Se kdo tukaj spozna na CD playerje?

Kaj misliš da si zdaj povedal kaj novega? Glih danes sem izpit iz akustike. Tak da mi ne nekaj glave solit. Faktor ojačanja za takšen zvočnik je kar precej večji od 10!

Tukaj imaš en primer visokodecibelskega zvočnika.

Lijakasti zvočnik:
Nam omogoča, da zvočno energijo priredimo na prazne prostore. Nam dajejo precej usmerjen zvočni tok, vse pa je odvisno od same odprtine lijaka, saj mora biti ta λ/3, kar pa pomeni, da mora biti za nizke frekvence sama širina lijaka precej velika. To pa lahko rešimo s pomočjo postavitve zvočnika v kot sobe in s samo obliko zvočnika v bistvu naredimo lijak( KLIPSH)

Tukaj pa imaš eno zanimivost iz področja akustike:

Za prostorski občutek moramo imeti valovne dolžine, ki so manjše od dolžine med ušesi zato je pomembno pri prostorskem poslušanju, da pravilno namestimo satelite se pravi visokotonske zvočnike, ki sevajo dokaj usmerjeno, sam bas pa lahko postavimo kjer koli saj zaradi nizkih frekvenc samo uho ne more ločiti od kje prihajajo.

Veselo študiranje ti želim .

Lp

no teh linkov bo pa glinik vesel :)
mogoče še pa jaz kaj vun potegnet iz njih za mojo modifikacijo avtoradia :)

sonce je lahko navidezno drugačne barve.. samo ti neveš kdaj

hmm kaj ti naj jaz pomagat če hočeš na servirnem pladnju met kaj morš točno določenega menjat v tvojem sistemu, da bo špilal bolje...
če si tak zagrizen boš pa že prebral te internetne strani in sam ugotovil kaj je treba menjat..

a je tak glinik?

kdo je kompetenten za vmešavanje v debato bodo moderatorji določli...
in pa če se bodo moderatorji prav odločli bodo pa tpji določli

provocirat pa ne rabiš.
sicer pa bodo to že moderatorji ugotovili če provuciraš ali ne.
in ti, ki še mene nisi nikoli vido in jaz tebe ne; meni neboš pravil če jaz lahko nekje pomagam ali pa ne. jaz bom s svojim znanjem pomagal tam kjer lahko.

Zdaj pa mi prosim lepo povejte, kaj so s tem člankom mislili povedat? Ang. glih ni moja jačija stran, zato prosim komentirajte ...

KLIK

Hvala.

Lp

Zanimivo zanimivo.

No, prišel je čas, da se odločim kateri player bom nabavil. Zato me zdaj zanima, kako se vrstijo Sonyjeve ES serije. Katere so starejše in katere mlajše?

Imaš recimo: 333 , 555 , 777 serijo
In: 55 , 33 , ...
In: 2 , 5 , ...
In: 50 , ...

Katera serija je najstarejša in tako dalje ... Kako so pa kaj cene teh playerjev v Sloveniji? To bi bilo zelo lepo, če bi mi kdo povedal, neki prodajalec najbolše, ki se s tem bavi

Lp

brane2 torej jih naj rajši pustim pri miru?


Vsekakor. Verjemi, bo najboljš. Se lahko še nalezeš, pol bodo pa šele problemi...

Bi pa omenil mogoče par stvari za osnovo, ker mogoče niso tako zelo očitne vsakomur.

Človeško uho ima ogromno dinamiko, mnogo večjo od mnogih (ne vseh) inštrumentov, poleg tega pa delovanje možganov in povezava možgani-ušesa niso povsem pojasnjeni, poleg tega da varirajo glede na posameznika, njegov starost in mnoge druge pogoje.
Jasno je torej, da ti ne slišiš tako, kot sliši recimo kak kakovostni mikrofon. Tvoji možgani pri procesiranju sprejetega signala določene stvari sprevidijo, določene izkrivijo, nekatere pa izpostavijo. Poleg tega tudi ne slišiš absolutno. Tvoj vtis o slišanem je lahko odvisen tudi od maljon drugih faktorjev, ki z glasbo nimajo veze.
Odvisen si tako od časa dneva, psihičnega stanja (če si zaspan ali te je denimo strah itd), če si lačen, nervozen itd itd.

