjski dobi, kot je bilo vložene v njihovo proizvodnjo?

Za potrebe Slovenije bi recimo potrebovali okoli 200km2 solarnih celic, če bi le lahko energijo hranili za čez noč. Letno bi morali zamenjati okoli 10km2 starih solarnih celic? In če se bi še vedno vozili na bencin, sicer več.

In panele bomo verjetno vse uvozili, kar pomeni, da bomo napol kupili energijo.

No, saj če bo tole delovalo, v redu, če bomo pa 20 let kupčkali z denarjem, potem pa ugotovili, da rabimo nuklearko ali dve...

Thomas ::

Res? Link.


A single Liebert FS battery-free unit provides 200 kW of DC power for 12 seconds


Dobra 2 MJ. Forget it.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

.:joco:. ::

Sicer nimam točnih podatkov, pa še ta info je bolj star, ampak, če odklopimo par največjih porabnika v slo (acroni Jesenice, Talum ipd) ki skupaj porabjo 30% el. energije, bo še vedno treba uvažat štrom. Jutranje peake čez teden lahko zaenkrat kompenzirajo samo hidroelektrarne.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

TESKAn ::

Thomas je izjavil:

Res? Link.


A single Liebert FS battery-free unit provides 200 kW of DC power for 12 seconds


Dobra 2 MJ. Forget it.


Kaj pa tale?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Qcube ::

Bill Gates on energy - http://www.wimp.com/gatesenergy/
Sem slučajno naletel na ta video in se mi je zdelo zanimivo objaviti v to temo. Skratka so iznašli način kako trenutne jedrske odpadke koristno porabiti.

Thomas ::

Our 4th-generation flywheel, the Smart Energy 25, can instantly absorb and inject up to 25 kilowatt-hours of electricity in response to power grid requirements.


Tudi to ni nič. Rabš milijon takih za kaj resnega.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

TESKAn ::

Tudi to ni nič. Rabš milijon takih za kaj resnega.

In? Narediš 10x večjega/močnejšega/hitreje vrtečega. Pa jih zbašeš nekam 1000 in ti nadomestijo eno črpalno elektrarno.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Thomas ::

Takega pa raznese, TESKAn. Zaenkrat, pri današnjih materialih.

Ali pa crknejo ležaji, ko se Zemlja vrti in odvandrajo iz lope kjer so nameščeni na dvorišče, potem na polje in čez drn in strn v svet.

Šunkšajba je hudič.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

TESKAn ::

Zmeraj trše kompozite znamo naredit, ležaji so pa lahko hibridni iz trajnih magnetov + elektromagnet.
Bi pa seveda bil tudi hec, da bi mašini za shranjevanje elektrike - zmanjkalo elektrike:P.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

WarpedGone ::

Fundamentalno nerazumevanje zadeve.
Zbogom in hvala za vse ribe

TESKAn ::

WarpedGone je izjavil:

Fundamentalno nerazumevanje zadeve.

?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Thomas ::

?


No, sej to je bil njegov point.

Sem mislil, da v tehničnih temah si pa bolj doma TESKAn, ampak okrog šunkšajb očitno nimaš pojma in nič ne razumeš.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

TESKAn ::

Eh, sami pesimisti :).
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Thomas ::

Ne pesimisti. Ampak TRENUTNA tehnologija materialov nikakor ni zadostna, da bi lahko imeli velike vztrajnike.

To se bo seveda spremenilo, a zdaj je tako.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

energetik ::

Zakaj bi se matral z vztrajniki, če imamo lahko n črpalnih HE. Enostavna, preverjena tehnologija z izkoristkom nad 70% (črpanje + proizvodnja enote energije). Rabiš samo hrib, 2 jezeri, cev in črpalko/turbino.
Potem pa lahko namestiš lepo število sončnih celic, vetrnic in podobnih spremenljivih virov. ČHE potem požrejo vse kar je preveč in proizvedejo vse kar je premalo. Recimo moč ČHE Avče se pri črpanju lahko spreminja od 125-180 MW in s časovno konstanto desetink in stotink sekunde.

