» »

IT Sindikat

IT Sindikat

1 2
3
»

krneki0001 ::

Fantje, jaz vas v nameri ustanovitve sindikata 100% podpiram. Ko boste uvedli članarine, pa jo tudi mislim redno plačevati (sedaj za naš(službeni) sindikat plačujem 25 evrov mesečno).
Kot samostojni sistemski analitik, delam vse od tega da na projektih naredim analizo, podatkovni model, arhitekturo, specifikacije, primere uporabe, skratka vso dokumentacijo, do tega da postavim baze, sprogramiram in stestiram programje, uredim vso papirologijo za iso standarde in spravim vse skupaj v produkcijo, uvedem uporabnike za delo s tem in to za dobesedno male pare.

yeti ::

Po trenutno moderni logiki gre nekako takole: delavec A si zasluži višje plačilo, vodilne v firmi delavca B je treba pa pribit na križ.


Hja to si je vodstvo pridelalo samo z dvema desetletjema sranja po delavcih vendar gre vsaj tu samo za percepcijo družbe, tako da se mi niti relevantno ne zdi.

To že, samo a ni trud delavca že vnaprej ovrednoten z višino njegove plače? Zakaj je razlika med dvema delavcema A in B, ki vlagata enak trud, firma delavca A ima pa visoke dobičke (in je potemtakem ta premalo plačan za svoj trud), firmi delavca B pa ne gre dobro?


Trud delavca žal NI ovrednoten z višino njegove plače temveč z pripravljenostjo podjetja, da mu ta denar izplača. Vsi poznamo ljudi, ki po cele dneve visijo na firmi, plačani pa so kot vsi ostali. Me zanima kje je ovrednotenost tega truda? Običajno delajo delo, ki ga je nujno potrebno opraviti, delajo pa za "arašide".

Vendar pa sprašuješ v čem je razlika med lastnikom podjetja in delavcem in mislim, da si na to znaš odgovoriti mar ne? Sicer pa taksne zadeve niso tako rešljive, so mehanizmi, ki se jih seveda slovenska podjetja ne posluzujejo a vendar so opcija: udeleženost pri dobičku, solastništvo v podjetju sta kot vem glavna mehanizma s katerimi v tujini stimulirajo delavce (in ce pogledamo kje so ljudje, ki so bili dokler je bil še M$ majhen, nagrajeni za svoje delo z nihovimi delnicami... ;) )

Glede na specifike ITja se ne da pričakovati, da bi bil delavec sposoben ves čas hoditi v korak s časom (in razvojem) panoge. Me prav zanima kje bodo vsi te programerji in sistemci cez 20 let, podjetja jim zagotovo ne garantirajo nobene varnosti tudi v primeru zaposlitve za nedoločen čas (ceprav je vedno bolj popularna za določen, da študentskega dela do 35ih sploh ne omenjam), tako da je za večino verjetno okno nekih 20 - 25 let v katerem si morajo zasluziti dovolj, da se lahko kasneje neboleče prestavijo na kakšne druge tipe dela oz. vsaj postavijo osnovne pogoje za življenje (pa ne pravim da so socialno ogroženi :D). Zoprno bi dejal. No seveda delodajalci ne vračunajo tega v višino plače (nadebudnim mladcem pa to niti ne pade na pamet), večina niti nadur ne vračuna (saj to je normalno, kot smo jih nekateri bumbarji vkljucno z mano, izucili v svoji zagnanosti).
Go away or I will replace you with a very small shell script.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: yeti ()

Matthai ::

Sindikalizem je za delavstvo. Za intelektualno delovno silo ni primerna oblika organiziranja.
Tale tvoja zmotna trditev je bila videti zelo splošno mišljena, ne nanašajoča se na slovensko realnost.

Je pa seveda res, da tovrstne tradicije pri nas v glavnem ni, tista pa, ki je (zdravniška, pravniška, farmacevtska in še kakšna), je vezana na državne predpise. Glavni vzrok, da IT-jevci še niso tako organizirani, pa je verjetno predvsem v tem, ker do zdaj kakšne posebne potrebe za to ni bilo. Pa pravi organizator se mora najti.


