[Hi-Fi] - Debata: original CD vs CD-R

Teoretično gledano ne bi smelo biti razlike med digitalnim originalom in kopijo. Zaradi tega takšen hrup zganja tudi MPA in RIAA. Dokler smo ljudje delali analogna kopije (kasete), so se sicer nekaj malega razburjali... ravno toliko, kot se spodobi. Lovili so raje črne tiskarne LP plošč.

Ne glede na teorijo, se širom po različnih audio forumih govori o "razliki" med originalom in kopijo. V prvi vrsti so to audiofili, ki začuda govorijo prav tisto, kar si želijo slišati tako RIAA in MPA.
Računalniško gledano je bit bit. Zapisan kot hribček v aluminiju, kot luknja v zlatu ali kakšnem drugem materialu (CD-R zelen, zlat, srebrn, moder...) ali kot kemična reakcija na organskem nosilcu (CD-RW).
Pomembno je, da zna predvajalnik to prebrati.

Dejstvo je, da do napak med zapisovanjem prihaja in da pri večjih hitrostih zapisovanja laser dosega višjo temperaturo kot sicer.
Enako prihaja do napak med tiskom orignalnih CD-jev. Moj osebni primer je bila plošča Tracy Chapman Crossroads, ki je bila gledana proti soncu "prerešetana z miniaturnim mitraliezom". Par 100 drobnih luknjic, ki so bile očitno posledica slabega materiala ali tiska.
Argument zagovornikov originalov je tako, da bo original na soncu zdržal dlje, kot kopija, saj je CD-R nosilec zapisa občutljiv na temperaturo (zapisovalni laser cca. 10x močnejši).
Po njihovm mnenju zato bralni laser "uničuje" zapis... in bo CD-R tako čez nekaj časa "zbledel".

Naj opomnim, da audiofili niso najbolj zanesljiva bitja v tem vesolju. Že sama definicija audiofila je AUDIOFOOL :) Človek se namreč navadi na neko deformacijo zvoka in potem na njej fanatično vztraja. Med koncertom je audifila zelo enostavno najti, ves čas namreč odkimava z glavo in šepeta svoji boljši polovici: "Tole se pa doma bolje sliši... visoki toni sploh niso realni..."
In to kljub temu, da polsuša "unpluged" godalni kvartet...

Audiofili so tudi tisti, ki svoje originalne CD-je barvajo z določenimi barvami (ja tudi glede barve se ne morejo zmeniti), ker naj bi imel laser tako manj težav pri branju in seveda to razliko tudi "slišijo".

Slepega testa ne naredijo. Double blind testa še manj. V laboratorijskih razmerah ni bila še nobena audiofilska teorija dokazana (kabli, flumastri, Hi-Fi pohištvo in podstavki, CD / kopija, CD / gramofon...). Čeprav so pri marsikateri reviji in ustanovi delali teste na 100+ ljudeh...
Z znanstvenega stališča je potreben Double bilnd test... zadeve dokazati v laboratorijskih razmerah, s ponovljivimi rezultati... in tako zadeva ostaja bolj religija.

Kot že rečeno, se ne štejem med audiofile, ker sem zadovoljen z zelo plebejskimi napravami... čeprav to ne pomeni, da nisem audio fetišist (B&O, Bose...). Tako, da sem tudi sam delno religiozen človek :)
Vse religije sveta se nekje motijo in marsikje človek še ni sposoben tehnološko in znanstveno pojasniti marsikaj.
Kdo ima bolj prav je težko reči... nekaj lahko z gotovostjo trdim:

Razlike med audio CD-jem in CD-R kopijo so, če:

- uporabljate beden snemalnik, po domače pekač:
Line Out ------------------------------- On pressed CD ----------- On recordable CD
Amplitude Linearity ------------------ 1.5 dB (20 Hz - 20 kHz) - 2.5 dB (20 Hz - 16 kHz)
S/N-ratio ------------------------------ 81 dB (84 dB A-wtg) ----- 80 dB (82 dB A-wtg)
Total Harmonic Distortion + Noise - 65 dB (1kHz) -------------- 55 dB (1kHz)
Channel separation min. ------------ 70 dB (20 kHz) min. ----- 65 dB (16 kHz)

Zgornji podatki veljajo za Philipsov cca. 8 let star pekač (cd3610e.pdf).
Od takrat so snemalniki napredovali. PLUS, da so podatki Audio CD snemalnikov nekaj čisto drugega.

