Forum » Problemi človeštva » So višje kazni učinkovite ali ne? Ali pravico vzeti v svoje roke?
So višje kazni učinkovite ali ne? Ali pravico vzeti v svoje roke?
poweroff ::
No, debat o tem smo imeli na Slo-Techu že kar precej, predlagam, da si preberete intervju z dr. Draganom Petrovcem in Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete. Pač mnenje nekoga, ki se s tem strokovno ukvarja že mnogo let in ki je veliko stvari videl na lastne oči in še več prebral.
http://www.dnevnik.si/clanek.asp?id=135...
- Predstavljamo si, da družba pridobi nekakšno "kaznovalno filozofijo", država pa po njej ukroji razvojni stopnji primerno kaznovalno politiko. Jo Slovenija ima? Kako je nastala? Od kod vse te težnje po spremembah?
"Z razvojem družbe se seveda spreminja odnos do kazni, saj glav ne sekamo več in ne kurimo na grmadah. Spremembe, na katere namigujete, pri nas žal spodbuja politika."
- Žal?
"Morala bi jih spodbujati stroka. Kar razpišite referendum o tem, pri katerem vretencu naj kirurug zareže med operacijo hrbtenice, vsi se vam bodo režali, zdaj pa poskusite ljudstvo vprašati, kaj storiti z velikimi gospodarskimi kriminalci, in vsi se bodo zganili. Politika se zaveda tega in spodbuja, draži ljudi, kot da ne bi vedela, da je kaznovanje zahtevna disciplina. Kako lahko gre politikom z jezika obljuba, kaj vse bodo storili s temi in onimi krivci, če bodo zmagali. Čeprav dobro vedo, kje in kakšne so meje, kjub temu hujskajo ljudi."
- Spomnili ste nas na razmišljanja Zmaga Jelinčiča, da bi spet kazalo uvesti smrtno kazen, najprej za pedofile. Mnogi bi mu torej zaploskali?
"Bi! V starih in novih demokracijah večinsko mnenje zelo hitro pridobiš tudi za najhujše kazni. Tudi pri tem me včasih popade utopična želja, da bi namesto demokracije dobili prosvetljenega absolutista, ki bi udaril po mizi in takšna razmišljanja gladko prepovedal. Saj bi ga, politiki poslušni, ubogali."
- Omenili ste gospodarski kriminal, tudi ta zbudi krvoločnost javnosti. Kaj pravijo preverljivi podatki, ali višina kazni sploh vpliva na zmanjšanje kriminala?
"Ne, to je kontraproduktivna zgodba. Na srečo so dežele, kjer te stvari merijo že tako dolgo, da meritve držijo. Kriminal narašča celo v Združenih državah Amerike, kjer so smrtne kazni pogoste."
Kazen naj kroji globina žepa
- Mnogi menijo drugače, da s kriminalom raste ostrina kazni.
"Ne, dolgotrajna in obsežna raziskovanja dokazujejo, da nasilje države nujno sproža še bolj nasilne odgovore!"
- Švedski sodniki oglobijo po prihodkih. Naše zvišane kazni na revnejše učinkujejo uničujoče, na premožnejše pa komaj kaj. Ali se takšne kazni ne sprevržejo v nekaj, kar je v nasprotju z njihovim namenom?
"Tudi naši sodniki kazni prilagajajo storilčevi premožnosti, kar pa ne velja za prekrške. Zanje obstaja cenik, a ima že policist možnost, da te le opomni, po kateri pa preredko seže. Strinjam se, da je švedski način bolj smotrn, pravičen. Sicer pa bolj kot višina kazni učinkuje njena zanesljivost, doslednost. Naše kaznovalne kampanje učinkujejo mesec, dva, ker smo vsi prepričani, da policist in radar stojita za vsakim vogalom. Ko vidimo, da ne stojita, je še huje."
- Policisti čakajo v zasedah in imajo namen pobrati denar. Tako je v Ljubljani pri Dolgem mostu z vključevanjem z dveh pasov na enega, kjer je prekoračitev nesmiselne omejitve hitrosti celo nujna.
"Policija bo rekla, da ima pravico do tega, da ima za to zakon, a kadar je tako, policija gotovo zlorablja svoje pravice. To v ljudeh zbuja negodovanje, agresivnost proti policiji se kopiči, kar ni dobro. Gotovo ne spodbuja upoštevanja predpisov."
- Je prenos kaznovanja s sodnikov na policiste, z njih celo na mestne redarje, lahko problematičen?
"Vsak, ki dobi oblast v roke, je nagnjen k temu, da jo zlorabi, zato je treba trikrat premisliti, komu jo in kakšno daš. Poglejte konflikte z redarji v gostinskih lokalih. Ti silaki radi prehitro in premočno sunejo, ker menijo, da lahko. Vse takšne zlorabe oblasti so na robu kriminala."
Vsak bi koga "popucal"
- In tako se bližamo vigilantstvu?
"Lahko. Spomnite se tistih črnih tičev, Lapovih sokolov. Še dobro, da so tako hitro zamrli. Veste, vsak ima šibko točko, kakšno svojo bolečino. Poznam ljudi, ki so načelno in trdno proti smrtni kazni, toda vsak ima neki toda. Smrtna kazen je greh, �toda narkodilerje bi morali pa popucati� ali, kot ste rekli, pedofile, že koga. Kam �pucanje� pelje, uči zgodovina."
- Poglejva v zapore. Prevzgajali naj bi, a država prav v njih krši svoje lastne zakone in predpise. Prenatrpani so čez vse meje, ko inšpekcija v kuhinji ugotovi sanitarne prekrške, zaradi katerih bi vsak lokal gladko zaprla, se ne zgodi nič ... Kako ta dvoličnost države vpliva na zapornike?
"Slabo, kako pa! Zapori so težko vprašanje, polno paradoksov. Leta 1975 smo v njih delali poskuse, želi velike uspehe, a je prav s samostojnostjo in demokracijo vse propadlo. Zapor smo takrat odprli za 90 odstotkov zapornikov, ki so hodili čez vikende domov, čez dan v službo in uživali podobne svoboščine. Zelo malo je bilo zlorab teh pravic, nikoli toliko, da bi spet zaostrili režim. V drugih zaporih so beležili 60 odstotkov povratnikov, v tem le 20 odstotkov."
- Če tam in takrat tako dobro, zakaj ne povsod? Zakaj ne še naprej?
"Problem je osebje, ki se ni pripravljeno odreči svoji moči nad obsojenci. Raje jim vlada, kot da dela z njimi, kar seveda terja tudi delo s samim seboj. Problem so politiki, ki so dobili občutek, da vse vedo in da se lahko v vse vmešajo. Politik je torej človek, ki lahko reče vse ob vsakem času o vsaki stvari, zato vse manj posluša stroko. Ta tudi na kazenskem področju zgublja vpliv. Koraka nazaj. Vsako leto pišem raziskave, delam zaključke, predloge. Država to celo plača, da potem roma v koš."
- Kje so meje, ki jih država kot kaznovalec lahko preseže ali zanemari do te mere, da ljudje kaznovanje spet vzamejo v svoje roke? Ali mora torej tudi "državna kazen" s svojo težo oškodovancu zbuditi občutek, da je "maščevan"?
"Najslabše, kar se lahko zgodi, je to, da �pravičniki� vzamejo stvari v svoje roke. Dregnili ste v eno najtežjih vprašanj te stroke, a splošen odgovor mora biti - vsi problemi žrtve morajo biti popolnoma ločeni od kaznovanja! Res se žrtvam premalo posvečamo, a drugi strokovnjaki naj sodijo, kako jim pomagati gmotno, psihološko ... Tega ne smemo mešati s kaznovanjem. Nikoli ne bom pozabil, kako je oče znanega zdravnika, ki je umrl v prometni nesreči, prosil sodišče, naj bo milo do povzročitelja. Redko, ganljivo, idealistično, a le to je lahko vodilo."
Minister se je zlagal in uspel
- Maščevanja torej nikoli?
"Poglejte v ZDA, kjer družina žrtve gleda usmrtitev zločinca. Gleda, kako trza ali se cvre, in to naj bi jo ozdravilo?! Patologija na kvadrat!"
....
....
....
- Toda po ljudomilosti sloveča Švedska pozna dosmrtno kazen.
"To je en podatek, drugi pa govori, da tam že dolgo ni nihče odsedel več kot 18 let. Pri nas pri slabih stvareh radi sežemo do zgornje po zakonu dopustne meje, pri dobrih komaj dosegamo spodnjo. Ne velja le za kazni."
- Zagovorniki ostrih kazni dajejo za zgled prav švedske zapore, češ da so tako udobni, da pred njimi ni strahu in da spodbujajo povratništvo. Ali morda drži protitrditev, da brutalni zapori v zapornikih zbujajo nečlovečnost in se iz njih vračajo še hujši zločinci? So naši prevzgoja ali visoka šola kriminala?
"Videl sem 60 evropskih zaporov, tudi veliko skandinavskih, a noben ni bil tak, da bi se kdo želel vrniti vanj. Res pa tam, v nekaterih zaporih, delajo z ljudmi, mi pa na tem področju nazadujemo. Tudi v Evropi vse manj delajo z obsojenci in vse bolj kaznujejo. Pri nas je torej še vedno bolje kot marsikje drugje v Evropi, a dosti slabše, kot je že bilo."
http://www.dnevnik.si/clanek.asp?id=135...
- Predstavljamo si, da družba pridobi nekakšno "kaznovalno filozofijo", država pa po njej ukroji razvojni stopnji primerno kaznovalno politiko. Jo Slovenija ima? Kako je nastala? Od kod vse te težnje po spremembah?
"Z razvojem družbe se seveda spreminja odnos do kazni, saj glav ne sekamo več in ne kurimo na grmadah. Spremembe, na katere namigujete, pri nas žal spodbuja politika."
- Žal?
"Morala bi jih spodbujati stroka. Kar razpišite referendum o tem, pri katerem vretencu naj kirurug zareže med operacijo hrbtenice, vsi se vam bodo režali, zdaj pa poskusite ljudstvo vprašati, kaj storiti z velikimi gospodarskimi kriminalci, in vsi se bodo zganili. Politika se zaveda tega in spodbuja, draži ljudi, kot da ne bi vedela, da je kaznovanje zahtevna disciplina. Kako lahko gre politikom z jezika obljuba, kaj vse bodo storili s temi in onimi krivci, če bodo zmagali. Čeprav dobro vedo, kje in kakšne so meje, kjub temu hujskajo ljudi."
- Spomnili ste nas na razmišljanja Zmaga Jelinčiča, da bi spet kazalo uvesti smrtno kazen, najprej za pedofile. Mnogi bi mu torej zaploskali?
"Bi! V starih in novih demokracijah večinsko mnenje zelo hitro pridobiš tudi za najhujše kazni. Tudi pri tem me včasih popade utopična želja, da bi namesto demokracije dobili prosvetljenega absolutista, ki bi udaril po mizi in takšna razmišljanja gladko prepovedal. Saj bi ga, politiki poslušni, ubogali."
- Omenili ste gospodarski kriminal, tudi ta zbudi krvoločnost javnosti. Kaj pravijo preverljivi podatki, ali višina kazni sploh vpliva na zmanjšanje kriminala?