Hja, takole bom rekel. Zdravniki in farmacevti so neke vrste ceh, klan. In sicer zaradi tradicije močnih (enotnih) javnih sistemov (lekarn, bolnišnic). Enako velja za pravnike. Tukaj je pomembna ravno tradicija. Ko so se organizirali, jih je bilo malo, postavili so pravila, vstop novih pravnikov, zdravnikov,... v ceh je bil neke vrste iniciacija in del iniciacije je bilo cehovsko združenje. Ki je potem tudi skrbelo za člane. Te tradicije IT nima.

Na drugi strani imamo pa kovinarje, gozdarje, itd. To so poklici, kjer je dodana vrednost razmeroma majhna, pa tudi stabilna. Iniciativnost posameznika ne igra velike vloge.

Pri ITju je drugače. Dodana vrednost je lahko zelo visoka (ali pa nizka) in odvisna od posameznika. Zato ITjevci ne bodo nikoli stopili v isti koš. Razen, če bi ločili tim. servisne ITjevce, ki samo vzdržujejo sisteme in razvijalce/načrtovalce.

Zato sem mnenja, da bodo težave z organiziranjem sindikata. Enostavno niso vsi na istem bregu.

Situacije s pisci v ZDA pa ne poznam (razen kolikor sem o tem bral od Štefančiča), bi pa rekel, da je morda njihova prednost v tem, da so sicer zelo raznoliki, imajo pa zelo omejeno število strank za katere delajo (holivudskih studijev). Tudi tukaj ima IT težavo, saj odjemalcev IT storitev ni le nekaj (ali nekaj deset), pač pa so to praktično vse firme. Če imaš na eni strani množico avtorjev, na drugi pa 5 holiwudskih studijev je situacija precej drugačna, kot če imaš na eni strani množico ITjevcev, na drugi pa množico podjetij.

Par pomislekov iz moje strani. Saj mogoče se motim. Sem pa za, da bi ideja uspela.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

DavidJ ::

> Razen, če bi ločili tim. servisne ITjevce, ki samo vzdržujejo sisteme in razvijalce/načrtovalce.
Men se tudi zdi, da bi bilo to potrebno, vsaj na začetku. Vzdrževalcem gre praviloma tako dobro kot gre firmi, razvijalci pa so dejansko industrija. Analogen primer (slab sicer) bi bili pridelovalci hrane, denimo živinorejci, in kuharji. Neločljivo povezani, vendar jih sindikalno težko povežeš. Pa nekako se mi zdi, da ko govorimo o prenizkih plačah za vložek (in dostikart tudi stopnjo izobrazbe), se pogosteje omenja razvijalce. Ne pravim, da so eni več vredno od drugih, pravim le, da se bodo oboji težk poenotili.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')

darkolord ::

Vsi poznamo ljudi, ki po cele dneve visijo na firmi, plačani pa so kot vsi ostali. Me zanima kje je ovrednotenost tega truda? Običajno delajo delo, ki ga je nujno potrebno opraviti, delajo pa za "arašide".
Seveda, taki imajo pač prenizko plačo. Ampak to ne pojasni korelacije med ovrednotenostjo truda in uspešnostjo podjetja. Zakaj bi na primer stimulacija morala biti kaj več kot le dobra volja lastnika/vodstva?
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

BlueRunner ::

Samo eno vmesno vprašanje: Zakaj točno cele dneve visijo na firmi? Ali so morda tako nesposobni, da v rednem delovnem času ne morejo opraviti dela, ki ga drugi lahko?

yeti ::

Zakaj bi na primer stimulacija morala biti kaj več kot le dobra volja lastnika/vodstva?


Mislim, ne vem zakaj bi ti sploh odgovarjal. Pojdi na google, poglej kaksno je bilo stanje delavcev med industrijsko revolucijo, ko so bila plača in delovni pogoji odvisni od dobre volje lastnika/vodstva in primerjaj z delovnimi pogoji po tem, ko so stopili v igro sindikati. Ce si v srednji šoli spal med urami zgodovine ne vidim razloga, da bi ti moral jaz flikat luknje v znanju. Tudi v srednjem veku so bili ljudje stimulirani z dobro voljo lastnika/vodstva, mimogrede.