Poleg tega človeški možgani delajo bolj diferencialno in so veliko boljši pri primerjavah dveh stvari kot pri oceni določene stvari, pa še tam se velikokrat zmotijo. Sposobni so primerjat dva izvora, ki se razlikujejo v enem paramteru, če pa se razlikujejo v več parametrih pa zlahka odpovedo.


Če denimo pogledaš kako recimo ocenjujejo kakovostna vina, boš videl da so degustatorji posebej izbrani ljudje, ki se pri svojem delu držijo strogih pravil.
Tako ne bodo šli na degustacijo, če so pred tem denimo bili pri zobarju, na degustaciji se ga ne bodo nažgali ko krave in držali se bodo pravil glede dovoljenega števila degustacij v enem dnevu, pa še kaj bi se našlo. Poleg tega je pri sami degustacji neznank manj kot pri poslušanju kakega sistema.
Vino preizkušaš v svojih ustih in med njim in teboj v trenutku preizkusa ni posrednika.

Ko pa poslušaš sistem, je med njim in teboj prostor-soba v kateri ga poslušaš, ki lahko ZELO vpliva na vtis. Izbira sobe in njena prlagoditev glasbi, poslušalcu in sistemu sploh ni trivialna.

Kljub vsemu temu boš slišal audiofile, kako se neskončno zanašajo na svoja ušesa in nekateri že dobesedno slišijo travo rast.

Saj deloma je nekaj logike v tem. Muska je namenjena poslušanju in ne merjenju. Končna sodba torej pripada poslušalcu. Če mu je slišano všeč, potem je sistem dober.
Vendar bi takrat ne bilo smisla v neskkončnih audiofilskih debatah. Vkorakaš v štacuno s svojim CDjem, ga rukneš v nekaj naprav, odpuslušaš zadeve in izbereš zate najboljšo.

A takrat bi zmanjkalo argumentov za tekmovanja tipa "kdo ima daljšega" in audiofili bi izgubili veliko svojih klubov, časopisov itd.

Tu je treba reči še nekaj. Uporaba merilnega instrumentarija pri teh ocenah je smiselna v iskanju lukenj v človeškem dojemanju, ki se jih mogoče na začetku niti ne zavedaš, ki pa ti lahko postanejo očitne po kakem mesecu ali več, torej dolgo zatem, ko si zadevo že plačal. Poeg tega, določenih stvari ne boš slišal pri določeni glasbi, ko boš pa glasbo spremenil, pa lahko postanejo boleče očitne.

Pa tudi proizvajalci potrebujejo neko merilo pri načrtovanju naprav. Človeški okusi se razlikujejo in proizvajalci rabijo neko referenčno platformo, po kateri lahko primerjajo zadeve. Zato se ukvarjajo z Watti, decibeli, mikrosekundami itd. To so stvari, ki jih lahko izmerijo in neposredno primerjajo.

Audiofistvo je IMHO danes bolj zgodovinski ostanek kot dejanjska potreba. Tehnika je na tem področju naredila ogromne korake naprej, odkar sem bil jaz paglavec (ne bom reku otrok- to sem še vedno, čeprav jih imam že 35 ).

Takrat ni bilo digitalnih medijev, kakovostnih ojačevalnikov za drobiž itd. Če si imel analogni gramofon na iglo, je bila težka znanost vse, od izbire igle, preko mehanike gramofona itd itd itd. Da o kasetah ne govorimo. Takrat nas je šum dobesedno zasipal in "HiFi" naprave so bistveno izstopale glede na potrošno robo.

Vendar so vse to stvari preteklosti. Danes so izredno kakovostni digitalni mediji vsepovsod okrog nas, nizkokšumne ojačevalce dobiš vsepovsod itd.

Razprava o tem, ali ima kako ojačevalnik razmerje signal/šum 120 db ali 100 dB in popačenja 0.1% ali 0.0001% se mi zdi totalno mimo, če stvar poslušaš na zvočnikih, katerih popačenja kljub visoki ceni zlahka presežejo nekaj procentov. Da o sobi in njenih vplivih ne govorim. V tej sobi boš vedno imel veliko več šuma, kot je proizvede soliden ojačevalnik. A nič ne de, naši možgani se teh vplivov zlahka navadijo in jih izfiltrirajo.
Pravzaprav šum v določeni meri celo rabiš. Če ti ni jasno zakaj, se sprehodi do kake gluhe komore in se zapri vanjo za kako uro.