"Ne, to je kontraproduktivna zgodba. Na srečo so dežele, kjer te stvari merijo že tako dolgo, da meritve držijo. Kriminal narašča celo v Združenih državah Amerike, kjer so smrtne kazni pogoste."
Kazen naj kroji globina žepa
- Mnogi menijo drugače, da s kriminalom raste ostrina kazni.
"Ne, dolgotrajna in obsežna raziskovanja dokazujejo, da nasilje države nujno sproža še bolj nasilne odgovore!"
- Švedski sodniki oglobijo po prihodkih. Naše zvišane kazni na revnejše učinkujejo uničujoče, na premožnejše pa komaj kaj. Ali se takšne kazni ne sprevržejo v nekaj, kar je v nasprotju z njihovim namenom?
"Tudi naši sodniki kazni prilagajajo storilčevi premožnosti, kar pa ne velja za prekrške. Zanje obstaja cenik, a ima že policist možnost, da te le opomni, po kateri pa preredko seže. Strinjam se, da je švedski način bolj smotrn, pravičen. Sicer pa bolj kot višina kazni učinkuje njena zanesljivost, doslednost. Naše kaznovalne kampanje učinkujejo mesec, dva, ker smo vsi prepričani, da policist in radar stojita za vsakim vogalom. Ko vidimo, da ne stojita, je še huje."
- Policisti čakajo v zasedah in imajo namen pobrati denar. Tako je v Ljubljani pri Dolgem mostu z vključevanjem z dveh pasov na enega, kjer je prekoračitev nesmiselne omejitve hitrosti celo nujna.
"Policija bo rekla, da ima pravico do tega, da ima za to zakon, a kadar je tako, policija gotovo zlorablja svoje pravice. To v ljudeh zbuja negodovanje, agresivnost proti policiji se kopiči, kar ni dobro. Gotovo ne spodbuja upoštevanja predpisov."
- Je prenos kaznovanja s sodnikov na policiste, z njih celo na mestne redarje, lahko problematičen?
"Vsak, ki dobi oblast v roke, je nagnjen k temu, da jo zlorabi, zato je treba trikrat premisliti, komu jo in kakšno daš. Poglejte konflikte z redarji v gostinskih lokalih. Ti silaki radi prehitro in premočno sunejo, ker menijo, da lahko. Vse takšne zlorabe oblasti so na robu kriminala."
Vsak bi koga "popucal"
- In tako se bližamo vigilantstvu?
"Lahko. Spomnite se tistih črnih tičev, Lapovih sokolov. Še dobro, da so tako hitro zamrli. Veste, vsak ima šibko točko, kakšno svojo bolečino. Poznam ljudi, ki so načelno in trdno proti smrtni kazni, toda vsak ima neki toda. Smrtna kazen je greh, �toda narkodilerje bi morali pa popucati� ali, kot ste rekli, pedofile, že koga. Kam �pucanje� pelje, uči zgodovina."
- Poglejva v zapore. Prevzgajali naj bi, a država prav v njih krši svoje lastne zakone in predpise. Prenatrpani so čez vse meje, ko inšpekcija v kuhinji ugotovi sanitarne prekrške, zaradi katerih bi vsak lokal gladko zaprla, se ne zgodi nič ... Kako ta dvoličnost države vpliva na zapornike?
"Slabo, kako pa! Zapori so težko vprašanje, polno paradoksov. Leta 1975 smo v njih delali poskuse, želi velike uspehe, a je prav s samostojnostjo in demokracijo vse propadlo. Zapor smo takrat odprli za 90 odstotkov zapornikov, ki so hodili čez vikende domov, čez dan v službo in uživali podobne svoboščine. Zelo malo je bilo zlorab teh pravic, nikoli toliko, da bi spet zaostrili režim. V drugih zaporih so beležili 60 odstotkov povratnikov, v tem le 20 odstotkov."
- Če tam in takrat tako dobro, zakaj ne povsod? Zakaj ne še naprej?
"Problem je osebje, ki se ni pripravljeno odreči svoji moči nad obsojenci. Raje jim vlada, kot da dela z njimi, kar seveda terja tudi delo s samim seboj. Problem so politiki, ki so dobili občutek, da vse vedo in da se lahko v vse vmešajo. Politik je torej človek, ki lahko reče vse ob vsakem času o vsaki stvari, zato vse manj posluša stroko. Ta tudi na kazenskem področju zgublja vpliv. Koraka nazaj. Vsako leto pišem raziskave, delam zaključke, predloge. Država to celo plača, da potem roma v koš."
- Kje so meje, ki jih država kot kaznovalec lahko preseže ali zanemari do te mere, da ljudje kaznovanje spet vzamejo v svoje roke? Ali mora torej tudi "državna kazen" s svojo težo oškodovancu zbuditi občutek, da je "maščevan"?
"Najslabše, kar se lahko zgodi, je to, da �pravičniki� vzamejo stvari v svoje roke. Dregnili ste v eno najtežjih vprašanj te stroke, a splošen odgovor mora biti - vsi problemi žrtve morajo biti popolnoma ločeni od kaznovanja! Res se žrtvam premalo posvečamo, a drugi strokovnjaki naj sodijo, kako jim pomagati gmotno, psihološko ... Tega ne smemo mešati s kaznovanjem. Nikoli ne bom pozabil, kako je oče znanega zdravnika, ki je umrl v prometni nesreči, prosil sodišče, naj bo milo do povzročitelja. Redko, ganljivo, idealistično, a le to je lahko vodilo."
Minister se je zlagal in uspel
- Maščevanja torej nikoli?
"Poglejte v ZDA, kjer družina žrtve gleda usmrtitev zločinca. Gleda, kako trza ali se cvre, in to naj bi jo ozdravilo?! Patologija na kvadrat!"
....
....
....
- Toda po ljudomilosti sloveča Švedska pozna dosmrtno kazen.
"To je en podatek, drugi pa govori, da tam že dolgo ni nihče odsedel več kot 18 let. Pri nas pri slabih stvareh radi sežemo do zgornje po zakonu dopustne meje, pri dobrih komaj dosegamo spodnjo. Ne velja le za kazni."
- Zagovorniki ostrih kazni dajejo za zgled prav švedske zapore, češ da so tako udobni, da pred njimi ni strahu in da spodbujajo povratništvo. Ali morda drži protitrditev, da brutalni zapori v zapornikih zbujajo nečlovečnost in se iz njih vračajo še hujši zločinci? So naši prevzgoja ali visoka šola kriminala?
"Videl sem 60 evropskih zaporov, tudi veliko skandinavskih, a noben ni bil tak, da bi se kdo želel vrniti vanj. Res pa tam, v nekaterih zaporih, delajo z ljudmi, mi pa na tem področju nazadujemo. Tudi v Evropi vse manj delajo z obsojenci in vse bolj kaznujejo. Pri nas je torej še vedno bolje kot marsikje drugje v Evropi, a dosti slabše, kot je že bilo."
sudo poweroff
Odin ::
Kaj pa on predlaga, da bi morali spremenit. Se mi zdi, da samo kritizira sistem, namesto da bi predlagal kaksne alternative.
Kolker vem so se smrtne zrtve na nasih cestih mocno znizale, ko je bil sprejet prvi zakon o mocnejsih kaznih kaksnih 5 let nazaj. Ali sem jaz kaj spregledal?
Kolker vem so se smrtne zrtve na nasih cestih mocno znizale, ko je bil sprejet prvi zakon o mocnejsih kaznih kaksnih 5 let nazaj. Ali sem jaz kaj spregledal?
PROTOTIP ::
Dajanje pedofilom smrtne kazni se zdi hudo pretiravanje. Vsekakor pa so v sloveniji premile kazni za takšna dejanja in bi blo potrebno vsaj podvojit.
Kazni za prekrške pa bi morale biti v skladu z globino žepa. Konec koncev nekega divjaka ki si lahko privošči najnovejšega bmw zagotovo ne izuči tisti (zanj drobiž) ki ga mora plačat, v primeru da ga policaj ustavi. Ampak policaji ne ustavljajo avtomobilov višjega cenovnega razreda. Njim so bolj zanimivi stari yugići pa petke ...
Kazni za prekrške pa bi morale biti v skladu z globino žepa. Konec koncev nekega divjaka ki si lahko privošči najnovejšega bmw zagotovo ne izuči tisti (zanj drobiž) ki ga mora plačat, v primeru da ga policaj ustavi. Ampak policaji ne ustavljajo avtomobilov višjega cenovnega razreda. Njim so bolj zanimivi stari yugići pa petke ...
Keyser Soze ::
Uf, tele grmade se pa spomnim. Mislim, da nam je v prvem letniku pri Kriminologiji enkrat predaval. Precej podobno kot tu. O naši kaznovalni politiki in razmerah v naših zaporih. Deluje ful milo in ne bi nikoli rekel, da toliko časa preživi v zaporih.
Človek ima point. Pa tudi kaj pametnega predlaga, tako da ne govorit, da nima konkretnih predlogov. Če dobro prebereš ta intervju, vidiš da pove kako bi moralo biti in kje so problemi, da temu ni tako.
Je pa ta problematika tako obsežna, da me res čudi kako dobro jo obvlada Jelinčič. Eno leto sem študiral predmet, ki je nekako najbolj povezan s tem, pa skoraj nimam pojma in delam napake drugih. Takšnile kekci pa potem perejo možgane volilcem.
P.S.: Jaz sem tudi za to, da se uvedejo kazni za prekrške, ki se izračunavajo na podlagi povprečnih mesečnih dohodkov družine ali posameznika. Podobno kot se recimo izračunavajo kakšen otroški dodatek. Preveri se podatke na davčni in na podalgi tega se procentualno določi kazen. Tistemu z Jugotom tako, da bo moral malo bolj stisniti skozi mesec. Tistemu z BMWjem pa tako, da bi tisti z Jugotom živel na ta račun kakšnega pol leta.
Človek ima point. Pa tudi kaj pametnega predlaga, tako da ne govorit, da nima konkretnih predlogov. Če dobro prebereš ta intervju, vidiš da pove kako bi moralo biti in kje so problemi, da temu ni tako.
Je pa ta problematika tako obsežna, da me res čudi kako dobro jo obvlada Jelinčič. Eno leto sem študiral predmet, ki je nekako najbolj povezan s tem, pa skoraj nimam pojma in delam napake drugih. Takšnile kekci pa potem perejo možgane volilcem.
P.S.: Jaz sem tudi za to, da se uvedejo kazni za prekrške, ki se izračunavajo na podlagi povprečnih mesečnih dohodkov družine ali posameznika. Podobno kot se recimo izračunavajo kakšen otroški dodatek. Preveri se podatke na davčni in na podalgi tega se procentualno določi kazen. Tistemu z Jugotom tako, da bo moral malo bolj stisniti skozi mesec. Tistemu z BMWjem pa tako, da bi tisti z Jugotom živel na ta račun kakšnega pol leta.
poweroff ::
Odin: Kaj pa on predlaga, da bi morali spremenit. Se mi zdi, da samo kritizira sistem, namesto da bi predlagal kaksne alternative.
Veliko predlaga. Seveda ne v temle intervjuju. Preberi si kakšen njegov članek, ali pa poročilo.