Samo eno vmesno vprašanje: Zakaj točno cele dneve visijo na firmi? Ali so morda tako nesposobni, da v rednem delovnem času ne morejo opraviti dela, ki ga drugi lahko?


Ali pa morda zato ker jim je to hobi in še niso dojeli, da od tega oni sami razen zacasnega uzitka nimajo nič oz. se slabse, ko se jim ne da vec toliko delat (in zacnejo delat "samo" 8 urni delovnik), jih nadrejeni gledajo kot, da zabušavajo.
Go away or I will replace you with a very small shell script.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: yeti ()

BlueRunner ::

Torej najprej delajo več kot je od njih zahtevano, potem pa pričakujejo višjo plačo. Na koncu pa delodajalca spravijo v težave, ker vse skupaj izpade tako, kot da delodajalec krši delovno zakonodajo. Po možnosti se glasno pritožujejo nad ostalimi, ki delajo v nekih normalnih okvirjih, s čemer vnašajo razdor v ekipo.

Zmaga.

yeti ::

Torej najprej delajo več kot je od njih zahtevano, potem pa pričakujejo višjo plačo. Na koncu pa delodajalca spravijo v težave, ker vse skupaj izpade tako, kot da delodajalec krši delovno zakonodajo. Po možnosti se glasno pritožujejo nad ostalimi, ki delajo v nekih normalnih okvirjih, s čemer vnašajo razdor v ekipo.

Zmaga.


Odlicna pripomba. Predlagas torej, da se to poskusa preprecit? Skratka, da bi bila ena od potencialnih zahtev sindikata, da taksno delo ni dovoljeno, da mora biti sankcionirano in preprečeno? No saj sem vedel, da moraš imeti sem in tja tudi ti kaksno konstruktivno iskrico...

Pirova zmaga.
Go away or I will replace you with a very small shell script.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: yeti ()

Tody ::

BlueRunner torej tvoj predlog je da se dela samo tisto, kar se ti reče in se pride ob 8.00 v službo in gre ob 16.00 in seveda izklopi vse mobitele, emaile in podobne zadeve?

Ali oblikovati neko združenje, ki bo razmislilo kake naj bodo delovne naloge in zahteve nekega IT-jevca in bodo le te usklajene z malce večjim konsenzom kot pa tistimi petimi na GZS? Seveda temu primerno določiti tudi nagrade. Če ne drugega se določijo standardi

darkolord ::

ko so bila plača in delovni pogoji odvisni od dobre volje lastnika/vodstva in primerjaj z delovnimi pogoji po tem, ko so stopili v igro sindikati
Že že, samo to niti najmanj nima veze s tem, kar sprašujem.

Lahko dam kakšno analogijo, če morda vprašanje ni bilo dovolj jasno:
- če pokličeš vodovodarja, da ti popravi pipo in se vnaprej zmenita za ceno, je upravičeno, da pričakuje, da mu boš dal še vrečo cekinov zraven (ker jih pač imaš)?
- če imaš internet priključek pri določenem ponudniku (ceina in vse določeno po pogodbi), potem te pa en dan pokličejo "čuj, vidim da ti gre dobr, dej mal tvojga zaslužka še nam (sej služiš prek neta)", je to kul?

Torej, zakaj se ne bi enostavno VNAPREJ zmenili (kar se seveda že od pamtiveka da) za morebitne bonuse, nagrade,...?
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

yeti ::

Ok, pa obrniva malo na glavo razumevanje dela, kar povej ce ti kaj ne bo všeč, cez tole interpretacijo delovnega razmerja se je ze marsikdo pritozeval in marsikdo se bo še ... :)

Aksiom: Opravljeno delo je plačano.