Thomas ::

Se strinjam. Potem tudi malovredna vetrna energija pride v poštev. Za črpanje vode navzgor je povsem v redu. Isto sončna.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Smrekar1 ::

energetik je izjavil:

Zakaj bi se matral z vztrajniki, če imamo lahko n črpalnih HE. Enostavna, preverjena tehnologija z izkoristkom nad 70% (črpanje + proizvodnja enote energije). Rabiš samo hrib, 2 jezeri, cev in črpalko/turbino.
Potem pa lahko namestiš lepo število sončnih celic, vetrnic in podobnih spremenljivih virov. ČHE potem požrejo vse kar je preveč in proizvedejo vse kar je premalo. Recimo moč ČHE Avče se pri črpanju lahko spreminja od 125-180 MW in s časovno konstanto desetink in stotink sekunde.


Ja, tole se zdi kot dokaj solidna opcija. Potrebnega je sicer nekaj prostora, ki se ga zalije z vodo, ampak to je pri celi zadevi še najmanj.

Thomas ::

S temile akumulacijskimi jezeri je en problem. Njihova gladina (dnevno) niha, tako da jezerske obale niso ravno uporabne. S tem tudi kvaliteta jezera ni taka, kot recimo Bohinjskega. Niti kot Cerkniškega, kjer je nihanje na dolgo dobo in je jezero vseeno najmanj zanimivo, če ne že zelo uporabno.

Zato PREDLAGAM da se nad akumulacijsko jezero napravi nekakšna ravna streha, nad katero je stalno visoko jezero, recimo od 4m na sredi do 10 in manj cm ob robovih, ampak stalno. Recimo na Pohorju, na Jelovici ... Velika nova stalna jezera, še kvalitetnejša od Blejskega, v svoji globini pa akumulacijska.

Mimogrede.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

WarpedGone ::

Eh, je bistveno enostavneje narest "plavajočo" obalo. S čolni se komot fijakaš sm in tja po poljubno globokem jezeru, dokler v njem ni sumljivih tokov.
Zbogom in hvala za vse ribe

Smrekar1 ::

Thomas je izjavil:

S temile akumulacijskimi jezeri je en problem. Njihova gladina (dnevno) niha, tako da jezerske obale niso ravno uporabne. S tem tudi kvaliteta jezera ni taka, kot recimo Bohinjskega. Niti kot Cerkniškega, kjer je nihanje na dolgo dobo in je jezero vseeno najmanj zanimivo, če ne že zelo uporabno.


Nihanje gladine vode je za življenje v tistem območju, ki je enkrat pod vodo in drugič ne, smrt. Sprijazniti se je treba, da okolijsko idealne rešitve ni.

Zato PREDLAGAM da se nad akumulacijsko jezero napravi nekakšna ravna streha, nad katero je stalno visoko jezero, recimo od 4m na sredi do 10 in manj cm ob robovih, ampak stalno. Recimo na Pohorju, na Jelovici ... Velika nova stalna jezera, še kvalitetnejša od Blejskega, v svoji globini pa akumulacijska.

Mimogrede.


Em, kako naj bi to delovalo?

Thomas ::

Em, kako naj bi to delovalo?


Dobr bi delovalo, zelo dobr. Kdor sam ugane prav, povedal ne bom.

Kdor ne ugane, si komot izvoli misliti, da blefiram.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

energetik ::

Saj ni treba naravnih jezer uporabljat. Niti ne umetnih jezer. Umetni rezervoar pač. Ki ga pa je najlažje narediti v obliki jezera oz. bolj ali manj okrogle kotanje; v izogib interakciji z naravnim okoljem se pač naredi popolnoma neprepustno dno. Okoli pa konkretno ograjo, da se kakšen otrok ne spravi plavat not v rokavčkih. Vrtinec pri obratovanju bi znal bit kar konkreten...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

Tear_DR0P ::

thomas kako bi pa to izvedel? podzemna akumulacijska jezera bi plasiral pod rekreacijska nadzemna - ne razumem povsem tvojega koncepta namreč
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Thomas ::

Posnemal bi Japonce.
 ....