Kolker vem so se smrtne zrtve na nasih cestih mocno znizale, ko je bil sprejet prvi zakon o mocnejsih kaznih kaksnih 5 let nazaj. Ali sem jaz kaj spregledal?
Ja, prvi mesec je število žrtev padlo. Potem pa je bilo spet po starem. Pol so še dvakrat zvišali kazni pa je bil isti vzorec. Saj lepo pove - problem niso kazni, problem je policija, ki je ni na cestah.
Prototip: Dajanje pedofilom smrtne kazni se zdi hudo pretiravanje. Vsekakor pa so v sloveniji premile kazni za takšna dejanja in bi blo potrebno vsaj podvojit.
Kakšne pa so sedaj kazni?
Kaj bi dosegli s podvojitvijo? Manj napadov? Ne bi bilo zdravljenje bolj učinkovito?
Drugače pa bi bilo treba kaznovati ne samo glede na PRIJAVLJENE dohodke, pač pa tudi na premoženje. Poznam kar nekaj ljudi, ki imajo krasne avtomobile, uradno pa na minimalnem osebnem dohodku...
Veliko predlaga. Seveda ne v temle intervjuju. Preberi si kakšen njegov članek, ali pa poročilo.
Kolker vem so se smrtne zrtve na nasih cestih mocno znizale, ko je bil sprejet prvi zakon o mocnejsih kaznih kaksnih 5 let nazaj. Ali sem jaz kaj spregledal?
Ja, prvi mesec je število žrtev padlo. Potem pa je bilo spet po starem. Pol so še dvakrat zvišali kazni pa je bil isti vzorec. Saj lepo pove - problem niso kazni, problem je policija, ki je ni na cestah.
Prototip: Dajanje pedofilom smrtne kazni se zdi hudo pretiravanje. Vsekakor pa so v sloveniji premile kazni za takšna dejanja in bi blo potrebno vsaj podvojit.
Kakšne pa so sedaj kazni?
Kaj bi dosegli s podvojitvijo? Manj napadov? Ne bi bilo zdravljenje bolj učinkovito?
Drugače pa bi bilo treba kaznovati ne samo glede na PRIJAVLJENE dohodke, pač pa tudi na premoženje. Poznam kar nekaj ljudi, ki imajo krasne avtomobile, uradno pa na minimalnem osebnem dohodku...
sudo poweroff
Utk ::
Po moje je policija dost na cesti, vsaj kolk je jaz vidim. Nikjer drugje je ni tolko. Povsod pa ne more bit da bi vsakega norca dobili. Morda bi pa lahko malo drugače ta policija razporejela ta svoj čas...ali moram res zmeraj pihat, samo zato ker zgledam mlad (no, sej sem), sej nism avtomatsko zato pijanec. 45 letni kronik pa piha morda enkrat na 3 leta...no, ta čas bi se lahko malo vozili naokoli, ne pa samo čakali v grmovju, k itak vsak ve da so tam (blendanje pa to).
Vanich ::
P.S.: Jaz sem tudi za to, da se uvedejo kazni za prekrške, ki se izračunavajo na podlagi povprečnih mesečnih dohodkov družine ali posameznika. Podobno kot se recimo izračunavajo kakšen otroški dodatek. Preveri se podatke na davčni in na podalgi tega se procentualno določi kazen. Tistemu z Jugotom tako, da bo moral malo bolj stisniti skozi mesec. Tistemu z BMWjem pa tako, da bi tisti z Jugotom živel na ta račun kakšnega pol leta.
Hja, samo potem pa tip prepiše vse; avto, hišo, zemljo, vikend, jahto...itd
na ženo, brata ali bratranca in se dela kao da nima ničesar.
Poznam en tak primer, ko je tip ponarejal carinske dokumente in oškodoval
državo za par sto milijonov tolarjev, (če ni šlo že v miljarde, ne spomnim se točno...).
Dobil je 5 let zapora, odsedel je ene 3 leta, vrnil pa ni ničesar, ker je vse (nakradeno)
premoženje napisal na ženo, mamo, brata...itd.
I nikom ništa.
Hja, samo potem pa tip prepiše vse; avto, hišo, zemljo, vikend, jahto...itd
na ženo, brata ali bratranca in se dela kao da nima ničesar.
Poznam en tak primer, ko je tip ponarejal carinske dokumente in oškodoval
državo za par sto milijonov tolarjev, (če ni šlo že v miljarde, ne spomnim se točno...).
Dobil je 5 let zapora, odsedel je ene 3 leta, vrnil pa ni ničesar, ker je vse (nakradeno)
premoženje napisal na ženo, mamo, brata...itd.
I nikom ništa.
Odin ::
> Ja, prvi mesec je število žrtev padlo. Potem pa je bilo spet po
>starem
Ni bilo ravno "vse po starem"... Od leta 1996 pa do 2004 statistika kaze trend upadanja smrtnih zrtev na cestah.
1996 - 389
1997 - 357
1998 - 309
1999 - 334
2000 - 313
2001 - 278
2002 - 269
2003 - 242
2004 - 274
Ob tem se moras upostevat, da je danes zagotovo vec vozil, kot jih je bilo leta 1996. Ceprav se pa tudi varnost avtomobilov izboljsuje.
V glavnem varnost na cestah se izboljsuje, toda vseeno se strinjam s tabo oz. z dr. Petrovcem, da bi bilo lahko dosti boljse.
Pravtako kot se strinjam, da bi Sloveniji na splosno slo lahko precej boljse z dolocenimi reformami (to je sicer v tej temi off topic).
>starem
Ni bilo ravno "vse po starem"... Od leta 1996 pa do 2004 statistika kaze trend upadanja smrtnih zrtev na cestah.
1996 - 389
1997 - 357
1998 - 309
1999 - 334
2000 - 313
2001 - 278
2002 - 269
2003 - 242
2004 - 274
Ob tem se moras upostevat, da je danes zagotovo vec vozil, kot jih je bilo leta 1996. Ceprav se pa tudi varnost avtomobilov izboljsuje.
V glavnem varnost na cestah se izboljsuje, toda vseeno se strinjam s tabo oz. z dr. Petrovcem, da bi bilo lahko dosti boljse.
Pravtako kot se strinjam, da bi Sloveniji na splosno slo lahko precej boljse z dolocenimi reformami (to je sicer v tej temi off topic).
kopernik ::
Tistemu z Jugotom tako, da bo moral malo bolj stisniti skozi mesec. Tistemu z BMWjem pa tako, da bi tisti z Jugotom živel na ta račun kakšnega pol leta.
Sem odločno proti temu oz. bi morali tako narediti za vse, ne samo prometne prekrške. Torej, pri vsaki stvari, kjer je zagrožena denarna kazen, naj se pogleda premoženje storilca.
Odin ::
Pedofilom smrtna kazen? To ravno ne... Vsekakor pa bi dovolil, da lahko mediji objavijo imena pedofilov, ki so bili spoznani za krive.
Odin ::
Pa se nekaj glede prometne varnosti.
Americani tako urejeno, da se ti zavarovanje za avto podrazi ce naredis prekrsek. Ce pa si v vinjenem stanju te pa avtomatsko aretirajo in prezivis noc v zaporu.
In ce sem jaz pravilno seznanjen imajo oni veliko manj zrtev na cestah kot mi.
Aja... Sem pozabil, da se mi po ZDA ne vzgledujemo
Americani tako urejeno, da se ti zavarovanje za avto podrazi ce naredis prekrsek. Ce pa si v vinjenem stanju te pa avtomatsko aretirajo in prezivis noc v zaporu.
In ce sem jaz pravilno seznanjen imajo oni veliko manj zrtev na cestah kot mi.
Aja... Sem pozabil, da se mi po ZDA ne vzgledujemo
poweroff ::
Odin, glede objave imen pedifilov vtipkaj v Googla (morda je kaj tudi v Wikipediji, še bolje: preberi si poglavje v knjigi The Limits Of Privacy, avtor Amitai Etzioni), se pravi vtipkaj "Megan laws".
Zadeva ima določene pluse, pa tudi veliko minusov. Vsekakor bi morali to temeljito pretehtati. So dobri argumenti na eni in drugi strani.
Po ZDA se pa žal premalo zlgedujemo po dobrih in preveč po slabih stvareh...
Zadeva ima določene pluse, pa tudi veliko minusov. Vsekakor bi morali to temeljito pretehtati. So dobri argumenti na eni in drugi strani.
Po ZDA se pa žal premalo zlgedujemo po dobrih in preveč po slabih stvareh...
sudo poweroff
dmok ::
Matthai:
Kombinacija obojega. Storilec hudega kaznivega dejanja zoper soljudi (umori, nasilje, pedofilija, ...) MORA odsedeti kar si je prislužil. Seveda je treba poskrbeti, da se pedofil iz zapora ne vrne pedofil, tat in morilec ampak ne takih ljudi izpustiti iz zapora dokler ne odsedijo svoje kazni. Jebeš lepo obnašanje, gotovo v zaporu pedofil ne bo zlorabljal otrok, če jih tam ni. Boš posodil svojega otroka za preizkus učinkovitosti zdravljenja pedofila ? Kako boš razložil staršu zlorabljenega otroka, da je storilec še ne popolnoma ozdravljeni pedofil, ki so ga testno izpustili na vikend po eni petini preteka zaporne kazni ? "Veste kaj, očitno ga nismo dovolj dobro ozdravili. Nič hudega. Ga bomo zaprli še za kako leto in nadaljevali z zdravljenjem, pa bomo videli če bo tokrat pomagalo!".
Nimam pa nič proti, če se goljufivega računovodjo vsak dan izpusti na delo (plača pa gre se ve kam) in vsak vikend domov - če je seveda opazen napredek pri "zdravljenju".
lp, d.
Kaj bi dosegli s podvojitvijo? Manj napadov? Ne bi bilo zdravljenje bolj učinkovito?
Kombinacija obojega. Storilec hudega kaznivega dejanja zoper soljudi (umori, nasilje, pedofilija, ...) MORA odsedeti kar si je prislužil. Seveda je treba poskrbeti, da se pedofil iz zapora ne vrne pedofil, tat in morilec ampak ne takih ljudi izpustiti iz zapora dokler ne odsedijo svoje kazni. Jebeš lepo obnašanje, gotovo v zaporu pedofil ne bo zlorabljal otrok, če jih tam ni. Boš posodil svojega otroka za preizkus učinkovitosti zdravljenja pedofila ? Kako boš razložil staršu zlorabljenega otroka, da je storilec še ne popolnoma ozdravljeni pedofil, ki so ga testno izpustili na vikend po eni petini preteka zaporne kazni ? "Veste kaj, očitno ga nismo dovolj dobro ozdravili. Nič hudega. Ga bomo zaprli še za kako leto in nadaljevali z zdravljenjem, pa bomo videli če bo tokrat pomagalo!".
Nimam pa nič proti, če se goljufivega računovodjo vsak dan izpusti na delo (plača pa gre se ve kam) in vsak vikend domov - če je seveda opazen napredek pri "zdravljenju".
lp, d.
poweroff ::
Če je pedofilija bolezen, potem ga z daljšo kaznijo ne bomo ozdravili. Bo pač posiljeval malo kasneje. Ne pravim, da ga ne bi smeli spremljati. ampak eno je da ga je treba nadzorovati in zdraviti še po izpustitvi, drugo pa, da se javno objavi njegovo ime.
sudo poweroff
dmok ::
Jaz na zapor ne gledam samo kot na center za rehabilitacijo prestopnikov. Zato me včasih ob gledanju Discovery Channela kar malo zmrazi ob misli, da pri nas lahko psihopatski morilec pobije kup ljudi in čez 30 let ponovi vajo. A nismo vsi skupaj bolj varni, če ga ni nikoli več iz zapora ? Metod Trobec - si ga želimo nazaj ?