Da o teh jitterjih itd ne govorim. Saj efekt verjetno obstaja in je merljiv a rad bi ga videl korenjaka, ki bi to na solidni CD napravi lahko slišal.

Čisto tako, kratko pojasnilo, da bomo vedeli o čem govorimo. Tudi v CDjih, tako kot v računalnikih, so vse stvari povezane s taktno frekvenco. To generira kvarčni oscilator in njeni deli in mnogokratniki določajo vse procese v CD playerju, med drugim tudi predvajanaje vzorcev. "Jitter" so motnje v taktnem signalu, ki bi vplivale na točen trenutek, ko bi okolišnja elektronika zaznala prehod taktnega signala in zato naj bi tudi predvajani vzorci "plesali" okrog teoretečno določenih časov. Z drugimi besedami, vsi vzorci naj ne bi bili enako široki, ampak naj bi se njihova širina spreminjala v skladu s šumom.

To je sicer v praksi vedno res, vendar je v solidno zasnovani napravi efekt daleč pod pragom zaznavnosti.

Še več. Ker je vse upravljano iz enega taktnega signala, ki je ponavadi cca 500x ali celo 1.000x hitrješi od frekvence vzorčenja, se njegov jitter na končnem vzorčenju pozna ravno tolikokrat manj- torej 500-1000x. Če bi torej ta oscilator plesal ko pijanec zaradi jitterja, bi ga bilo v končnnem signalu zaradi tega samo 0.2%.
To pa zaradi tega, ker tudi če bi kje zmanjkala cela perioda glavnega oscilatorja ali bi kje padla kaka preveč, bi to pomenilo samo 1/1000 periode na izhodu.
Pa so kolikor toliko normalni oscilatorji veliko, veliko boljši.

Res je sicer, da šum v vezju povzroča dodaten jitter na interno generiranih clockih, a tega opisan dodatek nikakor ne bi rešil, poleg tega pa so za normalno uporabo zanemarljivi.

Če bi res rad šel pretiravat v to smer, ni problema a to je neskončen ponor za prosti čas in denar z nikakršnimi učinki.

Jaz se teh stvari lotevam kot pranja avta. Zame je pranje postopek, pri katerem spraviš umazanijo iz nivoja, ki te moti, na nivo, ki te NE moti.
Zato tudi perem avto 2x letno in za to porabim 15 minut.
Vse ostalo je zame zabijanje časa in pederizem.

Tako je tudi investicija v tovrstno opremo zame smiselna do te meje, da pri poslušanju ne boš slišal njenih napak, oziroma da te le te ne bodo motile.
Če misliš vložiti 10x večji denar v opremo, ki bo zvenela bolj DRUGAČE kot pa DEFINITIVNO BOLJŠE, je to zame neracionalno.

Moški smo po naravi lovci, torej se radi fokusiramo v določeno problematiko do nezavesti. Za to smo programirani. Nima smisla, da bi se borili proti naravi.
Vendar se je treba zavedati tega in kalkulirati izplačljivost preganjanja že davno izumrle divjačine in se po potrebi preusmeriti na kaj dosegljivega in predvsem izplačljivega.


a lahko razložiš pojme A klasa, B klasa, AB klasa in kaj zaboga je tista na nekatirh komponentah zapisana H klasa?


Tako kot v računalniku, so tudi v ojačevalniku nosilni element tranzistorji. Tranzistorji so v svoji naravi bolj ventili kot stikala. To, da jih v računalniku uporabljamo samo v skrajnih legah, še ne pomeni, da vmesnih nimajo.Vendar imajo tudi kot ventili veliko napak. Ena je ta, da niso linearni. Če si se kdaj igral v kleti z ventili na vodni napeljavi, potem veš, da ima ventil kar nekaj "lufta". Ne odpre se takoj, ko zasukaš kolo in ko se odpre, ima dostikrat koleno, kjer se z majhnim dodatnim zasukom zelo odpre, nato pa se stvar do konca bolj malo dodatno odpre. Ravno tako je pri zapiranju. Dostikrat ni točno določene lege "zaprto", ampak greš čez področje kapljanja in curljanja v neko področje zaprtosti in če ga ne zabiješ do konca nisi nikoli ziher, da bo stvar tudi stalno ostala zaprta, da ne bo torej začela kapljati pozneje zaradi spremembe pritiska, temperature itd.