....

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Smrekar1 ::

Tear_DR0P je izjavil:

thomas kako bi pa to izvedel? podzemna akumulacijska jezera bi plasiral pod rekreacijska nadzemna - ne razumem povsem tvojega koncepta namreč


Tudi jaz ne. Po mojem je ugotovil, da pri zadevi nekaj drastičnega ne štima in se poskuša izvleči s tem, da bi nam to itak moralo biti očitno in da je vsak, ki tega ne razume, neumen. Če prav razumem bi on imel jezero, iz katerega bi vodo odvajal samo od spodaj in tako gladino držal na konstantni višini. Zadeva seveda ne more delovati, zato se pa zdaj, ko je to ugotovil, vleče ven.

Thomas, če ti delam krivico, lahko kadarkoli obrazložiš kaj si hotel povedati.

username ::

Nihanje gladine vode je za življenje v tistem območju, ki je enkrat pod vodo in drugič ne, smrt.
Pelji se recimo v Strunjan pa pejd to povedat raznim rakom, školjkam, polžkom na obali: "dudes, you are dead".
Na morskih obalah so nihanja dnevna in tudi sezonska, pa večinoma ravno obale pokajo od življenja.

thomas kako bi pa to izvedel? podzemna akumulacijska jezera bi plasiral pod rekreacijska nadzemna - ne razumem povsem tvojega koncepta namreč
Tudi jaz ne vem točno kako si Thomas to predstavlja, ampak jaz sem dobil tako idejo, kot ilustracija koncepta:
vzami npr kako bolj plitvo tupperware posodo in jo drži nad kuhinjskim koritom ali umivalnikom. Odpri pipo in vodo usmeri v posodo. Ko se bo napolnila, bo šla voda čez rob in tekla v korito, kjer se bo nabirala. Če potegneš čep korita, se bo le-to praznilo, na gladino v tupperware posodi nad njim pa to ne bo nič vplivalo.

Se mi zdi dovolj simpl koncept, da bi ga vsak lahko poštekal.

Narediš samo še upscale take tupperware posode in kuhinjskega korita in voilá.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: username ()

Thomas ::

Do not misunderestimate other people, Smrekar.

Sej sem dal slikco ogromnih japonskih podzemeljskih skladišč vode, ki se napolnijo ob poplavah. Nad njimi je mesto ali travnik ali Šinto tempelj.

Na Pohorju bi bilo pa jezero.

Kaj ti je še lahko nejasno, Smrekar? Kako so spodnje vode povezane z zgornjimi? Kaj bo za večerjo? Od kod otroci?

Na morskih obalah so nihanja dnevna in tudi sezonska, pa večinoma pokajo od življenja.


Ja, to je res. A plime ob sladkih vodah so majhne in ljudje so alergični nanje, če so.

Sicer se strinjam z ostalim kar si napisal.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

3vil ::

Ja se strinjam, zadeva je pa rešljiva tudi tako, da sploh ni vidno, kaj je pod površino in se pač nasadi rastje, kot je sedaj. Zelenim bi se neko umetno jezero zdela prevelika "degradacija" okolja ali pa bi našli kako podobno numnost. Manjši problem je edino, kam nasipati ogromne količine izkopa. Čeprav bi bilo po moje najbolj idealno narediti jezero na Thomasov način, ki se ga izkorišča turistično.
When there is a will, there is a way!

username ::

Manjši problem je edino, kam nasipati ogromne količine izkopa
A se hecaš, to je lahko velik vir gradbenega materiala (odvisno kakšna je geološka podlaga)
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)

gruntfürmich ::

matr ste tečni s temi umetnimi akumolacijskimi jezeri. za par megawattov bi šlo zabetonirat vse živo, tko kot tisti idioti ob Savi ko bi use zabetonirali za NIČ megawatov. al pa idioti, ki bi uničli vso naravo na menda savi dolinki za umetno jezero.
takšnih idiotij se je treba za bati. obenem pa so ta isti ljudje proti nuklearki...:O

_marko je izjavil:

Mene predvsem zanima ali se dolgoročno državi splača investicija v jedrske elektrartne.