Enako kot lastnik plača mene za delo, ki ga opravim, plačam z razliko med mojo plačo in njegovim zasluzkom jaz lastnika za njegovo delo, ko proda kar sem opravil (poenostavljeno, seveda dela še kaj drugega). V bistvu je preprodajalec med mojim delom in tistim, ki rezultate mojega dela potrebuje.

Vsa tezava je, da delavec, ki sem ga najel (t.i. delodajalec), SLABO opravlja svoje delo glede na denar, ki mu ga plačujem. In ne morem najeti drugega ker nihče noče delati za denar, ki sem mu ga pripravljen ponuditi in raje išče drugo ponudbo. V kolikor te ponudbe ni oz. ne more zavrniti moje ponudbe (za kar bi skrbel sindikat), bo moral sprejeti delo kolikor mu ga bom pač plačal.

Razume se, da moja ponudba ne bo nič bolj oderuška kot ponudba, ki mi jo je VNAPREJ ponudil on, saj v tem primeru oba izgubiva. Mora biti ravno prava, da zagotavlja pošteno sodelovanje med obema strankama obojestranskega delovnega razmerja na zadovoljstvo obeh.

No zdaj se pa lahko začnete pritoževati čez tako interpretacijo, dragi """zaposleni""" ;)

Torej, zakaj se ne bi enostavno VNAPREJ zmenili (kar se seveda že od pamtiveka da) za morebitne bonuse, nagrade,...?


Seveda, saj to je namen sindikata. Zmeniti se za VNAPREJ (upam da ne pricakujes, da bi morali lastniki placevati za nazaj?) za morebitne bonuse, nagrade, pogoje dela, odnose v podjetju in tako naprej.
Go away or I will replace you with a very small shell script.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: yeti ()

darkolord ::

upam da ne pricakujes, da bi morali lastniki placevati za nazaj?
Seveda ne, samo je očitno ogromno takih, ki to pričakujejo ("lastnik si je kupu novo hišo, lahko bi del še meni neki denarja namest da ma tako velik bazen, baraba gnila!"). Ravno zaradi takih sem to izpostavil.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

yeti ::

upam da ne pricakujes, da bi morali lastniki placevati za nazaj?
Seveda ne, samo je očitno ogromno takih, ki to pričakujejo ("lastnik si je kupu novo hišo, lahko bi del še meni neki denarja namest da ma tako velik bazen, baraba gnila!"). Ravno zaradi takih sem to izpostavil.


Absolutno je to zgrešen pogled na delovanje sindikata. Sindikat je samo mediator med obema strankama in naj bi skrbel za enako zadovoljstvo obeh. Razume se, da ce je ena stranka zelo zadovoljna, druga pa se počuti naplahtano je nekaj narobe z razmerjem zadovoljstva in ga je treba ponovno razporediti tako da se obe strani pocutita zadovoljne.

Razume se da trenutno v primeru klasičnega razumevanja delovnega razmerja delodajalec v večini primerov, sploh če se gre za vajence itd. nastopa iz stališča moči. Pogodbe so slabe glede na to kar bi lahko ponudil (to ne pomeni, da so plače nizke, npr. kar je ponujeno za študentsko delo je kar se mene tiče slaba pogodba) a vendar delojemalec za to ne more kaj dosti kot posameznik.

Celo pri višinah ponujenih plač bi se lahko pogovarjali ali gre za primer pasivnega kartelnega dogovarjanja, saj so plače pri vseh podjetjih pribljižno enake za enako delo, ne glede na dejstvo, da ne sluzijo vsa podjetja enako, kar pomeni, da niso izračunane iz trenutnih vhodnih in izhodnih denarnih tokov ampak so primerjane glede na to "koliko je to delo vredno".

Organiziranje delojemalcev v obliki sindikata vzame delodajalcu moznost delovanja s stališča moči in ga prisili v pošteno pogodbo za OBE stranki.
Go away or I will replace you with a very small shell script.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: yeti ()

BlueRunner ::

Predlagas torej, da se to poskusa preprecit?