(Še sreča da s temi 30imi leti nismo postali poligon za kriminalce.)
lp, d.
(Še sreča da s temi 30imi leti nismo postali poligon za kriminalce.)
lp, d.
moat ::
Pozdravljeni!
Ne dvomim o strokovnosti dr. Dragana Petrovca iz Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete. V intervjuju se ne da vsega povedati, poleg tega so tukaj nek omejevalni faktor novinarji, ki jih zanimajo le posamezni in površinski deli določene problematike.
Na hitro nekaj o "kaznovalni filozofiji". Ima jo vsaka država, stroka pa o njej največ piše v strokovnih revijah, izmed katerih je po mojem mneju najpomembnejša revija "Kriminologija". Dejstvo je, da se z idejami stroke srečuje tudi politika (no večkrat slednja stroke vedno ne razume, kar je posledica nastanka nekih kompromisov; povedano je razvidno tudi iz članka), zato v večini držav govorijo o t.i. terminu "kaznovalne politike", ki jo predstavlja neki družbeni konsenz kaznovanja prekrškarjev in družbi nevarnejših osebkov-storilcev kaznivih dejanj. "Kaznovalna filozofija" pa se odraža v pojmu Družbena prevencija ali Generalna prevencija, ki v bistvu pomeni neki skupek ukrepov za odpravo in zmanjševanje vzrokov kriminalitete; torej poseg v njene korenine (kriminalitete pa se na žalost izkoreniniti ne da). Res pa je, da je namen generalne prevencije skozi zgodovino še vedno enak in v bistvu pomeni zastraševanje morebitnih storilcev kaznivih dejanj (pa tudi prekrškov) pred izvrševanjem teh dejanj (zastraševanje pred povračilni ukrepi "oko za oko ali zob za zob", tudi pred sekanjem udov, ki ponekod veljata še danes in seveda sama smrtna kazen, nato pa vse ostale kazni, opredeljene v kazenskem zakoniku, novemu zakonu o prekrških, zakonu o varnosti cestnega prometa ter vseh ostalih zakonih, o katerih ste v forumo govorili in uredbah vlade ter lokalne skupnosti). Vsa ta celota predpisov služi torej enemu namemu, t.j. "zastraševanju in odvračanju ljudi", da ne bi delali kaznivih dejanj in prekrškov ter ima s tem namen prispevati k neki določeni stopnji varnosti in zanesljivosti pravnega reda.
Popolnoma se strinjam, da politika stroko premalo upošteva in, da bi "politiko morala vzpodbujati stroka", po drugi strani pa je dejstvo, da zakone vendarle pripravlja stroka. Ta odnos je po svoje zanimiv. V ozadnju neke politike je torej vendarle neka stroka, ki je dala idejo ali pa je neka ideja posledica družbenih sprememb, ki preraščajo neko pravilo, normo. Politika pa nato o možnih rešitvah polemizira, kar pripelje do nekega družbenega konsenza. Pri tem pa ni rečeno, da je pri svoji odločitvi upoštevala predloge in opozorila stroke. Tako so pri nas sprejeti zakoni (pa ne samo pri nas) večkrat neke kompromisne rešitve. Po mojem mnenju bi torej pri tako pomembnih zadevah, kot je (Generalna prevencija) kazenska zakonodaja, moral biti vpliv stroke daleč večji. Tako bi se z argumenti razpravljalo ali so potrebne pri določenih kaznivih dejanjih spremembe glede višine predpisanih kazni, kot se izpostavlja to v članku (razprave glede smrtne kazni pa je po mojem presegla tudi stroka in niso več potrebne).
Naj izpostavim še eno izmed zanimivih razmišljanj glede vprašanja, ali višina kazni sploh vpliva na zmanjšanje kriminala? Citiram odgovor... "Ne, to je kontraproduktivna zgodba. Na srečo so dežele, kjer te stvari merijo že tako dolgo, da meritve držijo. Kriminal narašča celo v Združenih državah Amerike, kjer so smrtne kazni pogoste." To je eno izmed vprašanj, na katerega ni mogoče odgovoriti povsem preprosto. Prvo je seveda treba temu stališču pritrditi. V ZDA dejansko narašča kriminal. Koliko pa je temu pripomogla "Generalna prevencija", ki med drugim grozi tudi s smrtno kaznijo, pa je drugo vprašanje. Tudi v Sloveniji kriminal narašča iz leta v leto. Ali bi naraščal manj, če bi pri nas uvedli smrtno kazen? Verjetno bi še vedno naraščal kot doslej, saj tukaj govorimo o splošni rasti kriminala, ne pa o rasti tistih kaznivih dejanj, za katera so predpisane najhujše sankcije. V ZDA je to smrtna kazen, pri nas pa 30 let zapora.
Da ne bom predolg. Glede prekrškov in policije pa naslednje. Kaznovalna politika bi bila nedvomno pravičnejša, če bi bila storilcu prekrška "vedno" odmerjena kazen glede na njegovo gmotno stanje. Kar pa je iluzorno pričakovati in takšne ureditve nima nobena država. Naj obrazložim. Z uvedbo nove zakonodaje o prekrških se kršiteljem izrekajo globe in ne več kazni. Razlika je v tem, da plačilo globe ne preneha niti z uklonilnim zaporom (torej če
globe ne poravnaš lahko greš tudi v zapor, s tem pa obveznost plačila globe ne preneha; še vedno si državi dolžan poravnati globo; po prejšnjem sistemu pa je 1 dan zapora nadomestilo 10.000,00 tolarjev kazni). Če globe ne poravnaš, ti jo prisilno izterjajo (davčni organ), lahko pa jo odslužiš z opravljanjem družbeno koristnega dela (karikiram - pometaš cesto). To je prva velika novost nove zakonodaje.
Druga novost prekrškovne zakonodaje je ta, da večino glob za prekrške izreka policija v t. i. hitrem postopku. Tudi pri tej ureditvi se je zgledovalo po nekaterih drugih državah. Namen je ta, da večino manjših prekrškov reši policija v hitrem postopku, s tem pa se sodniki, ki odločajo o hujših prekrških (po novom so vsi nastanjeni na okrajnih sodiščih) razbremenijo z delom in se rešijo zaostankov. Posebnost v tem je, da povedano ne velja za reševanje prometnih nesreč, ki jih sedaj v celoti obravnavajo samo sodišča (kot kaže pa se bo to tudi v kratkem spremenilo). Ali je to dobro ali ne, prepuščam stroki in polemiki na forumu. Torej. Policist na kraju prekrška lahko izreče kršitelju globo, ki je predpisana v določenem znesku. Če je globa predpisana v razponu (od... do...) lahko policist izreče le najnižjo predpisano globo. Policist na kraju torej ne more ugotavljati olajševalnih in obteževalnih okoliščin storilca prekrška ali njegovega gmotnega stanja in, karikiram, premožnejšemu kazen nabiti do vrha siromahu pa kazen odpustiti. Je namreč zakonsko omejen. V tem kontekstu pa nikakor ne drži trditev; citiram: "Tudi naši sodniki kazni prilagajajo storilčevi premožnosti, kar pa ne velja za prekrške." Tako v prejšnji kot zdajšnji prekrškovni zakonodaji sodniki v svojih postopkih vedno upoštevajo premoženjsko stanje obdolženca, težo kršitve, ugotavljajo njegov psihični odnos do kršitve, povratništvo oz. predkaznovanost in druge subjektivne in objektivne okoliščine ter mu na tej podlagi odmerijo globo. Da to dejansko drži se lahko razbere iz vsake odločbe, izdane v postopku pred sodiščem za prekrške. Slednje pa potrjuje tudi razmerje med višino globe v zakonu, ki je velikokrat (pri hujših prekrških) predpisana v razponu (od.. do..) in višino globe, ki jo na podlagi prej opisanih obtoževalnih in olajševalnih okoliščin, odmeri sodnik.
Ja kako pa potem odmerja in izreka po novem kazni policija? Povedal sem že kako policija izreka globo, ki je predpisana v določenem znesku ali v razponu. Pri tem pa je nNa splošno pozitivno to, da je policija ponovno pridobila t.i. diskrecijsko pravico, ki je poznana praktično v ureditvah vseh držav (po prejšnji zakonodaji je bila ta zelo okrnjena (urejala, oz. omjevala jo je Uredba vlade). V bistvu to pomeni, da policist po novem, na podlagi lastne presoje (okoliščin storitve prekrška), nekoga kaznuje, ali pa ga samo opozori. Ne more pa kar povprek opozarjati (niti kaznovati), saj je takšna "dopustnost" zakonsko urejena. Zakaj govorim o dopustnosti? V nasprotnem primeru lahko policist zaradi "opustitve" dolžnega ukrepanja s tem stori kaznivo dejanje (zloraba polažaja in pravic). Tako lahko policist na kraju storitve prekrška opozori le tisto osebo, ki je storila lažji prekršek, za katerega je predpisana samo globa (brez stranskih sankcij). To pa pomeni, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni ali ne bo nastala škodljiva posledica; policist pa pri tem v postopku oceni, da bo opozorilo, glede na storjeno dejanje, zadosten ukrep za storilca prekrška.
Nekaterih ugotovitev v članku, da policisti čakajo v zasedah in pobirajo denar, ne morem komentirati, ker jih ne poznam. Če se še vedno dela tako, da policisti zasledujejo neko normo (to je bilo
iz najvišjih vrhov policije že zanikano), potem so za to odgovorni njihovi predpostavljeni v policijskih enotah (komandirji, pomočniki komandiirjev). Se pa strinjam, da je zaradi diskrecijske pravice ali
kot se to omenja v članku skozi misel "prenos kaznovanja s sodnikov na policiste, ali z njih celo na mestne redarje", lahko problematično. Problematično z vidika zlorab, vendar tako pri nas, kot tudi drugod, kjer imajo podoben sistem. O pooblastilih redarjev in na splošno o njihovi službi, ki sem jo imenoval kot nek "para varnostni organ" v lokalni skupnosti, pa sem se razpisal v eni izmed tem na forum o "Mestnem redarstvu".
V vseh primerih pa velja, vsaj po mojem mnenju, načelo "vzeti stvar v svoje roke", kot pravno nedopustno (prej sem že govoril o
povračilnih ukrepih), tako s strani žrtve ali storilca. Je pa v določenih primerih takšno dejanje v zakonodaji obravnavano kot olajševalna okoliščina, zaradi katere se storilec (ki je lahko tudi žrtev) sme kaznovati mileje (bil izzvan, dejanje storil v afektu, neprištevnost, malomarnost, pri najhujših oblikah kaznivih dejanj je to tudi lahko npr. "uboj na mah", ki je olajševalna okoliščina kaznivega dejanja umora ipd. Pri tem pa velja, da ima vsaka žrtev poseben status v kazenskem postopku in bi se ji morala posvečati posebna pozornost (pomoč raznih strokovnjakov, ognaov in služb). Tudi v predkazenskem postopku, v katerem delujejo policisti, ima žrtev poseben status, vendar velja, da je še vedno bolj ali manj zapostavljena. Kar je potrebno vsekakor spremeniti.