Ravno tako je s tranzistorji. V ojačevalniku je sicer posebna povratna zanka, ki anulira te efekte, vendar ta za svojo vlogo potrebuje čas, poleg tega pa en del napake veedno preostane že zaradi zasnove. Če regulacija popravlja napake, mora vedno ostati neka napaka, po kateri se lahko regulacija ravna.

To se pozna tudi v izhodnem signalu. Tako pomeni B razred fršterk, v katrem krmiliš vse ventile tako kot piše na njih. Kot da so v stanju "off" totalka zaprti, v stanju "on" totalka odprti in vmes z zveznim prehodom in prepuščaš povratni regulaciji, da uravna stvari.

Pri A razredu imaš vse ventile v področju kolena, ko najmanjši premik kolesa najbolj spremeni pretok. To sicer pomeni, da voda vedno teče proti bremenu, vendar odvečno z dodatnimi ventili preusmerjaš v kanalizacijo. Ta rešitev daje najboljšo kakovost, vendar je račun za vodo ogromen,saj voda šprica na vse strani, tudi ko je breme sploh ne rabi. Ponavadi le majhen del vode pride do bremena.

AB razred je kompromis med A in B.

C razred je varčni režim. Ventili so predvsem zaprti in se brez dobrega razloga ne odpirajo kar tako. Če si torej breme zaželi samo kozarec vode, ga boš pustil žejnega, dokler ne mine nekaj časa.

Klasa D je mislim da IIRC switcherska klasa. Poudarek je na skrajnih legah ventilov, tako kot v računalniku. Če si breme zaželi zmernega pretoka, ga dosežeš s povprečenjem skrajnjih pretokov.

Za H klaso ne vem, je pa verjetno kaka variacija na to temo-D klase torej.

Mislim. Za A, AB in C sem ziher, za D in H malo manj.

V praksi boš našel A klaso v majhih ojačevalnikih za slušalke in predojačevalnikih, v glavnih ojačevalnikih predvsem AB razred tja do nekaj 100W, pri močneših zadevah ponavadi B razred.

Najmočnejše zadeve za ozvočenja, koncerte itd delajo ponavadi od razreda C naprej.

Jaz že kopmaj čakam , onega tipa bom pa res čimprej poklical. Hvala ti Trans...

Lp

legenda brane :)

aja h klasa je menda samo marketinška...

torej v majhnih ojačevalnikih (slušalke kot praviš ter predojačevalniki) so tisti najboljše kakovosti ter najnižjega izkoristka..
za prireditve torej najvišji izkoristek, ter kakšna kvaliteta?
mi pa torej poslušamo neko vmesno stanje :)

ne nisem vedo.

za prireditve torej najvišji izkoristek, ter kakšna kvaliteta?


Kvalliteta fršterkov na prireditvah je ponavadi bolj bedna. Še vedno so njiova popačenja pod tem, kar popačijo zvočniški sistemi, niso pa ultraclean, kot so domači HiFi sistemi...

Tisto so bolj kovaške zadeve...

Mogoče se bo tukaj na tem forumu kdo našel ki pozna ta model. Predvsem me zanima, koliko je stara tale serija Sonyjev. Ta Sony se mi sveti KLIK . Upam, da ne bo šla cena previsoko .

Da še nekaj povem, zdaj sem malo preizkušal neke zadeve in za finto navil ojač. na polovico. Pri tem nisem nič poslušal (ni bilo izvoka-prosti tek). Dogajalo se je točno to, kar je že Poldi112 omenjal. Slišati je bilo pokanje, šumenje in sama #$%&/()==!"#. To je mišljeno vsem tistim, ki so govorili da rač. z dobro zvočno igra tako dobro, kot CD player. Rač. + dobra zvočna sta daleč pod CD playerji.

Lp

Brane2: se strinjam s tem....ce sm prov razumel seveda (mal sm pil ja...kolega ma rd )
itak, ce hoces kolikor toliko kvaliteten signal iz racunalnika, more bit obveznio digitalen, ker je u compu res prevec motenj in tut D/A pretvorniki niso nevem kok kvalitetni...
ubistvu manjka "ljudskim" zvocnim karticam koaxialen izhod...

Lepo se vidi, da so prišli "na delo" pravi poznavatelji in ne neki naduvani fantiči, ki nekaj berejo na internetu in pol mislijo, da so ne vem kaj.


