Large Hadron Collider

Morda semr es tumast, ampak ZAKAJ bi črna luknja bila nekaj tako posebnega, da ob trku ne bi mrdnila niti pikometer?

Res si tumast, ja. Sej lahko mrdne, kolikor ni bil trk nakilibriran 100%. Kar sigurno ni bil. Ampak kaj pa pol, če se sprimek giba 1 mm/h in na ta način ohranja gibalno količino?

Kaj je narobe pol?

@Thomas
>Kaj je narobe pol?
Trkajo se vanjo in nastaja župa kvarkov vsakih 1/11k sekund. Če je že nastanek ene statistično reda Bolfenka, ti bi pa imel ob vsakem trku nastanek črne luknje...

@Thomas
>Dovolj, da pade kot kamen v središče Zemlje.
Pa tudi če bi to res blo tak, Zemlja crkne v miljonih letih. A zdaj bomo s5 tam, da se boš sekiral kaj bo z zemljo čez miljon let...

@Thomas
Naredli smo s5 celi krog in pristali na istem. Se nebi malo ustavil, preštudiral kaj govoriš, preštudiral naše argumente in se pozanimal kaka so dejstva?

Mene samo zanima, kje boste dobili 10²⁸eV energije, kolikor je je potrebno, da se kreira črna luknja mase 10^-8kg
(manjše tako ne moreš kreirati)

Mene samo zanima, kje boste dobili 1028eV energije, kolikor je je potrebno, da se kreira črna luknja mase 10-8kg
(manjše tako ne moreš kreirati)

Pravi ena od teorij. Njej zaupamo vse?

A, verjameš teoriji strun in njenim 11 dimenzijam?

Če verjameš, moraš verjeti tudi njenim drugim izračunom in tistemu kar napoveduje o črnih luknjah, naprimer da takoj izparijo take male..

Ne seri, jmakov. Gibalna količina se ohranja.

Lahko je manj kot 1mm/h, če hočemo.

Rad bi to dokončal:

Recimo, da si skalkuliral to "ubežno" hitrost.
a) a je to prava meja ubežne hitrosti (torej da črna luknja ne more premagati gravitacijo zemlje, tudi če se giblje povsem napsrotno od njenega središča)?
b) kolikšna je verjetnost, da bodo hitrosti črnih lukenj ob njihovem trku manjše oz. večje od te ubežne hitrosti?

Ne, hitrosti bi bile še vedno visoke.

Nikakor ni nujno. Lahko bi bile poljubno majhne. Do Heisenberga!

Vsaka hitrost, manjša od 11 km/s pomeni, da črna luknja ostane z nami, če je stabilna.

Vsaka hitrost, manjša od 11 km/s pomeni, da črna luknja ostane z nami, če je stabilna.

TO me zanima - a je kvantna črna luknja podvržena isti newtonski omejitvi?

@Thomas
>Nikakor ni nujno. Lahko bi bile poljubno majhne
No, to pa ne morem drugač argumentirat, kot da te pošljem do knjige, kjer je to razloženo. Če ne boš šel pogledat in preštudirat si si pač sam kriv, kaj naj rečem. Načeloma je to res, v tem primeru pa ne. Zakaj, kako ne, strnad 3, José, Classical Dynamics recimo.

@Thomas
>Ne ubeži Zemlji, če ima podubežno hitrost. Kar jo ima komot!
Še 1x. Tudi če jo ima (ampak je nima zaradi kvantno-relativističnih zadev), se ve, kaj se bo zgodilo.

TO me zanima - a je kvantna črna luknja podvržena isti newtonski omejitvi?



Kolikor vemo - ja!

OK - to je ogovor na prvoo vprašanje.
Drugo pa je - kakšna je verjetnost, da asimetrija ob trku povzroči zgolj podubežne hitrosti?

kakšna je verjetnost, da asimetrija ob trku povzroči zgolj podubežne hitrosti?

Pri milijonu trkov na sekundo, o katerih govorijo - je verjetnost praktično gotova.

Na manj kot na milijoninko so sinhronizirane hitrosti protonov in tudi njihove smeri.

Več kot dovolj za podubežne rezultate hipotetičnih sprimkov.

je not razloženo

Tale tvoja fora, kako je "not razloženo" nekaj, o čemer se potem izkaže da ti nimaš pojma ... je smešno.

@Thomas
>Pri milijonu trkov na sekundo, o katerih govorijo - je verjetnost praktično gotova.
Človek božji, zaj res vidim, zakaj so drugi dali roke od tebe - pojma nimaš o relativnostni mehaniki pa kvanti, kr nekaj po svoje lajnaš, ko ti pa kdo pove kje najdeš razlago, zakaj in kako tak, pa lepo ignoriraš. Ti bi bil za politika.

A lahko poveš, kakšna je bila minimalna hitrost opazovanih delcev ob dosedanjih trkih (v trkalnikih)?
Je vse bilo večje od 11,2 km/s?