LP!
Ne dvomim o strokovnosti dr. Dragana Petrovca iz Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete. V intervjuju se ne da vsega povedati, poleg tega so tukaj nek omejevalni faktor novinarji, ki jih zanimajo le posamezni in površinski deli določene problematike.
Na hitro nekaj o "kaznovalni filozofiji". Ima jo vsaka država, stroka pa o njej največ piše v strokovnih revijah, izmed katerih je po mojem mneju najpomembnejša revija "Kriminologija". Dejstvo je, da se z idejami stroke srečuje tudi politika (no večkrat slednja stroke vedno ne razume, kar je posledica nastanka nekih kompromisov; povedano je razvidno tudi iz članka), zato v večini držav govorijo o t.i. terminu "kaznovalne politike", ki jo predstavlja neki družbeni konsenz kaznovanja prekrškarjev in družbi nevarnejših osebkov-storilcev kaznivih dejanj. "Kaznovalna filozofija" pa se odraža v pojmu Družbena prevencija ali Generalna prevencija, ki v bistvu pomeni neki skupek ukrepov za odpravo in zmanjševanje vzrokov kriminalitete; torej poseg v njene korenine (kriminalitete pa se na žalost izkoreniniti ne da). Res pa je, da je namen generalne prevencije skozi zgodovino še vedno enak in v bistvu pomeni zastraševanje morebitnih storilcev kaznivih dejanj (pa tudi prekrškov) pred izvrševanjem teh dejanj (zastraševanje pred povračilni ukrepi "oko za oko ali zob za zob", tudi pred sekanjem udov, ki ponekod veljata še danes in seveda sama smrtna kazen, nato pa vse ostale kazni, opredeljene v kazenskem zakoniku, novemu zakonu o prekrških, zakonu o varnosti cestnega prometa ter vseh ostalih zakonih, o katerih ste v forumo govorili in uredbah vlade ter lokalne skupnosti). Vsa ta celota predpisov služi torej enemu namemu, t.j. "zastraševanju in odvračanju ljudi", da ne bi delali kaznivih dejanj in prekrškov ter ima s tem namen prispevati k neki določeni stopnji varnosti in zanesljivosti pravnega reda.
Popolnoma se strinjam, da politika stroko premalo upošteva in, da bi "politiko morala vzpodbujati stroka", po drugi strani pa je dejstvo, da zakone vendarle pripravlja stroka. Ta odnos je po svoje zanimiv. V ozadnju neke politike je torej vendarle neka stroka, ki je dala idejo ali pa je neka ideja posledica družbenih sprememb, ki preraščajo neko pravilo, normo. Politika pa nato o možnih rešitvah polemizira, kar pripelje do nekega družbenega konsenza. Pri tem pa ni rečeno, da je pri svoji odločitvi upoštevala predloge in opozorila stroke. Tako so pri nas sprejeti zakoni (pa ne samo pri nas) večkrat neke kompromisne rešitve. Po mojem mnenju bi torej pri tako pomembnih zadevah, kot je (Generalna prevencija) kazenska zakonodaja, moral biti vpliv stroke daleč večji. Tako bi se z argumenti razpravljalo ali so potrebne pri določenih kaznivih dejanjih spremembe glede višine predpisanih kazni, kot se izpostavlja to v članku (razprave glede smrtne kazni pa je po mojem presegla tudi stroka in niso več potrebne).
Naj izpostavim še eno izmed zanimivih razmišljanj glede vprašanja, ali višina kazni sploh vpliva na zmanjšanje kriminala? Citiram odgovor... "Ne, to je kontraproduktivna zgodba. Na srečo so dežele, kjer te stvari merijo že tako dolgo, da meritve držijo. Kriminal narašča celo v Združenih državah Amerike, kjer so smrtne kazni pogoste." To je eno izmed vprašanj, na katerega ni mogoče odgovoriti povsem preprosto. Prvo je seveda treba temu stališču pritrditi. V ZDA dejansko narašča kriminal. Koliko pa je temu pripomogla "Generalna prevencija", ki med drugim grozi tudi s smrtno kaznijo, pa je drugo vprašanje. Tudi v Sloveniji kriminal narašča iz leta v leto. Ali bi naraščal manj, če bi pri nas uvedli smrtno kazen? Verjetno bi še vedno naraščal kot doslej, saj tukaj govorimo o splošni rasti kriminala, ne pa o rasti tistih kaznivih dejanj, za katera so predpisane najhujše sankcije. V ZDA je to smrtna kazen, pri nas pa 30 let zapora.
Da ne bom predolg. Glede prekrškov in policije pa naslednje. Kaznovalna politika bi bila nedvomno pravičnejša, če bi bila storilcu prekrška "vedno" odmerjena kazen glede na njegovo gmotno stanje. Kar pa je iluzorno pričakovati in takšne ureditve nima nobena država. Naj obrazložim. Z uvedbo nove zakonodaje o prekrških se kršiteljem izrekajo globe in ne več kazni. Razlika je v tem, da plačilo globe ne preneha niti z uklonilnim zaporom (torej če
globe ne poravnaš lahko greš tudi v zapor, s tem pa obveznost plačila globe ne preneha; še vedno si državi dolžan poravnati globo; po prejšnjem sistemu pa je 1 dan zapora nadomestilo 10.000,00 tolarjev kazni). Če globe ne poravnaš, ti jo prisilno izterjajo (davčni organ), lahko pa jo odslužiš z opravljanjem družbeno koristnega dela (karikiram - pometaš cesto). To je prva velika novost nove zakonodaje.
Druga novost prekrškovne zakonodaje je ta, da večino glob za prekrške izreka policija v t. i. hitrem postopku. Tudi pri tej ureditvi se je zgledovalo po nekaterih drugih državah. Namen je ta, da večino manjših prekrškov reši policija v hitrem postopku, s tem pa se sodniki, ki odločajo o hujših prekrških (po novom so vsi nastanjeni na okrajnih sodiščih) razbremenijo z delom in se rešijo zaostankov. Posebnost v tem je, da povedano ne velja za reševanje prometnih nesreč, ki jih sedaj v celoti obravnavajo samo sodišča (kot kaže pa se bo to tudi v kratkem spremenilo). Ali je to dobro ali ne, prepuščam stroki in polemiki na forumu. Torej. Policist na kraju prekrška lahko izreče kršitelju globo, ki je predpisana v določenem znesku. Če je globa predpisana v razponu (od... do...) lahko policist izreče le najnižjo predpisano globo. Policist na kraju torej ne more ugotavljati olajševalnih in obteževalnih okoliščin storilca prekrška ali njegovega gmotnega stanja in, karikiram, premožnejšemu kazen nabiti do vrha siromahu pa kazen odpustiti. Je namreč zakonsko omejen. V tem kontekstu pa nikakor ne drži trditev; citiram: "Tudi naši sodniki kazni prilagajajo storilčevi premožnosti, kar pa ne velja za prekrške." Tako v prejšnji kot zdajšnji prekrškovni zakonodaji sodniki v svojih postopkih vedno upoštevajo premoženjsko stanje obdolženca, težo kršitve, ugotavljajo njegov psihični odnos do kršitve, povratništvo oz. predkaznovanost in druge subjektivne in objektivne okoliščine ter mu na tej podlagi odmerijo globo. Da to dejansko drži se lahko razbere iz vsake odločbe, izdane v postopku pred sodiščem za prekrške. Slednje pa potrjuje tudi razmerje med višino globe v zakonu, ki je velikokrat (pri hujših prekrških) predpisana v razponu (od.. do..) in višino globe, ki jo na podlagi prej opisanih obtoževalnih in olajševalnih okoliščin, odmeri sodnik.
Ja kako pa potem odmerja in izreka po novem kazni policija? Povedal sem že kako policija izreka globo, ki je predpisana v določenem znesku ali v razponu. Pri tem pa je nNa splošno pozitivno to, da je policija ponovno pridobila t.i. diskrecijsko pravico, ki je poznana praktično v ureditvah vseh držav (po prejšnji zakonodaji je bila ta zelo okrnjena (urejala, oz. omjevala jo je Uredba vlade). V bistvu to pomeni, da policist po novem, na podlagi lastne presoje (okoliščin storitve prekrška), nekoga kaznuje, ali pa ga samo opozori. Ne more pa kar povprek opozarjati (niti kaznovati), saj je takšna "dopustnost" zakonsko urejena. Zakaj govorim o dopustnosti? V nasprotnem primeru lahko policist zaradi "opustitve" dolžnega ukrepanja s tem stori kaznivo dejanje (zloraba polažaja in pravic). Tako lahko policist na kraju storitve prekrška opozori le tisto osebo, ki je storila lažji prekršek, za katerega je predpisana samo globa (brez stranskih sankcij). To pa pomeni, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni ali ne bo nastala škodljiva posledica; policist pa pri tem v postopku oceni, da bo opozorilo, glede na storjeno dejanje, zadosten ukrep za storilca prekrška.
Nekaterih ugotovitev v članku, da policisti čakajo v zasedah in pobirajo denar, ne morem komentirati, ker jih ne poznam. Če se še vedno dela tako, da policisti zasledujejo neko normo (to je bilo
iz najvišjih vrhov policije že zanikano), potem so za to odgovorni njihovi predpostavljeni v policijskih enotah (komandirji, pomočniki komandiirjev). Se pa strinjam, da je zaradi diskrecijske pravice ali
kot se to omenja v članku skozi misel "prenos kaznovanja s sodnikov na policiste, ali z njih celo na mestne redarje", lahko problematično. Problematično z vidika zlorab, vendar tako pri nas, kot tudi drugod, kjer imajo podoben sistem. O pooblastilih redarjev in na splošno o njihovi službi, ki sem jo imenoval kot nek "para varnostni organ" v lokalni skupnosti, pa sem se razpisal v eni izmed tem na forum o "Mestnem redarstvu".
V vseh primerih pa velja, vsaj po mojem mnenju, načelo "vzeti stvar v svoje roke", kot pravno nedopustno (prej sem že govoril o
povračilnih ukrepih), tako s strani žrtve ali storilca. Je pa v določenih primerih takšno dejanje v zakonodaji obravnavano kot olajševalna okoliščina, zaradi katere se storilec (ki je lahko tudi žrtev) sme kaznovati mileje (bil izzvan, dejanje storil v afektu, neprištevnost, malomarnost, pri najhujših oblikah kaznivih dejanj je to tudi lahko npr. "uboj na mah", ki je olajševalna okoliščina kaznivega dejanja umora ipd. Pri tem pa velja, da ima vsaka žrtev poseben status v kazenskem postopku in bi se ji morala posvečati posebna pozornost (pomoč raznih strokovnjakov, ognaov in služb). Tudi v predkazenskem postopku, v katerem delujejo policisti, ima žrtev poseben status, vendar velja, da je še vedno bolj ali manj zapostavljena. Kar je potrebno vsekakor spremeniti.
LP!