- slab medij KLIK 1, KLIK 2

Fizična razlika v medijih je sledeča:


Data CD-R vs Audio CDR
Razlika je v tem, Audio CDR snemalniki lahko uporabljajo le Audio-CDR medij. To so dosegli tako, da je na Audio CDR-u že zapisan "začetek" in ga posledično lahko uporabljaš le za snemanje Audia.
Data CD-R ji so prazni in jih lahko uporabiš za kar koli.
Audio CDR mediji so dražji, ker hkrati plačaš še manjši znesek RIAA (tako kot pri MD, Kasetah, VHS...).
Data CD-R ji tega zneska ne vsebujejo in so posledično cenejši.
Fizičnih razlik med obema ni.

Zvočno razliko lahko slišite v primeru, če žariščna razdalja vašega CD audio predvajalnika ne ustreza mediju (ponavadi cenejši CD-Rji).
Enako lahko vpliva tudi hitrost snemanja. Teoretičn ne bi smela.

Se pravi, da če NE ŽELITE slišati razlike med originalnim CD-jem in kopijo:
- kupite novejši CD predvajalnik, ki podpira čim več medijev (in hitrosti snemanja le teh)
- za snemanje uporabite primeren medij, ter ustrezno hitrost.

Moj prvi CD zapisovalnik je bil HP 2010i, dokaj hitro se je pokvaril in sem nabavil naslednika 4020i.. Tehnični podatki so bili tu nekje z na začetku omenjenim Philipsom. Razlika med 4x in 2x zapečeno glasbo je bila očitna. Med 2x in 1x neopazna.
Pri NEC 3500AG ne slišim razlike med 24x in 1x hitrostjo... nisem še uspel pirmerjati max hitrost...
Medij je vedno TraxData Gold ali TDK Gold. Poslušam na CD izmenjevalnikih Yamaha CDC 605 (cca 14 let star) in Blaupunkt Passadena DJ (star 11let).

Kot zanimivost naj omenim, da se Divx filmi zatikajo, če so posneti s hitrostjo nad 24x (TEAC pekač)... gledano na Yamadi6700 ali Yakumo DX4.
Nasprotno nisem izgubil niti enega samega dokumenta, besede ali črke iz backupiranih datotek v moji 11 letni "karieri" peka CD-R jev. Na mojem najstarejšem CD-Rju (HP) je še vse berljivo in brez napak!

CD original vs. pečen

---

Ko takole prebiram različne članke in forume, ugotavljam, da se ljudje prerekajo še o marsičem:
CDR proti CD RW?
zlati, srebrni, zeleni ali modri CDR?
74, 80, 90 ali 100min CDR?
S katerim barvnim flumastrom pobarvati CD, da bolje zveni?

---

ZANIMIVE POVEZAVE:
CDR FAQ - pogosto postavljena vprašanja
CDR uničen v 2 letih?

---

OSTALE Hi-Fi DEBATE TEGA FORUMA
[Hi-Fi] - O zvočnikih
[Hi-Fi] - Vpliv prostora na zvok...
[Hi-Fi] - Oprema / naprave
[Hi-Fi] - Debata: Kabli, kabli, kabli ...
[Hi-Fi] - pohištvo
[HI-FI primerjalni test] potek, organizacija...

---

Za nadaljno debato, vas naprošam, da navedete:
- CD-R MEDIJ
- hitrost snemanja
- CD snemalnik
- CD predvajalnik

Le tako nam bo tudi osalim JASNO, zakaj slišite razliko :)

Najbolši cd audio,ki sem ga posnel je po mojem mnenju MITSUI,ki se ga dobi v BigBangu za manjši denar kot kakšen SONY in TDK.

Pozabi na 'slisi se'. Zaenkrat je edina pametna razlaga bila da folk pac prehitro snema glasbene cdje. Je to vse ali je se kaksna napaka?