Moj predlog je, da se izogne ocenam, ki bi namigovale, da je več ur porabljenih v službi kar nenadoma enako več opravljenega dela. To ne samo, da ni res, to je že na srednji rok (1 - 2 leti) škodljivo za podjetje in delavca. Zato je utemeljitev "več ur dela == višje plačilo" zelo nevarno stališče za zagovarjati.

Sam predlagam, da se zagovarja stališče višje produktivnosti. Več naj bo plačan tisti, ki v 8 urah več naredi.

BlueRunner torej tvoj predlog je da se dela samo tisto, kar se ti reče in se pride ob 8.00 v službo in gre ob 16.00 in seveda izklopi vse mobitele, emaile in podobne zadeve?

Ne, to je nekonstruktivno pretiravanje, tako kot je pretiravanje, da neprestano visiš v službi od 06:00 do 24:00 in pričakuješ, da boš za takšno (verjetno mladnostno) zagretost dobil več denarja.

Zagotovo pa zahtevam, da če delodajalec pričakuje, da sem dosegljiv 24/7, da se ta razpoložljivost:
A) omeji na največ X dni letno
B) primerno plača

To pa samo zato, da se prepreči izgorelost (dejanska nevarnost v tem poslu). Delodajalce ta pojav pri nas ne zanima, saj so te za lastno korist pripravljeni izcuzati do konca, potem pa se te bolj ali manj elegantno znebijo, ko ti produktivnost zaradi izgorelosti pade.

Ker pa izgorelost ni priznana kot poklicna bolezen, mora morebitne posledice nositi sam zaposleni, delodajalec pa si opere roke.

Zato je mislim, da je sindikat za t.i. blue collar IT kader simselen in potreben, saj je potrebno najti vzvod s katerim se bo te težave reševalo sistematično in sistemsko na nivoju celotne panoge in ne samo parcialno od podjetja do podjetja. Kdor se bi poskusil težave lotiti parcialno, bi res naletel na težave, ki jih opisuje Matthai: izsiljevanje s prekinitvijo dela se preprosto ne bi obneslo. Edina možnost za uspeh obstaja v množičnosti, kjer se bi pod eno streho združili vsi tisti, ki v vseh različnih ne-IT podjetjih opravljajo podporne poslovne funkcije.

IT podjetja, kjer se tipično nahaja t.i. white collar profil IT-ja, načeloma niti niso problematična, ker je tam vloga IT-jevcev popolnoma drugačna. Po številu in kritičnosti pa imajo v IT podjetjih zaposleni tipično dovolj moči, da si boljše pogoje dela izsilijo na individualnih pogajanjih ali pa neposredno na pogajanjih z upravo podjetja.

Nekdo tukaj bi verjetno imel nekaj zanimivega za povedati o tej moči, če se jo pravilno uporabi. Sam sem bil tokrat na "receiving end" palice in moram reči, da so se fantje zelo dobro postavili zase in niso pustili kaj dosti maneverskega prostora. Sedaj pa bi bilo potrebno to spraviti samo še pod streho IT-ja kot podporne funkcije v večini današnjih podjetij.

Enako kot lastnik plača mene za delo, ki ga opravim, plačam z razliko med mojo plačo in njegovim zasluzkom jaz lastnika za njegovo delo, ko proda kar sem opravil (poenostavljeno, seveda dela še kaj drugega). V bistvu je preprodajalec med mojim delom in tistim, ki rezultate mojega dela potrebuje.


Lastnik nikoli nikogar ne plača za delo. Podjetje (pravna oseba) plačuje za delo. Razen seveda s.p., kjer ni ločitve med pravno in fizično osebo... Dajte si to že enkrat zapomniti, ker je razlika ogromna in napačna argumentacija uniči še tako dober argument.