Keyser Soze ::
Dobro no. Jasno, da je nesmiselno, če se naprti neko hudo denarano kazen nekomu, ki je ni sposoben izplačati in se s tem ogrozi njegova socialna varnost tudi na kakšnem drugem področju. A treba je vedeti, da največ denarnih kazni se izreče ravno v prometu, kjer jih lahko izrečejo celo mestni redarji pa tudi recimo policisti, na kraju prekrška. Zato v bistvu poudarek na tem.
KAr se tiče pa prepisovanja premoženja na sorodnike in prijatelje. To se množično dogaja tudi pri kakšnih davčnih utajah, poslovnih goljufijah, ipd. Mislim, da nek direktor, ki bi mu odvzeli mesečno plačo zaradi prehitre vožnje ali vožnje pod vplivom, ne bi prepisoval premoženja na vse ki jih pozna. Bi se mu pa ta plača prekleto poznala. In še bolj, če bi to naredil parkrat. Tistim, ki pa nimajo dovolj denarja oz. so pod nekim minimalcem bi pa naprtili javna dela. Po službi še za tri ure na dan pobirat smeti, ipd.
KAr se tiče pa prepisovanja premoženja na sorodnike in prijatelje. To se množično dogaja tudi pri kakšnih davčnih utajah, poslovnih goljufijah, ipd. Mislim, da nek direktor, ki bi mu odvzeli mesečno plačo zaradi prehitre vožnje ali vožnje pod vplivom, ne bi prepisoval premoženja na vse ki jih pozna. Bi se mu pa ta plača prekleto poznala. In še bolj, če bi to naredil parkrat. Tistim, ki pa nimajo dovolj denarja oz. so pod nekim minimalcem bi pa naprtili javna dela. Po službi še za tri ure na dan pobirat smeti, ipd.
poweroff ::
Saj res, javna dela. Kako je s tem pri nas?
Po moje bib ilo zelo poučno kot kazen za prometne prekrške izreči možnost dela v Centru za rehabilitacijo, ali pa recimo kot pomočnik gasilcev, ki hodijo na intervencije na prometne nesreče.
BTW: vsaka kazen naj bi imela poleg generlne prevencije še specialno prevencijo, se pravi naj se storilec KD poboljša. Pri smrtni kazni specialne prevencije ni.
Po moje bib ilo zelo poučno kot kazen za prometne prekrške izreči možnost dela v Centru za rehabilitacijo, ali pa recimo kot pomočnik gasilcev, ki hodijo na intervencije na prometne nesreče.
BTW: vsaka kazen naj bi imela poleg generlne prevencije še specialno prevencijo, se pravi naj se storilec KD poboljša. Pri smrtni kazni specialne prevencije ni.
sudo poweroff
SavoKovac ::
Zanimive bi bile bolj *življenjske* kazni, kot na primer:
- prepoved posedovanja barvnega TV sprejemnika
- prepoved posedovanja TV sprejemnika
- prepoved podsedovanja računalnika oz. konzole
- prepoved nakupovanja v določenih trgovinah
- bivanje pod video nadzorom
- bivanje pod javnim video nadzorom
- dinamično obdavčenje
- delovne sobote, nedelje + prazniki
- dial-up internet only
.
.
.
- prepoved posedovanja barvnega TV sprejemnika
- prepoved posedovanja TV sprejemnika
- prepoved podsedovanja računalnika oz. konzole
- prepoved nakupovanja v določenih trgovinah
- bivanje pod video nadzorom
- bivanje pod javnim video nadzorom
- dinamično obdavčenje
- delovne sobote, nedelje + prazniki
- dial-up internet only
.
.
.
Barakuda1 ::
Saj res, javna dela. Kako je s tem pri nas?
Po moje bib ilo zelo poučno kot kazen za prometne prekrške izreči možnost dela v Centru za rehabilitacijo, ali pa recimo kot pomočnik gasilcev, ki hodijo na intervencije na prometne nesreče.
Ta možnost je dana že sedaj (ne ravno za prometne prekrške, za nekatera kazniva dejanja pa ja), vendar se v praksi izjemno redko realizira. So pa že znani tudi taki primeri.
moat ::
O javnih delih se sodnik odloča na podlagi 6. odst. 19. čl. ZP-1 (Zakona o prekrških), na predlog storilca prekrška potem, ko mu je bil že izrečen uklonilni zapor, ni pa se že žačel izvrševati.
19. člen
(6) Storilec lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zapora sodišču predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Sodišče pri odločanju o predlogu upošteva vse okoliščine zadeve ter premoženjsko stanje in možnosti storilca za plačilo globe. Če sodišče predlogu ugodi, s sklepom odloži izvršitev uklonilnega zapora do izteka roka za opravo naloge. Če storilec opravi določene naloge, se uklonilni zapor ne izvrši in globa ne izterja. Sodišče v sklepu o določitvi uklonilnega zapora storilca pouči o pravici iz tega odstavka in ga obvesti o možnih nalogah na podlagi seznama, ki ga vodi v sodelovanju s pristojnimi organi.
(7) Obseg in vsebina nalog iz prejšnjega odstavka se določita v sorazmerju z izrečeno globo, v trajanju od treh do največ 30 delovnih dni. Rok za izvršitev nalog ne more biti krajši od enega in ne daljši od treh mesecev.
Pri teh seznamih pa ena cvetka. Vsaj za prvo polletje 2005 takih seznamov ni bilo, kar kaže, da so se sodišča slabo pripravila na izvajanje nekaterih določb ZP-1. V tem času pa žal nimam podatka ali takšni seznami že obstojajo. Da trditev o slabi pripravljenosti
ni iz trte zvita, navajam podatek o objavi ZP-1 v Uradnem listu in pričetku njegove uporabe. Zakon o prekrških je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 7/2003 z dne 23. 1. 2003, začetek njegove uporabe pa je 1. januar 2005. To pomeni, da so imela sodišča veliko časa za priprave na zakon (usposabljanja, izobraževanja), med drugim tudi za pridobitev seznamov opravljanja nalog v splošno korist, pa tega niso storila. Kar pa je sicer za nek organ, ki bi moral vzbujati zaupanje in spoštovaje, slabo.
LP!
19. člen
(6) Storilec lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zapora sodišču predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Sodišče pri odločanju o predlogu upošteva vse okoliščine zadeve ter premoženjsko stanje in možnosti storilca za plačilo globe. Če sodišče predlogu ugodi, s sklepom odloži izvršitev uklonilnega zapora do izteka roka za opravo naloge. Če storilec opravi določene naloge, se uklonilni zapor ne izvrši in globa ne izterja. Sodišče v sklepu o določitvi uklonilnega zapora storilca pouči o pravici iz tega odstavka in ga obvesti o možnih nalogah na podlagi seznama, ki ga vodi v sodelovanju s pristojnimi organi.
(7) Obseg in vsebina nalog iz prejšnjega odstavka se določita v sorazmerju z izrečeno globo, v trajanju od treh do največ 30 delovnih dni. Rok za izvršitev nalog ne more biti krajši od enega in ne daljši od treh mesecev.
Pri teh seznamih pa ena cvetka. Vsaj za prvo polletje 2005 takih seznamov ni bilo, kar kaže, da so se sodišča slabo pripravila na izvajanje nekaterih določb ZP-1. V tem času pa žal nimam podatka ali takšni seznami že obstojajo. Da trditev o slabi pripravljenosti
ni iz trte zvita, navajam podatek o objavi ZP-1 v Uradnem listu in pričetku njegove uporabe. Zakon o prekrških je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 7/2003 z dne 23. 1. 2003, začetek njegove uporabe pa je 1. januar 2005. To pomeni, da so imela sodišča veliko časa za priprave na zakon (usposabljanja, izobraževanja), med drugim tudi za pridobitev seznamov opravljanja nalog v splošno korist, pa tega niso storila. Kar pa je sicer za nek organ, ki bi moral vzbujati zaupanje in spoštovaje, slabo.
LP!
V-i-p ::
Nisem bral cele debate, tako da bom dal odgovor samo na Keyserjev post. Mislim, kakšne imate nekateri. A zdaj bom pa zato, ker pač imam dobro službo in vozim bmw-ja plačal več, kot pa recimo ti, ki voziš jugeca? Daj, lepo te prosim. A nismo pred zakonom vsi enaki? Zakaj bi torej moral jaz plačat več, kot pa ti? Če se en pobalin z jugecem skozi naselje pelje 110km/h, se pelje do pike isto, kot če jaz svojo trojko stisnem na 110km/h. Torej ni pravično, da jaz plačam več. Pa pika. To je isto, kot bi dars uvedel v prvem cestninskem razredu. Bimerji in mečke plačajo relacijo LJ-CE 600 sit, fordi, clioti 500 sit, katrce, jugeci in fičkoti pa 300 sit. Ni fore...
Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Raje reci, da si naredil že včeraj!
gfighter ::
Je fora. Enakost pred zakonom se namreč izgubi tisti trenutek, ko ti, ki imaš osebni dohodek npr. 500.000 plačaš 10% osebnega dohodka za kazen in veselo tišiš svojo bavario dalje, tisti z jugecom pa plača 50% svojega osebnega dohodka in mu ne ostane niti za burek vsakdanji, kaj šele za bencin. Posledično zanj ta "enaka" kazen ni več enaka...
Catapultam habeo. Nisi pecuniam omnem mihi dabis, ad caput saxum immane mittam
Lešo ::
Denarna kazen. Hmm...
V procentih glede na placo ne bi blo slabo, ker pol sploh ni vec fore kolk zasluzes
V procentih glede na placo ne bi blo slabo, ker pol sploh ni vec fore kolk zasluzes
To so bile moje besede
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lešo ()
Microsoft ::
Tudi jst se ne strinjam z relativnim kaznovanjem za prometne prekrške.
Ker vsi poznate cesto rondo-Trzin-Domzale, ki me bolj, kot razfuka z omejitvijo. Cesta je dvo pasovna, na desni strani ograja, na levi ograja ali velik kup zemlje, da je loceno z pasom iz nasprotne smeri. Omejitev 70.
Pol gres pa na magistralno cesto, nikjer nobene ograje, samo en pas, kjer se potem prehiteva in so nesrece dokaj realno "izvedljive" in imajo veliko posledic. Omejitev 90.
Omejitev 70 ni sprejemljiva pod nobenim pogojem, glede na to, da je na slabsi cesti omejitev visja. Realno, za tisto cesto je omejitev 100, kolikor se vecina tam vozi. In to ni zdej divjanje, le ve voznja, ki je primerna za tako dobro cesto. Izjema so samo vsa semaforizirana krizisca, skozi katera je 70 dokaj dobra ideja. Ampak, samo tam.
In zaradi takih in podobnih glupih omejitev to ni sprejemljivo. Ker bi potem polovili ogromno denarja, varnost se nebi zboljsala, ker se nesrece ne dogajajo na ravnini ampak v samem kriziscu. Zakaj bi moral peljat pol kilometra 70?! Ce je pa kriticna tocka samo tisto krizisce?
Sicer ne poznam tolko vseh cest, samo takih primerov je kar nekaj. Splh tisto, ko daje 60 opl kilometra pred kriziscem, kejr je ena zebra na cesti in enkrat na leto gre tam kdo celo cez. Pa se tako je, da je zelo pregledno. Ampak ne, fuknejo neko glupo omejitev 60, da se potem sred dneva peljes kot ena jajca, kilometre okrog pa nikjer nobenga.
by Miha
Ker vsi poznate cesto rondo-Trzin-Domzale, ki me bolj, kot razfuka z omejitvijo. Cesta je dvo pasovna, na desni strani ograja, na levi ograja ali velik kup zemlje, da je loceno z pasom iz nasprotne smeri. Omejitev 70.
