Zanimivo vprasanje

Pitom?

Pitom ima to najbrž zakodirano v možganih, že ob izdelavi.

Lahko bi se naučil, mehanizem znanja bi bil isti.

Ja nagon je dosti več kot refleks. Pri refleksu gre impulz samo do hrbtenjačnega vozla in takoj nazaj (zato takoj umakneš roko, ko jo daš na vročo površino - preko možganov je zamik vsaj cca 2s).

nagon je pa zakodiran v možganih, pridobi se skozi milijone let evolucije, velja pa samo za tistih nekaj stvari, ki jih žival (človek ali kača naprimer) potrebuje za preživetje - zato dojenčki znajo plavati, pa to kmalu pozabijo, ker je to še zastarel nagon, ki še ni popolnoma izginil, ga pa višje možganske funkcije pri ljudeh hitro prepišejo in zato se je potrebno plavati še enkrat naučiti.

AFAIK seveda :)

Misliš piton in ne pitom?

Bom malo podučil mtoseva še z druge plati.

4. člen

1. Naslovi tem v forumu morajo odsevati njihovo vsebino.

To je v možganih zapečeno in ne naučeno. Bom povedal en primer z raco.

Če raci daš iz njenega gnezda jajce, ga bo ona s kljunom skotalila nazaj v gnezdo. V čem je haklc? Če raci med kotaljenjem jajca le-to vzameš, bo raca še vedno mahala s kljunom, kot bi kotalila neko virtualno jajce neglede na to, da v resnici meša zrak. Tole kotaljenje jajca nazaj v gnezdo je torej hardwired in ne priučena navada. Verjetno je podobno s pitonom.

preko možganov je zamik vsaj cca 2s

Tako počasni pa spet nismo Veš koliko avtomobilskih nesreč bi potem imeli
Povprečni avtomobilist po eni sekundi od zaznave nevarnosti že tišči na bremzo, pa je moral vmes še premakniti nogo. In odločitev za bremzanje vsekakor gre skozi možgane.
Jaz bi rekel, da je 1 sekunda skrajni reakcijski čas.

S tem, da so oni pripravljeni pa še trenirajo.

Nekje od 0,5 do 1 s je bolj realno. Če se ne motim je toliko tudi v formuli za računanje pregledne berme. LAhko pa tukaj testirate: KLIK

Morate gledati, da je za vse stvari, ki jih naredite zamik (no recimo) 1s. Zamik za reflekse je pa recimo 100x manjši.
Ta test je tudi nekaj drugega, ker čakaš in si pripravljen.

ejsi disi, ja kaj pa pol postavljaš neke trditve, za kere se izkaže da so mal zabasane?

Reakcijski start šprinterjev je v rangu 0,1 do 0,2 sekunde. Bližje 0,1 kot 0,2, ker slednje je že na ravni starih mam (če govorimo o šprintu).

Ampak šprinter je enako situacijo vadil že 1000+ krat, poleg tega pa točno ve, kaj pričakuje (strel) in kako bo ravnal (flat-out sprint). Tu ni nobenega procesiranja, samo čaka se na dražljaj. Če ti pade skala na cesto, morajo pa možgani preračunati, a se lahko ustaviš, a bi mogoče raje peljal okoli itd. To potem nanese skoraj sekundo, medtem ko za brezmo tiščat na polno brez razmišljanja pa res ne rabiš sekundo. Še pol sekunde ne.

Za nenaučene gibe literatura uči, da naj bi možgani približno sekundo preden si ti stegnu prst proti tipki na tipkovnici vedli, da boš ti to naredu, oz takrat se v možganih pričnejo začetni postopki za izvedbo tega giba. Itaq si je pa za to razlago potrebno možgane predstavlati kot nek vzporeden virtualni svet (beri vzporedni program, ki stalno predvideva za vnaprej, kaj se bo čez nekaj časa zgodilo v prihodnosti, da so potem reakcije hitrejše).

To je normalno. 2 uri ne moreš biti tako osredotočen, kot so šprinterji 3 sekunde na startu. Ni variante.

Reakcijski čas povprečnega voznika, na nenadno in nepredvideno oviro je med 1,5 in 2 S.

Se vam zdi velik? Men se je tudi. A kaj ko izvedenci cestno prometne stroke pravjo, da je temu tako

Jasno, da je tu govora o povprečnem vozniku. nadpovprečni vozniki (dirkači in rojeni talenti), ki povrhu še ves čas pričakujejo nek nenavaden dogodek med vožnjo, pa imajo reakcijske čase tam nekje okol 1 S.