Ne štejem se za pravega poznavatelja audia, trudim pa se učiti od drugih, s čemerkoli se trenutno ukvarjam in kritično gledati na njihove nasvete ter zlagati nove kockice v mozaiku znanja glede na tiste, ki jh že imam.
Na mnogih specialističnih področjih, ki imajo kakortkoli opraviti z elektroniko boš naletel na "specialiste", ki se pravzaprav učijo samo na podlagi izkušenj in to tistih izkušenj, ki jih pridobijo na neskončnih preigravanjih na pamet naučenih resnic. Ne zanimajo jih matematika, fizika, logika itd. To je zanje balast, saj oni so pa ja reference na tem področju.

Tega boš videl ogromno v avtomobilizmu, audiozadevah, politiki in nasploh vseh zadevah, ki so ob piru nekako naravna tema.

EDIT: Pozabil sem na bioenergijske stvari. Najbrz zato, ker ne pasejo toliko ob pir kot ob kak sojin napitek...


Brane: Vidim, da si inžiner oz. poznavatel elektronike, ki se še spoznaš na feršterkerijo, zvok in nenazadnje akustiko.


O akustiki vem nekaj malega, ravno toliko da ne padem na blef vsakemu mazaču. Verjamem, da mnogih stvari ne vem. Ko me bodo zanimale, jh bom zvedel.
Google is my friend.


CaqKa: Dr. Kramberger nekaj muti in bluzi, medtem ko Brane2 pozna vsako malenkost in ti jo lahko argumentira. Zato pozabi na neke Krambergere in podobne... Brane je car .


Ne se pretirano zanašat na moje besede ali pravzaprav na trditve kogarkoli posebej. Tiste stvari, ki so zate pomembne, preveri in to večkrat.
Preveri njihovo ozadje, fiziko in matematiko. Na netu je ogromno kakovostnih materialov tipov ki povsem očitno vedo, o čem govorijo.

Tako že dolgo planiram, da bom recimo naredil generalko na svojem avtu. Te dni sem spet naletel na zanimive materiale na to temo. Začelo se je čisto nedolžno na Usenetu.
Tip je trenutno v Nepalu, kjer bi rad opremil učilnico z vsaj enim računalnikom, kjer bi se dalo sprejeti ali oddati email, pa nima štroma, zato je spraševal o izglednosti uporabe genaratorja, ki bi ga vrtel človek.

Usula se je masa praktičnih predlogov in zvedel sem marsikaj. Tudi denimo, da si folk za domače vetrne elektrarne najboljše generatorje zrola kar sam in to iz odsluženega avtomobilskega kolesa, torej ležaja, diskov in dodatnih magnetov !

Nekdo je omenil izkoriščanje metana iz živalskih iztrebkov in začela se je debata o motorjih. Ta me je preko mnogih zelo zanimivih siteov pripeljala do sitea profi overclockerja bencinskih motorjev za drag racing, različne dirke itd.

Tip na svojem siteu gate para na to temo. V enostavnih primerih razlaga principe delovanja, različne tehnologije, možnosti in praktične omejitve delovanja bencinskih motorjev.
Gre v take detajle, kt so denimo koti brušenja ventilov (sesalnih in izpušnih), točen vpliv leadfree goriva na stare in nove motorje, fiziko in kemijo obnašanja olja v motorju, razlike med olji in posledice na obrabo motorja in še in še in še.

Res, Google is your friend. Le išči tako kot bi bil na bolšjaku. Ne zagrabi prve stvari, ki ti je všeč. Vzemi si čas. Zvedi čimveč o principih in ozadju stvari, nato pa se podaj v lov za kakovostnimi informacijami.


Pa bom tebe vprašal, Brane. Kako bi lahko z malimi sredstvi modal CD player?


Tako kot vedno pri teh stvareh, najprej se loti analize problema in željenega cilja.
Kaj te torej moti na obstoječem playerju ?
Si ziher, da te moti prav player in da napak ne povzroča kaj drugega v verigi ?

Pri modifikacijah je takko, da potrebuješ globoko pozanvanje tematike nasploh, ppoleg tega pa potrebuješ izčrpno poznavanje naprave, ki jo modificiraš. To v tvojem primer pomeni service manual playerja, ki ga verjetno nimaš in ki ga tudi glede na nizke cene teh zadev (če govoriš o navadnem CDju) verjetno ne boš niti dobil.
Če govoriš o samostojni komponenti, je možno da do te dokumentacije prideš.