Kako interpretirati te napake? Imajo zapečeni CD-ji dejansko kopico napak, ki jih bralniki sproti odpravljajo, ampak se pri tem zgubi nekaj informacije? Ker, če prav razumem kako stvar deluje, je zapis bolj ali manj diskreten.
Da ne bo pomote, se ne opredeljujem za nobeno stran (nisem še dovolj preposlušal za kaj takega), žene me čisti firbec.

Z računalniškim pekačem se da ustvariti odlično kopijo, ampak za to je potrebno imeti nekaj znanja. Veliko ljubiteljev dobrega zvoka zna samo odpreti software za pečenje, vstaviti prazen cd in kliknit BURN. Vse ostalo je že znanstvena fantastika...

Software za pečenje ima nešteto raznih nastavitev ki vplivajo na kvaliteto ripanja/pečenja, V kolikor se te nastavitve dobro izkoristi, torej optimalno prilagodi samem pekaču in samem mediju, potem je lahko kopija tako odlična, da je vsako govorenje o razliki napram originalu larifari, pri čemer izvzamem glumce ki glumijo čujno razliko v zvoku že če v ojačevalniku samo obrnejo varovalko naokrog... OK, ne rečem na nekem hiend sistemu kakršnega ima v Sloveniji par deset ljudi, maksimalno mogoče recimo sto. Na hifi sistemih nižje in srednje klase (kakršnih je pri nas največ) ki zvočno niso na nivoju, da bi bili v stanju čujno prikazati globjih in najglobjih glasbenih detajlov ter odtenkov, kaj šele da bi jih odigrali korektno, pa zvočne razlike ni čujne (seveda v kolikor cd player nima problemov z branjem kopij, oziroma njegov bralni mehanizem ni morebiti že dotrajan, ali leče niso morda zapacane, kar se najprej odrazi ravno na slabšem branju kopij).

Na brzino še naj omenim, da ni nujno, da kopiranje glasbenih cd-jev na malih hitrostih recimo 1x - 2x daje najboljše rezultate, kar je pri audiofilih bilo in je v velikih primerih še vedno sveto. Včasih se s pečenjem na višjih hitrostih recimo 4x, 8x, 12x lahko dobijo boljši rezultati. Kakor pravim zgoraj, treba je "zadeti" optimalne nastavitve glede na pekač (nekateri na večjih hitrostih pečejo bolje kot na manjših, nazorni primer je Yamahin pekač, katerega več ne delajo in je veljal za odličnega), ter glede na vrsto samega medija (nekateri ploščki se lepše pečejo z večjimi hitrostmi kot z malimi) in seveda delati z dobrim softwarom. Za vse opisano je potrebno raskirati kar nekaj raznoraznih ploščkov, prostega časa... in živcev. Sam sem do nedavnega pekel s poceni LITE-ON 48x pekačem in moram reči da so kopije več kot odlične.

lp

Jaz vse svoje CD-je snemam na Onkyo HI-FI komponento - ali komponenta posname slabse?
Have a nice Day

Matt

Heheh, Owca - verjemi mi, da nočeš vedet vseh malenkosti kako prideš do čimbolše kopije . Šprobati moraš vse firme CDjev. Potem vse hitrosti peke, različen software, ... itd. Bo audiofill več povedal ...

Sicer smo mi snemali plošče z najbolši Cd rekorderjem, ki je na trgu. Marantz DR 17. Imeli smo najdražje kable, kar si jih lahko dobil v SLO. Kaj mislite kakšen je bil rezultat?

Lp

Trancedeejay - dve teoriji krožita naokoli:
1) že omenjena audiofilska - Audio CD snemalniki so boljši, ker so namenjeni le in zgolj snemanju CD-kopij. Torej specializirani in torej superiorni.
CD audio mediji so dražji, ker je plačana pristojbina za RIAA. S tem plačaš "piratski" davek in bi kopija morala biti bolj čista, kot tista na PC-ju.

