Nov božič, nova stavka v nemškem Amazonu

opeter je 27. dec 2015 ob 10:57 izjavil:

AndrejO je 25. dec 2015 ob 19:58 izjavil:

Ne vem kako imajo organizirano svoje delo, ampak daj mi povej kaj to pomeni, "pravi" trgovec. Kaj loči Amazon od npr. Gambit trade ali pa zakaj tudi Gambit trade recimo ni "pravi" trgovec.

Pravi trgovec naj bi pomenilo, da z vsem sam upravlja, po možnosti je tako distributer kot prodajalec, predvsem pa, da ima tudi fizično trgovino. No, Amazon je npr. pred časom odprl klasične knjigarne v nekaterih državah.

99% TV prodaje opravijo podjetja, ki imajo lastno distribucijo in prodajo, niti pod razno pa nimajo fizične trgovine.

Po tvoji definiciji to niso "pravi trgovci", ker si vključil obstoj fizične trgovine, pa čeprav 100% prihodkov opravijo z maloprodajo. Zato mi ta definicija ni všeč, saj ne odraža oziroma se ne ujema a tem, kar vidim kot dejansko stanje sveta okoli sebe.

opeter je 27. dec 2015 ob 10:57 izjavil:

Sicer pa, današnja oblika trgovine je nekaj čisto drugega kot pred desetletji ali več nazaj.
Nekoč je v manjših krajih trgovec npr. direktno odkupoval izdelke lokalnih kmetov in jih prodajal končnemu kupcu. Danes imaš vmes vsaj še enega distributerja.

Amazon, kolikor vem, nima veleprodaje sploh, torej ni distributer, kot sam razumem to besedo. V velikem delu svojega poslovanja pa prodaja nesporedno končnim strankam.

Verjetno je najbolj zanimiv tisti del, kjer prodajalec ni Amazon neposredno, temveč je Amazon tisti, ki pošiljko odpošlje v imenu tretje osebe (kar je ena izmed lastnosti logista) in tisti del, ker posreduje v komunikaciji med končnim kupcem in prodajalcem (recimo temu "Bolha" brez avkcij).

Sedaj pa vprašanje: če ista oseba hkrati pakira in pošilja izdelke, ki jih je prodal Amazon v svojem imenu in izdelke, ki jih je prodal v imenu tretje osebe (t.i. "fullfilled by Amazon"), ali je ta oseba zaposlena pri logistu ali trgovcu?

Vprašanje ni enostavno in, če sindikati in uprava ne bodo našli skupnega jezika, bo o vsem skupaj na koncu moralo odločiti kakšno sodišče.

opeter je 27. dec 2015 ob 10:57 izjavil:

AndrejO je 25. dec 2015 ob 19:58 izjavil:

In kaj ima to zveze s paketom SATA kablov, vrečko DDR3 pomnilnika, gorenjevim pralnim strojem in morda še kristalom iz Steklarne Rogaška?

Zveze ima toliko, da je za slovenski trg čisto dovolj en distributer ali dva (samo zaradi tega, da zadostijo predpisom v smislu, da nima nihče monopola, kar velja seveda samo na papirju). Itak pa celoten slovenski trg med sabo deli nekaj igralcev in je to to.

"Monopol" na področju distribucije v Sloveniji v očeh UVK ne obstaja, ker menda šteje celoten notranji trg EU.

V realnosti pa izgleda še vedno obstajajo neke ovire, da nek prodajalec iz Slovenije ne prodaja iz centralnega skladišča v Celovcu (npr.) in s tem prideš v bizaren položaj, kjer je v Sloveniji skoraj vse, od kopalniške opreme, do SATA kablov opazno dražje, kot pa pri sosedih. Očitno fikcija enotnega trga, ne samo da ne deluje za maloprodajo (ker so poštnine za Slovenijo običajno ubitačne, če sploh so), tudi za veleprodajo nekaj ne dela prav.

Slovenski trg bi moral biti oksimoron in dejstvo, da na nekaterih področjih to ni, pomeni, da je to še en fail, kjer "skupni trg EU" ni dostavil vseh obljubljenih koristi.

opeter je 27. dec 2015 ob 10:57 izjavil:

Le vprašanje časa je, kdaj bo kateri izmed velikih trgovcev (Mercator/Agrokor, Tuš, Hofer, Lidl, Špar) šlo na smetišče zgodovine ali pa zapustilo slovenski trg. Toliko igralcev enostavno dolgoročno ne more preživet.

Ne vidim razloga, da bi s teboj delil to mišljenje. Če pogledam mednarodna podjetja na tem seznamu, nobeno od njih ne gleda "slovenski trg" kot nekaj, kar obstaja v vakumu tega vesolja. Sploh pa mi je zabavno, kot lahko v Spar Ireland kupuje generične Spar izdelke, ki so identični tem v Sloveniji. Na srečo prevajanje nalepk z deklaracijo vsebine niso dragi projekti, temveč nekaj, kar lahko opravi en študent za eno obračunano uro, stroj za lepljenje nalepk pa je popolnoma agnostičen, kar se tiče jezika.

Kopalniška oprema, bela tehnika, SATA kabli, keramične ploščice, ... očitno nimajo skupnega trga, makaroni, tuna v konzervah in rastlinsko olje pa ga očitno imajo.


Z zanimanjem opazujem prve premike na področju cen poštnih storitev znotraj EU, ker je Komisija te uspela identificirati kot "pomemben dejavnik, ki ovira razvoj skupnega trga".