Pol gres pa na magistralno cesto, nikjer nobene ograje, samo en pas, kjer se potem prehiteva in so nesrece dokaj realno "izvedljive" in imajo veliko posledic. Omejitev 90.
Omejitev 70 ni sprejemljiva pod nobenim pogojem, glede na to, da je na slabsi cesti omejitev visja. Realno, za tisto cesto je omejitev 100, kolikor se vecina tam vozi. In to ni zdej divjanje, le ve voznja, ki je primerna za tako dobro cesto. Izjema so samo vsa semaforizirana krizisca, skozi katera je 70 dokaj dobra ideja. Ampak, samo tam.
In zaradi takih in podobnih glupih omejitev to ni sprejemljivo. Ker bi potem polovili ogromno denarja, varnost se nebi zboljsala, ker se nesrece ne dogajajo na ravnini ampak v samem kriziscu. Zakaj bi moral peljat pol kilometra 70?! Ce je pa kriticna tocka samo tisto krizisce?
Sicer ne poznam tolko vseh cest, samo takih primerov je kar nekaj. Splh tisto, ko daje 60 opl kilometra pred kriziscem, kejr je ena zebra na cesti in enkrat na leto gre tam kdo celo cez. Pa se tako je, da je zelo pregledno. Ampak ne, fuknejo neko glupo omejitev 60, da se potem sred dneva peljes kot ena jajca, kilometre okrog pa nikjer nobenga.
by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr
V-i-p ::
gfighter, nimaš prav. Kazni morajo bit za vse enkake, ne glede na njegov dohodek. Če ima človek večjo plačo, posledično tudi več da državi. Več in boljše si kupi, več davka da državi. Nekdo ki ima bmwja 5ko za 16 MIO sit, je sigurno "dal" državi več kot pa nekdo ki vozi katrco, to je dejstvo. Pa hiša, motor, itd... Tu država res lahko pobere več, ne more pa nekomu več vzeti, ker je bolj bogat od drugega, to zame ni sprejemljivo. Potem pa naj tudi človek z dobro plačo da državi isto, kot nekdo ki ima slabo plačo. Tu bi se pa vsi bunili...
MS, imaš prav, tista relacija je res čudna...
MS, imaš prav, tista relacija je res čudna...
Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Raje reci, da si naredil že včeraj!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: V-i-p ()
gfighter ::
Potem pa naj tudi človek z dobro plačo da državi isto, kot nekdo ki ima slabo plačo. Tu bi se pa vsi bunili...
Torej praviš, da ti je v redu, da nekdo, ki ima plačo npr. 500.000 SIT da državi večji odstotek svoje plače, kot nekdo, ki ima 100.000 SIT? No vidiš, to se pa meni ne zdi v redu. Jaz sem za to, da oba plačata isti procent svoje plače, mogoče (ampak res mogoče) bi bili edina izjema le ljudje, ki imajo minimalno plačo. Isto pa naj bo pri kaznih. Seveda pa vem, da bi se vsi bunili. Toliko o "enakosti"...
Glede tiste ceste v Trzinu je bilo pa že v neki drugi temi dovolj povedanega. Se pa strinjam z obema, da je omejitev tam glede na druge ceste res nesmiselna.
Catapultam habeo. Nisi pecuniam omnem mihi dabis, ad caput saxum immane mittam
V-i-p ::
gfighter, ne, ne trdim da je vredu da dasta oba državi isto. Pravim samo, da bi se vsi bunili, če bi bilo tako. Nekdo ki si kupi novega Cliota da državi manj, kot nekdo ki kupi bimerja za 16 MIO SIT. To se mi nekako zdi prav, pač jebat ga, če imaš denar in kupiš drago stvar, daš pač več državi, kot nekdo ki kupi cenejšo stvar. Ampak to je on zavestno naredil in tudi ve, da bo več dal državi, če pa dobi višjo kazen glede na dohodke ima pa zavezane roke. Dat mora več, ker je bogatejši, ker je bil bolj priden, ker ima dobro šolo. Ampak to potem ni kazen. To je skoraj dobesedno isto, kot da prideta v Mečkatorja Jankovič in klošar kupovat kruh. Jankovič mora zanj odšteti 300 tolarjev, ker pač ima denar in je bogat, klošar ga pa dobi za 150 tolarjev, ker pač denarja nima. Pa ni tako. Oba kruh plačata po isti ceni. Torej sta oba enaka. V glavnem, kar hočem pri vsej stvari povedat je to, da kaznovani moramo biti vsi enako, ne glede na status. Če ubiješ mater, moraš iti za 30 let v zapor ne glede na to ali si po poklicu mizar in imaš 100 tisoč plače, ali direktor uspešnega podjetja in imaš mesečnega dohodka 500 tisočakov. Prav tako pa morata oba biti enako kaznovana pri enakem prekršku po ZVCP. Moje mnenje...
Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Raje reci, da si naredil že včeraj!
Utk ::
Kazen mora bit takšna, da ti da malo mislit, če boš naslednjič še naredu prekršek, se strinjaš? 10 jurjev kazni pa da bolj mislit nekomu ki zasluži 80 jurjev, kot nekomu ki zasluži 800 jurjev, se strinjaš? Nekdo ki ima res dosti denarja ima tu lahko enostavno računico...vozil bom skoz prehitro, enkrat na leto me bojo morda morda dobili in bom plačal tistih 30 jurjev, če sm že dal 3 milijone več za nek hud avto, ki ful potegne, drugače ga itak ne morem izkoristit. Je to zate čist vredu?
Tu se ne gre za kruh, ki ga vsak mora kupit, ampak prekršek, tega se načeloma ne dela, je kaznovano itd. Torej jih ne delaj pa ne boš nikomur nič plačal. Da ne govorimo o tem, da ima kruh neko ekonomsko ceno, prehitra vožnja je pa ne sme imet.
Pa bogati nič več ne plačajo državi za avto kot "revni"...ko kupuješ avto te nihče ne vpraša kolk zaslužiš. Pol dejmo pa samo 10(0) sit davka na vsako stvar, od zobne ščetke do helikopterja
Tu se ne gre za kruh, ki ga vsak mora kupit, ampak prekršek, tega se načeloma ne dela, je kaznovano itd. Torej jih ne delaj pa ne boš nikomur nič plačal. Da ne govorimo o tem, da ima kruh neko ekonomsko ceno, prehitra vožnja je pa ne sme imet.
Pa bogati nič več ne plačajo državi za avto kot "revni"...ko kupuješ avto te nihče ne vpraša kolk zaslužiš. Pol dejmo pa samo 10(0) sit davka na vsako stvar, od zobne ščetke do helikopterja
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Utk ()
TheJack ::
Nisem bral celega topika, bi pa rad odgovoril V-i-p -u na njegov zadnji post...
Lej, bistvo (prometnih) kazni glede na dohodek ni neka socialna pravičnost in enakost, ampak učinkovitost. Namen kazni je, da bo človeka ki jo dobi, vzpodbudila, da v prihodnje ne bo več kršil (prometnih) predpisov. Kazen mora torej biti učinkovita.
80.000 SIT bo zato bistveno bolj učinkovito pri nekom, ki ima takšno mesečno plačo, kot pri nekom, ki na mesec namlati tri miljone ali več. Prvi človek se bo moral zaradi tega ker bo plačal kazen, odreči marsičemu, medtem ko drugi manjkajočih osemdestih jurjev še opazil ne bo.
Če torej sprejmemo tezo, da denarne kazni sploh kakorkoli prizadenejo ljudi, imajo na njih nek učinek (če te teze ne sprejmemo, potem je itak vseeno), potem je treba sprejeti tudi tezo, da bolj prizadenejo nekoga, ki je ob celo plačo, kot nekoga, ki se je odpovedal dobri večerji v fancy restavraciji.
Skratka, relativne kazni bi bile bolj učinkovite, kar je navsezadnje njihov namen.
Lej, bistvo (prometnih) kazni glede na dohodek ni neka socialna pravičnost in enakost, ampak učinkovitost. Namen kazni je, da bo človeka ki jo dobi, vzpodbudila, da v prihodnje ne bo več kršil (prometnih) predpisov. Kazen mora torej biti učinkovita.
80.000 SIT bo zato bistveno bolj učinkovito pri nekom, ki ima takšno mesečno plačo, kot pri nekom, ki na mesec namlati tri miljone ali več. Prvi človek se bo moral zaradi tega ker bo plačal kazen, odreči marsičemu, medtem ko drugi manjkajočih osemdestih jurjev še opazil ne bo.
Če torej sprejmemo tezo, da denarne kazni sploh kakorkoli prizadenejo ljudi, imajo na njih nek učinek (če te teze ne sprejmemo, potem je itak vseeno), potem je treba sprejeti tudi tezo, da bolj prizadenejo nekoga, ki je ob celo plačo, kot nekoga, ki se je odpovedal dobri večerji v fancy restavraciji.
Skratka, relativne kazni bi bile bolj učinkovite, kar je navsezadnje njihov namen.
TheJack ::
Smisel denarnih kazni ni pobrani denar, ampak to, da prizadenejo kršitelje. Da imajo nanje, kot sem že rekel, učinek. Zato se ''enakost'' in ''pravičnost'' pri denarnih kaznih ne bi smela kazati v tem, da vsem poberemo enako vsoto, ampak v tem, da so vsi, ki so storili enak prekršek, enako kaznovani, enako prizadeti. Enako kaznovani pa bodo le v primeru, če ljudem z različnimi dohodki (in premoženjem) izstavimo različne denarne kazni.
Primerjava z zaporno kaznijo ni na mestu. Če bogataša in reveža zapreš za 30 let, bosta oba enako prizadeta. Obema bo enako kratena svoboda gibanja. Pri denarni kazni, kot že rečeno, pa ni tako. Če od bogataša in reveža za isti prekršek zahtevamo enako vsoto denarja, bo revež prizadet (in kaznovan) bistveno bolj.
Primerjava z zaporno kaznijo ni na mestu. Če bogataša in reveža zapreš za 30 let, bosta oba enako prizadeta. Obema bo enako kratena svoboda gibanja. Pri denarni kazni, kot že rečeno, pa ni tako. Če od bogataša in reveža za isti prekršek zahtevamo enako vsoto denarja, bo revež prizadet (in kaznovan) bistveno bolj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: TheJack ()
Thomas ::
Mnja, zanimivo tole ja. Samo potem bi razpon denarnih kazni moral biti strašen. To ni realno.
Mogoče bi pa globe kar ukinili. Bi res uvedli delovno obveznost pri pometanju cest in podobnega. Zanimivo.
Mogoče bi pa globe kar ukinili. Bi res uvedli delovno obveznost pri pometanju cest in podobnega. Zanimivo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Utk ::
Ja razpon je pol res velik, sej tako je v tistih državah ki imajo že to...tist ki je malo bolj bogat hitro do par 10,000 evrov prileze. To ga že malo strezni. No ja, morda.