Zgodovina sprememb…

darkolord ::

Ali oblikovati neko združenje, ki bo razmislilo kake naj bodo delovne naloge in zahteve nekega IT-jevca in bodo le te usklajene z malce večjim konsenzom kot pa tistimi petimi na GZS? Seveda temu primerno določiti tudi nagrade. Če ne drugega se določijo standardi
(samo na glas razmišljam) - ne pride potem potencialno lahko tudi do tega, da tisti, ki so bili "zasužnjeni", malo lažje zadihajo, tiste, ki so do sedaj bili bolj svobodni ("dolker je vse narejeno je ql"), bi se pa z "nalogami in zahtevami" lahko potem tudi "zategnilo"?
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

yeti ::

Ali oblikovati neko združenje, ki bo razmislilo kake naj bodo delovne naloge in zahteve nekega IT-jevca in bodo le te usklajene z malce večjim konsenzom kot pa tistimi petimi na GZS? Seveda temu primerno določiti tudi nagrade. Če ne drugega se določijo standardi
(samo na glas razmišljam) - ne pride potem potencialno lahko tudi do tega, da tisti, ki so bili "zasužnjeni", malo lažje zadihajo, tiste, ki so do sedaj bili bolj svobodni ("dolker je vse narejeno je ql"), bi se pa z "nalogami in zahtevami" lahko potem tudi "zategnilo"?


Seveda vendar bi bilo to neumno. Da bi podjetje propadlo ni v interesu nobenega. Torej je treba pazit, da se kaj takega ne zgodi in je potrebno lovito tanko linijo enakovrednega zadovoljstva obeh strank.
Go away or I will replace you with a very small shell script.

Okapi ::

12 ali več ur se v firmi dela, ker se grebeš za to, da te vzamejo v redno službo (če si zaposlen za določen čas ali kot pripravnik), ali v upanju, da boš napredoval (in dobil boljšo plačo). Vsaj v zaresnem kapitalizmu se tako dela. V marsikateri ameriški firmi je tako, da če ne delaš 12 ur (raje še več), za normalno plačo, brez misli na plačane nadure, nimaš šans, da bi v firmi ostal in napredoval, ker je sto drugih, ki to počnejo.

Ni pa to nekaj, kar bi sindikat preprečeval ali reguliral. Drugo je, če šef ukaže, da moraš delati nadure - tiste morajo biti seveda plačane in sindikat je tu zato, da so tudi zares plačane.

O.

BlueRunner ::

No, v nereguliranem kapitalizmu anglosaškega ali vzhodnoazijskega tipa se to res tako počne. V malo bolj socialno obarvanem kapitalizmu pa se poskrbi ne samo za dobrobit podjetja ampak tudi za dobrobit zaposlenih. Dobrobit zaposlenih pa je, da se ne igra igre "last man standing" ampak se poskrbi, da se zaposlenih ne probremeni.

Na dolgi rok to "uravnoteženje" prinese koristi tudi podjetju. Današnji nereguliran kapitalizem pa na žalost ne deluje niti dolgoročno niti vzdržno. Tako kot brezbrižno izkorišča naravne vire brez kakršnega koli ozira na dolgoročne posledice, tako tudi delovno silo gleda kot potrošen material. To pa samo zato, ker se v nereguliranem kapitalizmu vsepovsod pojavlja t.i. vodstvena kasta, ki podjetje upravlja mimo želja lastnikov in izključno s ciljem maksimiziranja kratkoročnih dobičkov. Vse to pa samo zato, ker je njihov trenutni dohodek odvisen izključno od velikosti kratkoročnega efekta, ne pa od dolgoročne vzdržnosti modela poslovanja.


Jajks.... sem zakompliciral.

No, na kratko v splošnem nereguliran kapitalizem nima dobrih posledic ne za lastnike podjetij, ne za zaposlene.

yeti ::

Jajks.... sem zakompliciral.


Nisi, cisto vredu povzetek stanja.

Okapi: Ni pa to nekaj, kar bi sindikat preprečeval ali reguliral.