Nato potrebuješ CDje s testnimi materiali, za katere NATANKO veš, kaj je gor (recimo sekvence zvokov z različnimi amplitudami in frekvencami, impulze itd).

Nato rabiš meritev obnašanja tvoje komponente pri predvajanju takih materialov s tega CDja. Stvar mora biti pripeta na visokokakovostno merilno opremo, namenjeno takim meritvam (HP, Fluke, Bruel & Kjaer itd).

Nato rabiš analizo odstopanj in popačenj in njihova lokacija- se pravi kje nastajajo- ali se pritihotapijo na samem izhodu, ali pridejo not kje na samem čipu v obliki šuma itd.
Ko boš imel vse to pred sabo, se lahko odločaš o možnih rešitvah, prej je vse samo igra na srečo. Tisto, kar lahko koristi nekomu, na tvoji napravi lahko dela samo škodo.

Izrazito ti bo pomagalo, če se pred gnjavljenjem koga na elektrofaxu potrudiš in se pripraviš. Kaka prijazna duša ti bo mogoče pomagala opraviti meritve,a prej moraš NATANKO vedeti, kaj bi rad izmeril in kako bi to lahko storil in še bolj, kako bi izfiltriral vse vplive, ki bi te lahko zavedli in povzročili napako v meritvi.
Aja, seveda moraš tudi uporabljeno merilno opremo poznati v detajle. Vedeti moraš točno, kaj meri, kako to počne, kaj pri meritvi zahteva od tebe in koliko je točna.

To bi bilo reševanje zadev na božji poti razsvetljenja. Vse ostalo so bližnjice, ki vodijo skozi goščavo. Lahko te kam pripeljejo ali pa tudi ne. Vsekakor ne z zanesljivimi in ponovljivimi rezultati.

Sekanje bližnjic ni nujno greh, če si berač ki nima za cestnino a treba se je zavedati njihovih nevarnosti. Od česa misliš da živijo medvedi ? Od gozdnih jagod in medu ?
Ne me smejat...

glinik.. če se je šlo tisto šumenje na polovici o računalniku.. potem idi v windows sound mixerja in daj CD na mute.
naredi še enkrat test :)

okrog dr. Kramberger vs Brane2
jaz bi reko da sta vsak na istem nivoju in vsak s svojimi specifikami...
in prepričan sem, da bi ti v kali naštel iste argumente kot brane, samo da se mu ni ljubljo ker je verjetno dotično stvar že xtič razlagal in se mu ni ljubljo še enkrat enemu paranoiku vsega razlagat :)

pustima krambergerja ven sedaj iz komentarjev.. se boma v RL o njem pogovarjala ali pa na ZS ok?
posneta plošča igra enako kot stampana.. ima prav veš..
oziroma ... eh.. ne ne ljubi se mi.. v RL mogoče.. tukaj pa preko ZS pa ne....

Se opravičujem, ker prekinjam vročo debato

Samo eno pripombo imam glede UPS-ov. S kakšnim poceni računalniškim UPS-om pri Hi-Fi opremi narediš eno samo brenčanje. Običajni računalniški UPS-i namreč ne dajejo napajanja sinusne oblike, ampak pravokotne (amplitudna in širinska modulacija). To računalniških switching napajalnikov nič ne moti, ker imajo drugačen princip delovanja. Pri navadnih trafo-napajalnikih (kot na primer v Hi-Fi) pa začnejo transformatorji pošteno brenčat (sploh pri končnih stopnjah) in te motnje gredo seveda tudi naprej v vezje. Naprava sicer deluje normalno (v večini primerov), vendar z nekaj dodatnega bruma v izhodnem signalu. Česar pa si seveda ne želimo.
Rešitev bi bila kvečjemu v res dobrem (in res dragem) sinusnem UPS-u, vendar so cene nekajkrat višje od navadnih.
Mislim, da se najbolj splača izdelava kakšnega dobrega filtra z dušilko, ki zgladi motnje v omrežju. Taki filtri so zelo popularni recimo pri profi osvetljavi, kjer triaki (regulacija svetilnosti luči) z razsekavanjem napajalne napetosti v omrežje spuščajo prave "simfonije" motenj.
Glinik, malo pogooglaj, gotovo se najde kakšen dober načrt za filter.