Tear_DR0P ::
To se mi nekako zdi prav, pač jebat ga, če imaš denar in kupiš drago stvar, daš pač več državi, kot nekdo ki kupi cenejšo stvar. Ampak to je on zavestno naredil in tudi ve, da bo več dal državi
višina denarne kazni je določena vnaprej. v kolikor delaš prekršek si se tudi zavestno odločil da boš ta denar dal državi. če prekršek delaš in za to ne veš si butast. zarad tega mi je sicer punca zadnjič ful zamerla ko je dala 30k za od 10-20km/h prehitro skozi naselje, sam tko je če ne vidiš une ful vlke table za naselje plačaj. ko sm ji dal pa zakonza jurja v roke je rekla, kaj mene te politične fore brigajo. bi blo pa bol fer če jo nebi osušil za 30k, ki jih maturant nima. medtem ko se nekateri konstantno vozijo prek 50, ker tisth 10 do 30 čukov za kazen bojo pa že dal, če jih 200 na mesec zaslužijo.
poleg tega pa mislim da bi blo treba tudi zaporne kazni spremenit. vsi tolk vlačte trobca okol, pa kaka groza bo, ko on vn pride, sam on niti noče ven, zato redno poskuša koga fentat. zakaj ga nebi mogl za poskus umora obsodit na dosmrtno z možnostjo predčasnega izpusta in dokler se nebi poboljšal bi sedel, če bi si pa zaželel prostotsi bi se moral dokazano poboljšati?
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
Lešo ::
Saj! Ne more dat clovek ki komaj zasluzi 120 čuku enako kot drugi ki zasluzi 500 čuku.
To je nesmisu. Tist ki zasluz 120 bo komi prezivu mesec tist k pa 500 pa enkrat ne bo su na vecerjo.
To je biu sam primer
To je nesmisu. Tist ki zasluz 120 bo komi prezivu mesec tist k pa 500 pa enkrat ne bo su na vecerjo.
To je biu sam primer
To so bile moje besede
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lešo ()
Barakuda1 ::
Mnja, zanimivo tole ja. Samo potem bi razpon denarnih kazni moral biti strašen. To ni realno.
Niti ne nujno. Zadevo postaviš v % na premoženje kršitelja, pa je stvar čist o.k.
Obstoji pa še ena rešitev, ki pa pravzaprav ni všeč niti tistim (morda predvsem njim) ki lahko zakone sprejemajo.
Naprimer za prehitro vožnjo se določi tristopenski način kaznovanja.
Primer (navznoter dobe 2 let - tako nekako kot sedaj kazenske točke)
1. kazen (globa) 10.000,oo SIT (brez razlik)
2. kazen (globa) 30.000,oo SIT (brez razlik)
eeee, tretjič ni več noben denar tist ki rešuje stvar
v tretje se zaseže vozilo s katerim so te ujeli da si prekoračil hitrost, ki se na držabi proda, denar pa nameni za humanitarne namene.
Bi prav rad videl kolk bi jih še blo, ki bi vozl prehitr.
Lešo ::
v tretje se zaseže vozilo s katerim so te ujeli da si prekoračil hitrost, ki se na držabi proda, denar pa nameni za humanitarne namene.
In ce bodo kazni v % potem se bodo bogatasi vozili s katrcam tok hitr da jim bodo zaplenil avto
Sj mu ni tezko vsak mesec novo katrco kupt
tezko bi mu blo vsak mesec novga BMW-ja kupt:)
hehehe
In ce bodo kazni v % potem se bodo bogatasi vozili s katrcam tok hitr da jim bodo zaplenil avto
Sj mu ni tezko vsak mesec novo katrco kupt
tezko bi mu blo vsak mesec novga BMW-ja kupt:)
hehehe
To so bile moje besede
Barakuda1 ::
Sj mu ni tezko vsak mesec novo katrco kupt
He-he, sam dvomim, da se mu bo strašno ljubo vozit v "katrci" kakšni dve leti.
V četrto, peto itd se namreč pravtako zapleni vozilo, pa da vidmo bogate junake v "katrcah"
nevone ::
Ja če zaslužiš več, je logično, da si si s tem zagotovil več dobrin. Da si si pa istočasno pridobil tudi več možnosti za prekrške, pa nekako res ni logično. Ker potem iz tega sledi, več ko imaš denarja, večja baraba si lahko. In to se sedaj dejansko tudi zgodi, sem pa tja. Nekaterim je celo motiv to, da si z bogatstvom zagotovijo tudi več možnosti za prekrške. Bilo bi prav, da je za enak prekršek, učinek kazni za kršitelje vsaj približno podoben.
o+ nevone
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
BigWhale ::
> Mogoče bi pa globe kar ukinili. Bi res uvedli delovno obveznost pri pometanju
> cest in podobnega. Zanimivo.
Ja, to jaz ze precej casa govorim. Tisti z veliko denarja bodo precej bolj obcutili kazen, ce bodo pri -20 morali 14 dni soliti ceste, kot pa ce bi morali enkrat placati 150.000 jurjev kazni in bodo dobili pet pik, ki se pa itak zbrisejo.
> cest in podobnega. Zanimivo.
Ja, to jaz ze precej casa govorim. Tisti z veliko denarja bodo precej bolj obcutili kazen, ce bodo pri -20 morali 14 dni soliti ceste, kot pa ce bi morali enkrat placati 150.000 jurjev kazni in bodo dobili pet pik, ki se pa itak zbrisejo.
Barakuda1 ::
Bilo bi prav, da je za enak prekršek, učinek kazni za kršitelje vsaj približno podoben.
Ob uvedbi zaplembe vozila bi se temu kar močno približali.
Nekdo z nizkimi prejemki ima pač slab avto, oni z višjimi pač orazmerno boljšega.
"Udarec" po žepu je tako vsaj približno enak.
Sam se takemu predlogu tisti, ki so že dovolj bogati (posredno tudi bolj vplivni) upirajo z vsemi štirimi. Zakaj neki le
gfighter ::
Je pa še eno vprašanje tukaj. Kaj bi se zgodilo v primeru, ko nekdo divja z avtom, ki ni njegov (npr. službeno vozilo)?
Catapultam habeo. Nisi pecuniam omnem mihi dabis, ad caput saxum immane mittam
Barakuda1 ::
Kaj naj bi se pa zgodilo. Nič.
Škoda povzročena iz krivdnih razlogov se mora povrnit v celoti.
Firma bi bila ob avto, ta "pobesneli Max" bi pa še doooolggooo razmišljal (ves čas ko bi odplačeval tak avto) kdaj bo spet preveč pritisnil pa plin.
Zato bi prav rad bi videl tistega uslužbenca (šoferja) ki bo divjal s službenim avtom.
Škoda povzročena iz krivdnih razlogov se mora povrnit v celoti.
Firma bi bila ob avto, ta "pobesneli Max" bi pa še doooolggooo razmišljal (ves čas ko bi odplačeval tak avto) kdaj bo spet preveč pritisnil pa plin.
Zato bi prav rad bi videl tistega uslužbenca (šoferja) ki bo divjal s službenim avtom.
Lešo ::
Meni je policaj priblizno eno leto nazaj "ubrisal" kazen 2500sit ker sem se s kolesom peljal po plocniku in ne po glavni cesti (ki je bila omejena na 90kmh) Kje je tu logika?
To so bile moje besede
gkovac ::
Za prekrške na cestah uvesti bolj striktno izvajanje in pa definitivno uvesti pregled premoženja (ne samo storilca ampak cele družine) pa nej potem prepiše na ženo / brata / prababico če mu bo to kej pomagal.
Postavit radarje, ki bodo merili hitrost non stop in po celi Sloveniji.
Pijance za volanom: (če dobijo nekoga, ki napiha nad 1) doživljenjska prepoved vožnje avtomobila in zaplemba avta (ki se ga proda na dražbi, denar pa gre recimo za pediatrično kliniko)
Roparje, tatove, vlomilce... povišat kazni in opravljati dela kot so popravljanje cest, saniranje raznoraznih stvari... dobesedno hard labour!
Morilce, pedofile in ostale hujše kriminalce - delat v rudnike z litrom vode in kilo kruha na dan. NAJ CRKNE OD DELA in vsakič, ko bo zavihtel kramp naj pomisli "Zakaj sem to naredil".
Postavit radarje, ki bodo merili hitrost non stop in po celi Sloveniji.
Pijance za volanom: (če dobijo nekoga, ki napiha nad 1) doživljenjska prepoved vožnje avtomobila in zaplemba avta (ki se ga proda na dražbi, denar pa gre recimo za pediatrično kliniko)
Roparje, tatove, vlomilce... povišat kazni in opravljati dela kot so popravljanje cest, saniranje raznoraznih stvari... dobesedno hard labour!
Morilce, pedofile in ostale hujše kriminalce - delat v rudnike z litrom vode in kilo kruha na dan. NAJ CRKNE OD DELA in vsakič, ko bo zavihtel kramp naj pomisli "Zakaj sem to naredil".
lp,
____________________________________________
"Left to themselves, things tend to go from bad to worse."
____________________________________________
"Left to themselves, things tend to go from bad to worse."
Keyser Soze ::
No ja... Morda bi lahko dali takšne predloge. Ker tako ali tako se vmes še sklepajo kompromisi in se ubere neko srednjo pot.
Pa bi ven prišlo nekaj racionalnega.
Pa bi ven prišlo nekaj racionalnega.
Lešo ::
Pijance za volanom: (če dobijo nekoga, ki napiha nad 1) doživljenjska prepoved vožnje avtomobila in zaplemba avta (ki se ga proda na dražbi, denar pa gre recimo za pediatrično kliniko)
S tem se jaz nebi strinjal ker, lahko kaksen clovek nese veliko vec alkohola kot nekdo drug
npr: nekdo bo napihal 1 pa bo komaj stal nekdo pa (v majhnih primerih) tudi 5 in bo se dokaj trezen
Ne vem kje sem slisal ki je voznica (dolenka ali stajerka) napihala malo manj kot 7 in je vozila popolnoma po omejitvi, policaj jo je ustavil nakljucno
Ampak takih primerov je hmm... skoraj jih ni
S tem se jaz nebi strinjal ker, lahko kaksen clovek nese veliko vec alkohola kot nekdo drug
npr: nekdo bo napihal 1 pa bo komaj stal nekdo pa (v majhnih primerih) tudi 5 in bo se dokaj trezen
Ne vem kje sem slisal ki je voznica (dolenka ali stajerka) napihala malo manj kot 7 in je vozila popolnoma po omejitvi, policaj jo je ustavil nakljucno
Ampak takih primerov je hmm... skoraj jih ni
To so bile moje besede
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Prehitra vožnja z mojim vozilom, šofer drugi (strani: 1 2 3 4 … 13 14 15 16 )Oddelek: Loža | 147510 (29722) | solatko |
» | Obvestila o radarjih in dvoličnost (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Na cesti | 36209 (32297) | Pithlit |
» | Plačilni nalog (strani: 1 2 )Oddelek: Na cesti | 13476 (11868) | St235 |
» | Novi zakon o cestnoprometnih predpisih (strani: 1 2 3 4 … 8 9 10 11 )Oddelek: Loža | 93719 (76763) | darkolord |
» | Primerjava kazniOddelek: Loža | 4795 (4106) | Zlate |