2) teorija zarote, ki pravi, da so v audio snemalnikih v mehaniki/elektroniki/firmware-u dodatki, ki delajo naključne napake (oz. je firmware tak, da le teh ne odpravlja, čeprav znanje za kaj takšnega obstaja).
Nasprotno PC pekači teh omejitev nimajo.
Podobno kot je z regijsko omejitvijo DVD predvajalnikov. Tajvanski in kitajski predvajalniki le teh ne upoštevajo in omejitev ne vsebujejo.
Firmware zarota - veliko naprav se med seboj razlikuje le po firmware-u (že večkrat podrobno razloženo v Divx, Foto odelkih).

Nenazadnje noben "proizvajalec" ne navaja katere procesorje uporablja v svojih proizvodih...

MONOPOLNA BABILONIZACIJA
Je želja koncernov monopolistov, da svet ločijo na različne regije in ustvarjajo različne standarde, da migracije iz enega dela sveta v drugega ne bodo prproste. Recimo nov HDTV... je že več različnih standardov... Zakaj?
Če bi bil le eden, bi vsi naprave kupovali v USA, kjer so običajno najcenejše (poglejte cene avtomobilov, PC-jev, Hi-Fi in Video naprav).
Multinacionalkam torej ne diši, da bi vsi kupovali najceneje in torej želijo na razlikah še naprej mastno služiti. Globalizacija je torej združevanje in ločevanje tam, kjer ga oni želijo. Porizvodnja tam, kjer je najceneje, prodaja tam, kjer je najdražje.

V računalništvu so te zadeve najbolj svobodne, saj zaščite in ovire najhitreje razbijejo prav na tem področju. DVD-jev bez računalnika do danes ne bi mogli digitalno presnemavati. Prav tako v računalniškem svetu prodajajo komponente Tajvanci in kitajci, ki določenih "umetnih" standardov "ne jebejo"... pardon izrazu.
Tako so proizvajalci v računalniškem svetu prisiljeni izstopiti iz začrtane "Babilonizacije" in se podrediti trgu...
Na področju Audio Video naprav tega nikoli niso naredili... še več ustavarjajo vedno nove in različne standarde. Zadnji poskus je Sony-ev novi CD, ki naj bi zmedel PC pekače in se ne pusti presneti... seveda so hackerji hitro ugotovili, da je dovolj flumaster in kratka črta na začetku teh CD jev, ki ne smejo nositi oznake "Compact Digital Audio Disc". Te oznake ne smejo imeti, ker so jih tožili kupci teh novih CD-jev, ki le teh niso mogli predvajati na starejših Audi Compact Digital Audio Disc predvajanikih.

Ker se mi do sedaj ni uspelo dokopati ne do rdeče, ne do oranžne knjigice (so mi povesali, da jo dobim pri Philips-u, za zasoljeno ceno)... ne morem še nič točno reči... a po omenjenih izkušnjah iz računalniškega sveta, firmware-ov in podobnih pripetljajev sam raje stavim na PC pekač.
Je univerzalen, cenejši in brez blokad... in s pravilno programsko opremo, zripa CD... po domače klonira do zadnjega hribčka in dolinice.. Na izbiro imaš enake materiale: aluminij in zlato...

Audio CDR je tako po mojem mnenju uporaben le v studijih, kjer se snema nova avtorska glasba... saj se ga pri kopiranju avtorsko zaščitenih CD-jev zlahka "zamoti", da posname ne prav kredibilno kopijo.

Povedno preprosto: roko v ogenj dam samo za PC pekače, hack-ane firmware in piratsko RIP programsko opremo

Caqka:
Zdaj ne vem, ali provociraš, ali misliš resno s tem tvojim postom? Kako te ni sram, da trdiš takšne bedarije? Ne daš nič na svoje ime in sloves? Ne vidiš, da si v teh temah čisto na stranskaem tiru? Vsi te imajo za kekca, si res želiš to? Od človeka tvojega kova sem pričakoval malenkost več resnosti, saj si z "stroke". Najhujše pa je to, da sva bila pri tebi in naredila "test" kablov. In razliko si sliššal!!! Potem pa si začel s filozofiranjem, ... to je bilo odveč. Point je v tem, da si sam razliko SLIŠAL, katere ti je nisem jaz "prisilil". Zakaj se še potem tukaj pregaš?? Jaz te res ne razumem. Menda ne iščeš, tukaj na forumu "potrjevanje samozavesti", ali?