LP

Brane2, kar si napisal bo kar držalo!
Ni kaj, preprosto in vsakomur (vsaj mislim) razumljivo.
Ja, sam se ukvarjam s popravilom audio naprav kot so Arcam, Meridian, Naim, Dynavector, VTL....toda za domačo rabo mi kar dobro služi Technicsov CD Player in se požvižgam na Meridiana, sploh ko pogledam ceno, mi gre muzka iz Technicsa še bolj v ušesa. Sem pač nezahteven poslušalec, pa čeprav se mi zdi, da me sluh še vedno dobro služi enostavno ne slišim razlik, pa če se še tako trudim. Ja instrumenti jih zaznajo, toda, oči so veliko bolj natančen instrument kot ušesa in šum, ki ga vidim na instrumentu enostavno ne slišim.
Imam kolega (na šihtu), ki trdi, da pozna skupino ljudi, ki so testirali tipa, ki je trdil, da sliši razliko med povezovalnimi kabli (pozlačeni Cinchi, navadni Cinchi, parica, Eichmann-ovi priključki...). Menda je nehal trditi, da pozna razliko, kajti tudi enkrat ni zadel!
Prav tako so vrhunske debate na nekaterih audio forumih okoli povezovalnih kablov za zvočnike. Ja znanost da te kap, od razcepljenih flat kablov spletenih v kite, pa do pozlačenih z zlatimi konektorji na koncu in to bojda zaradi šumov, ki jih tak kabel doprinese k koristnemu signalu ojačevalnika!
Zdi se mi, da so razne dodelave in predelave zaradi poboljšanja kvalitete popolnoma brez smisla (posebno pa pri CD Playerjih), kajti porabljen denar in čas (tudi to je denar) naj raje namenijo za nakup aparata iz višjega cenovnega razreda. Toda kje dobiti, pri vsem nakladanju in prodajanju megle, človeka, ki ti bo dal pravilen nasvet?
Tudi sanja se mi ne .

V glavnem, nakladanja okoli takih modifikacij (eni bi kar DA konverterje menjali, pa izhodne filtre boljšali...., pri tem pa ne loči med kondenzatorjem uporom ali pa tuljavo) je toliko, da bi jih težko odpeljali z tridesettoncem. Krasen primerek je moj 23letni mulc, ki je v puberteti prisegal na kvaliteto in zatrjeval, da sliši vse, danes pa posluša samo še MP3-je.

Pri kopiranih Audio Cd-jih je pa zopet podobna zgodba. Rad bi spoznal tistega, ki sliši razliko med "originalom" in kopijo .

Nakladanja je včasih toliko, da boli glava, posebno zanimiv je nek slovenski elektro forum. Človek se včasih vpraša le kje so vsi ti mulci, ki poznajo teorijo in prakso pretvorbe in filtriranja digitalnih signalov, kajti v fabrikah, ki proizvajajo take naprave se s temi zadevami ukvarjajo timi inženirjev, ampak to ne z enim CD Playerjem, ampak en tim s pretvorbo, drugi s filtriranjem, tretji s servom, četrti z napajalnikom...., v Sloveniji pa imamo genialce, ki obvladajo tako teorijo kot prakso vseh podsklopov naenkrat , pa še mladi so po vrhu, kaj šele bo

In nek tak genialec je modificiral izhod 24 bitnega Arcamovega DA konverterja, kar tako, brez vsakih načrtov in to tako, da res ni popačeval več, saj še šuma ni več spravil iz sebe. Ja treba je bilo zamenjat oba OP27, vstavit nazaj upore in kondenzatorje, ki jih je poba odstranil, da je zadeva zopet začela funkcionirati....

Lp Jaka

mene bi posebej en del bolj v podrobno zanimal Jaka57, in sicer tale:

Imam kolega (na šihtu), ki trdi, da pozna skupino ljudi, ki so testirali tipa, ki je trdil, da sliši razliko med povezovalnimi kabli (pozlačeni Cinchi, navadni Cinchi, parica, Eichmann-ovi priključki...). Menda je nehal trditi, da pozna razliko, kajti tudi enkrat ni zadel!

Aja, še ena cvetka na to temo:

Par tednov nazaj uleti k meni znanec, ki ga že doolgo nisem videl.

Tip je bil svojčas najšvercer (ali kot on temu reče "uvoznik") za SONYje, MARANTZe itd v Sloveniji- vse dokler ga ni pohopsala policija in mu zaplenila robe.

No, sedaj si semtertja zapeče kak DivX iz DVDja in semtertja spoha tudi kak DivX za kolege.