Zakaj ne nardimo 10 jedrskih elektrarn in potem elektriko izvažamo? Ni računice?
Ali se pa morda splača uvažat elektriko?


kot sem že v prejšnji temi napisal: cena NEK 2 recimo 6 mlr €, nekje 1200 ali 1800 MW, povračilo investicije 10-15 let, življenska doba 60 let.

če se splača uvažat elektriko uprašaj italjane in predvsem francoze, ki imajo OGROMNO nukleark postavljenih ob italjanski meji...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Smrekar1 ::

Thomas je izjavil:

Do not misunderestimate other people, Smrekar.

Sej sem dal slikco ogromnih japonskih podzemeljskih skladišč vode, ki se napolnijo ob poplavah. Nad njimi je mesto ali travnik ali Šinto tempelj.


In zakaj potem rabiš zgoraj jezero? Zadeva lahko čisto lepo deluje tudi če imaš samo dva primerno velika rezervoarja. Fora jezera je samo v tem, da je lažje in ceneje narediti veliko jezero, kot velik rezervoar.

username je izjavil:

Na morskih obalah so nihanja dnevna in tudi sezonska, pa večinoma ravno obale pokajo od življenja.


Povej to življu na obalah hidroelektrarn, kjer niha vodna gladina. Kjer so ta nihanja prehuda imaš namreč same skale.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

Thomas ::

In zakaj potem rabiš zgoraj jezero?


Če imaš čez rezervoar posajene smreke, Smrekar, jih lahko tudi imaš. A zakaj ne bi nekaj vse te vode ki je tako tam,, izkoristil za veliko večjo redkost - jezero?

Ko grem jaz v Bohinj, gledam tisto nekaj kilometrov dolgo vodno površino. Včasih plavam v njej ali samo gledam postrvi z mostu.

A ti se pa vedno koj zaženeš v hosto gledat smreke, Smrekar?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Smrekar1 ::

Thomas je izjavil:

In zakaj potem rabiš zgoraj jezero?


Če imaš čez rezervoar posajene smreke, Smrekar, jih lahko tudi imaš. A zakaj ne bi nekaj vse te vode ki je tako tam,, izkoristil za veliko večjo redkost - jezero?

Ko grem jaz v Bohinj, gledam tisto nekaj kilometrov dolgo vodno površino. Včasih plavam v njej ali samo gledam postrvi z mostu.

A ti se pa vedno koj zaženeš v hosto gledat smreke, Smrekar?


Tole je povsem drugo vprašanje. Ja, seveda lahko naredimo tudi kako umetno jezero, ki nima veze z našo črpalno elektrarno, če se nam zdi to smotrno. Seveda pa nisem spraševal o tem, ampak kakšno zvezo ima v tem primeru jezero nad rezervoarji.

Na moje vprašanje si odgovoril - nima ga.

Mimogrede, če na vrhu ne narediš jezera potrebuješ za celo zadevo manj vode. Veš, za dve jezeri je potrebno manj vode kot za tri enako velika jezera. Svojo oholost pa raje pošlji kam drugam.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nemci pomagajo Rusom obiti Ukrajino ? (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Problemi človeštva
20249110 (44240) AC_DC
»

Japonska po dobrem mesecu ponovno z jedrsko energijo

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
3514687 (12499) AtaStrudl
»

"Jedrska energija: prihodnost ali zabloda?" - okrogla miza (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Problemi človeštva
244101014 (95161) gruntfürmich
»

Avstralija z novo solarno elektrarno (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
14512309 (9642) bili_39a
»

Kako se znebiti nadležne obsedenosti z nafto (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
15814936 (8040) imagodei

Več podobnih tem