To je pa čisto odvisno od sindikata. Če bi večinski delež članov to želel, ne vidim nobenega razloga,
da česa takega ne bi reguliral. Ne sicer s prepovedjo opravljanja 24 ur dela na dan, to pravico ima
vsakdo, lahko pa bi ga reguliral z zahtevo, da je vsako opravljanje dela izven 8 ur delavnika striktno
plačano. Bi se hitro poznalo, ko bi lastnik varovalke odšraufal po koncu delovnika ;)

Sicer je pa fundamentalno gledano taksno obnašanje nepošteno do sodelavcev, ki si česa takega ne morejo
privoščiti iz čisto drugih razlogov kot je npr. družina.
Go away or I will replace you with a very small shell script.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: yeti ()

yeti ::

Lastnik nikoli nikogar ne plača za delo. Podjetje (pravna oseba) plačuje za delo. Razen seveda s.p., kjer ni ločitve med pravno in fizično osebo... Dajte si to že enkrat zapomniti, ker je razlika ogromna in napačna argumentacija uniči še tako dober argument.


Prav prav... ni se mi zdelo relevantno, si me pa spomnil na nekaj drugega:

Hm, a je potem pošteno tudi, da se od delavca zahteva kakšno četrtino njegove bajte, če podjetju ne gre ravno rožnato? :)


Tudi od lastnika nihče ne zahteva četrtino bajte če podjetju ne gre rožnato. Čisto iz pravnega stališča, za poslovanje podjetja garantira podjetje samo z lastnim premoženjem, s.p. in d.n.o. pa z premoženjem lastnika. Edina varianta da bi lastnik izgubil "četrtino" bajte pri npr. d.o.o. bi bilo, če bi bila hiša kupljena s strani podjetja in bi bila lastnina podjetja. Temu se pa tako ali tako po kmečko reče kreativno plačevanje davkov ;)
Go away or I will replace you with a very small shell script.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: yeti ()

Okapi ::

za poslovanje podjetja garantira podjetje samo z lastnim premoženjem,
Samo to premoženje je od lastnika. Namesto njega bi si lahko kupil bajto ali jahto. Tako da če nekdo izgubi milijon evrov vredno podjetje ali milijon evrov vredno hišo, je načeloma enako, v obeh primerih je zapravil svoj milijon.

O.

BlueRunner ::

Temu se reče poslovno tveganje. Čisto isti šmorn je če kupim delnice ali pa, če ustanovim lastno podjetje. Če bo poslovodstvo (zaposleni direktorji, ki tako kot ostali delavci tudi ne odgovarjajo za povzročeno škodo) svoje delo opravljalo dobro, se bo ta vložek plemenitil. Če ga bo poslovodstvo sralo, bo vložek izgubljen. In mimogrede, ko dam miljon evrov vredno hišo v kapital podjetja, sem ta miljon že izgubil. Nazaj ga lahko dobim samo, če podjetje likvidiram, ali pa mu zmanjšam kapital.

Težava je, kadar poslovodstvo veže svoje bonuse na letne dobičke. Ker potem, karikirano, dve leti podjetje in zaposlene cuzajo do onemoglosti, po pogodbi pa dobivajo gromozanske bonuse. Po dveh letih pa se podjetje zaradi tega zlomi in delavci izgubijo službe, lastniki izgubijo denar, poslovodstvo pa ne rabi vrniti niti ficka. Sindrom novodobne poslovodne kaste, ki krade vsem in ne gleda na nikogaršnje interese. Primerov pa dovolj od tukaj do Amerike.

Proti takšnim se lastniki (v normalni ekonomiji) zavarujejo tako, da nastavijo nadzornike, ki poslovodstvu gledajo skozi prste. Delavci pa tako, da ustanavljajo sindikate, ki poskrbijo, da se podjetje, ki jim daje kruh, ne izčrpava in ne uničuje. Izvedenke te ideje pa so npr. delavski predstavniki v nadzornih organih in soodločanje pri poslovnih odločitvah.

Zgodovina sprememb…

1 2
3
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nov božič, nova stavka v nemškem Amazonu (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Rezultati
5115851 (13452) AndrejO
»

Kako izbrati koga odpustiti? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
16826923 (19728) Invictus
»

Semolič : 'Odstopil ne bom', kljub temu, da me delavci nočejo (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Problemi človeštva
21810838 (5959) donfilipo
»

Trgovine v nedeljo da ali ne? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
1136991 (5805) MadMicka

Več podobnih tem