V glavnem, nabavil si je nov SONYjev prenosnik za 1+ MIO SIT in je prišel k meni, pričakujoč da mu ga bom za kišto pira napolnil z novim programjem.

Ves zgubljen me je poslušal, ko sem mu razlagal, da takih stvari nimam in da se ukvarjam samo z Linuxom te dni.

Nakar je sledilo vprašanje v stilu "Že že, ampak katere PROGRAME uporabljaš na računalniku ?"

Aja, tip se ima za teškega audiofila, čeprav načeloma nima POJMA o tehnični plati zadev. Vse, kar ve je katero kombinacijo tipk mora pritisnit na svoji aparaturi za določen efekt.

V glavnem. medtem ko sva kramljala, ga pokliče "stranka" po GSMu (zanimivo, tip si je obenem ubodel GSM z WAPom, Bluetoothom GPRSom itd itd itd zadevami ker to "nujno rabi" a prnesu ga je, da mu ga nastavim, ker ga sam ne zna) in ga začne napizdevat tako, da sem to slišal še jaz, čeprav sem sedel meter stran.

Stranka si je zaželela vsebine njegovega DVD ploščka (mislim, da ji je na DVD posnel poroko), vendar zripano na DivX na CDju, ker DVD enote nima.
Stvar je dobila in prekipelo ji je, na kakšen šrot od CDja ji je to posnel, da so "barve tolk slabe"...

Sledil je odgovor "...ne ti meni o šrot CDjih, jaz sem spoštovana firma, prinesi svoje CDje in probajva še enkrat"

V glavnem, resno sta se dajala okrog kakovosti zapisa na sam plošček in njenega vpliva na barve DivX posnetka...

Tu je treba reči, da so svojčas govorili o razširotvah in trikih, ki naj bi omogaočali zapis audia na plošček z več kot 16 biti (mislim da 18). Dodatna dva bita naj bi bila skrita nekje v nekem pomožnem kanalu in ju naj navadne enote brez predelave formwarrea naj ne bi uporabljale.

Če bi tak plošček zavrtel v navadni enoti, bi se pač predvajal 16-bitno in bi imel malenkost več šuma.

Možnost da bi bila kopija drugačna od originala vidim mogoče kvečjemu v kakih takih nestandardnih trikih.

Da bi pa standardno zapisan plošček skopiral in da kopija ne bi bila enaka originalu se mi pa zdi malo verjetno.

Saj to je pa ja bistvo cele stvari. Zaradi tega je ubila kasetarje, gramofone in podobno šaro. Ker je za razliko od njih digitalna.

To pomeni, da kopija ni nič slabša od originala.

glinik: ti ocitno ne locis, med analogno in digitalno tehniko...

Kopija je lahko kvalitetnejsa od originala, ker se vsi error correction biti spet na novo postavijo.

glinik:

Gandalfar bi znal imet prav. Povsem zlahka. Zakaj, ti bo jasno, če najdeš kje na netu kake materiale o delovanju CDja, uporabljenih kodah in tako naprej.

Resno mislim.

Gandalfar ima delno prav. Ce ima original napake v smislu prask, ki rezultirajo v preskakovanju ali da tu in tam zahresci, potem se zna zgoditi, da jih kopija ne bo imela. Ampak tu nas ne zanima tak tip napake. Zanima nas kaj se dogaja z zvokom. Zakaj cinela ne zveni enako (sem si posnel en cd danes, in sem testirat, in je razlika). Zal me nekaj heca toaster, tako da lahko poslusam samo uvod, ker potem hresci in preskakuje. Sem spreminjal nastavitve in menjal programe za snemanje, a ni efekta. Bom sel kam drugam posneti in se bolj tocno posvetil poslusanju.

Je pa pri predvajanju tako, da ko pride do napak, ki jih ni mogoce popraviti (avdio ima manj zascitnih bitov kot data, pa se v skoraj realnem casu gre (oziroma ne more brati veckrat kot N), ker potem mora odspilat, za razliko od podatkov, ki navadno lahko cakajo) player poiskusa interpolirati. In napak je na presnetem cdju vec...

Glede na to da pricakujem par obtozb, da se mi razlika samo dozdeva, evo en link in en kratek citat od tam:
Yet another obstacle to good "anti-jitter" engineering design is engineers who don't (or won't) listen. The proof is there before your ears!
http://www.digido.com/portal/pmodule_id...