@Thomas
>o čemer se potem izkaže da ti nimaš pojma
Si kot večina komadov 2. letnika, ko začnejo z relativnostno in kvantno in se čohajo po glavi. Amapk za razliko od njih, ki začnejo študirat stvari, ti kr nekaj po svoje gundraš naprej, ne glede na dejstva.

Protiargumentiral sem ti vse, kar si si izmislil, zadnji argument ti pa je, češ, kaj navajam avtoriteto slovenske fizike. Mislim..

@Thomas
>skrajno natančno enakih gibalnih količin in so rezultati ZLAHKA podubežni.
Ta tvoj ZLAHKA si izpeljal iz klasične mehanike. A ti ne trobimo tu vsi, da tu to ne deluje?

>Tvoje rokohitrstvo "sej tam to piše, le peberi" - izpade prav bedno.
Izpade bedno, če ti morem 5x isto povedat pa si še vedno prelen, da bi se potrudil pa preštudiral zakaj gre.

A lahko poveš, kakšna je bila minimalna hitrost opazovanih delcev ob dosedanjih trkih?
Je vse bilo večje od 11,2 km/s?

Razlike 11 km na sekundo NI med tema nasprotnima snopoma. Mnogo manjša, vedno. Oba sta blizu svetlobne hitrosti, a razlike med njimi so majhne.

Ne zanima me snop.

Govorim od raztreščenih "koscih" delcev ob trkih v dosedanjih trkalnikih.

Vem, da hočeš povedati, da se črne luknje obnašajo drugače - ampak če so bile že "klasične" posledice trkov podubežne, si pravkar dobil dobro potrdilo za en vidik tvoje teorije.
Če so bile vse dosedaj videne posledice trkov znatno nadubežne, pa se tvoj argument poslabša.

Temelj omenjenega pa so DOKAZANE meritve.

@Thomas
>Mislim, da res preštudiraj. Ker zdej govoriš traparije in jih skrivaš za nek buzz.
Si mi ti neki mistik. Povedal sem ti kak in kaj, kje najdeš razlage. Ako meni ne verjameš, preštudiraj sam, jaz sem že. Če se ne boš dokopal do istih rezultatov, pa se javi profesorju, da rezultat prečekira. Nimaš tu nobene mistike za vozit.

@Thomas
>jmakov - povej ti, koliko se razlikujeta gibalni količini dveh protonov ki trčita. TI povej, ki baje to vse dobro veš.

Gibalna količina (ne protonov) ampak, tega, kar je iz njiju nastalo, po trku pa se seveda ohrani.

@Thomas
>Greg Landsberg calculated that 158 black holes per year made by colliders would be moving at less than escape velocity from earth.
Preden delaš s5 povzetke povzetkov, prosim preštudiraj o čem se gre. Na njegovi strani maš link na hitro o vsem in po malem http://hep.brown.edu/users/Greg/Talks/B.... Pa ne s5 si zapomnit samo tisto kar hočeš videt, preštudiraj celo študijo oz bolj slide..

>Tudi gibalna količina dveh protonov ki sta trčila je ohranjana. Jasno.
Po trku nimaš več dveh protonov.

>Če se pa še to podere v LHC - smo pa res v težavah.
Eh, Thomas...

>Me zanima kako močno gre zaupati tej omejitvi.
Osnove kvantne :)

>Da se ne bo izkazalo isto kot za standardni model. "Stvar je varna ker tako pravi standrdni model.
Ne samo, da je standardni model najuspešnejša teorija nasploh, ki jo imamo o čemerkoli, ampak se energijsko višje reakcije dogajajo v atmosferi. Prepiši, ko misliš, da imaš vprašanje, si preberi s5.

>Stvar nucamo, da vidimo, če standardni model drži."
Pod energijami, ki se dogajajo v atmosferi, nas zdaj zanima kak natančen je ta model. Vemo, da se da marsikaj delat z njim, par stvari pa se še vedno ne ve, če napove prav.

>Tole bi blo tut zanimivo zvedet. Zna kdo odgovorit brez mahanja s knjigami?
Ne gre, ker ti noben nebo reskiral pol dneva za računanje. Preštudiraj sam in si zračunaj sam.

@jmakov
Hočeš rečt, da niso še naračunal niti hitrosti dosedaj opaženih produktov trkov v obstoječih poskusih pri nižjih energijah?

Človek, zresni se.

Saladin sprašuje za LHC, kateremu se energija razlikuje od ostalih pospeševalinkov.

Saladin sprašuje za RHIC in ostale trkalnike oz. hitrost gibanja produktov njihovih udarov.

Zanimajo me dokazane meritve.

@Saladin
>Zanimajo me dokazane meritve.
arxiv.org je tvoj prijatl. Mnda nisi pričaloval, da bom vedel vse info o trkih na pamet al kak si to predstavljaš? Čekiraj članke in poišči kdo se je s tem vprašanjem ukvarjal.