Da se vrnem na tvoje provokativno mnenje... Seveda nebi slišal razlike, med originalom in kopijo, če bi ju primerjal na nekih cenenih računalniških komponentah. Zraven bi imel (da bo vse spadalo pod računalniško opremo) 500W zvočnike s Comtrona za 3999 sit. Verjemi mi, noben na tekem sistemu nebi slišal razlik. Tukaj nebi niti slišal razliko med mp3-jem 128kbps in originalnim wave posnetkot. Sem že vse probal ... Pa ti, si to vsaj probal???

Vse lepo in prav, da je 1 enaka 1 in 0 enaka 0. V trgovini tudi prodajajo kuhinje od 100k sit do ... Na prvi pogled so si vse kuhinje enake. Ko se spustiš v malenkosti: kvaliteta materiala, kvaliteta izdelave, ... Potem opazimo, da le niso vse med seboj enake ...

Lp

Ne morem veČ... Daj, glinik, povej mi:

Kako naj nek (katerikoli) CD player, ki bere digitalni zapis in prenese prav vse enke pa nule naprej v buffer, vidi razliko med originalom in kopijo. Al jo bere al pa ne (no ja, če kak bit spusti, poka, ampak to ni stvar debate). Če greš s katerimkoli orodjem na računanikou sprobat, sta original in kopija bit po bit enaka. Torej Cd prebere digitalno kodo in jo vrže v buffer, od koder jo potem DAC pretvarja. Nič ne rečem - naprej je vse odvisno od DACa, ampak od source CDja pa prav gotovo ne. Tole z razliko med originalom in kopijo je en velik nateg oz. manipulacija glasbene industrije, ki se ne more sprijaznit s slabimi posledicami digitalizacije zanjo. In nekateri pač temu slepo verjamete, čeprav ga ni fizika ali elektroinženirja, ki se ne bi temu smejal.

Ne gre za čitanje knjig - gre za to, da nekateri pač ne vedo, kako zadeva deluje in se jih da našponat s takimi neumnostmi. Sam sem bil na istem. Koliko od avdiofilov ve, kaj se dejansko dogaja preden slišijo zvok v ušesih.... Ponavljam - ne trdim, da nekatere stvari niso res - npr. dat ful keša za super zvočnike, od katerih je daleč največ odvisno (poleg prostora). Pa met dober ojačevalec in DAC. Vse ostalo pa je tralala. No ja, stojala za boxe sem pozabu... Sicer pa čakam na odgovor glinika...

Še to - resno mislim, da je avdiofilska stran veliko bolj žaljiva - poldi, poglej si dobro poste nazaj. Ok, off-topic.

Po mojem mnenju je razlika med originalnimi in prepečenimi CDji sledeča:
Ko greš v trgovino kupit CD za 4500 SIT, ga dobiš lepo zapakiranega v škatlici, zraven je lepa knjižica z besedili komadov in slikami izvajalca. Nato prideš domov, pogledaš, koliko originalnih CDjev si že kupil. Nato plošček vstaviš v HI-FI in poslušaš. Že okolje te prisili, da uživaš v predvajanih skladbah.
Pri prepečenih CDjih tega občutka enostavno ni. Veš, da si prepekel CD na plošček vreden max. 100SIT. In ko potem ta plošček potegneš iz plastičnega ovitka v tvoji mali knjigici CDjev preprosto ni enakega občutka. Kot občutek za glasbo ti služi le slušna podlaga. Vizualne preprosto ni. Čeprav je zvok enak je občutek slabši. Mislim, da je to edina razlika.
Na svetu so audiofili, ki veliko denarja zmečejo za Hi-Fi komponente ter najboljše zvočnike in ljubitelji glasbe, ki si kupijo sistem in na njem uživajo v glasbi. Menim, da slednji bolj uživajo.

jrko, za to temo je to kateri cd je blizje izvornemu zvoku irelevantno.

Switch, po mojem si len in ti je lazje tipkati kot da bi sel poslusat. Dej naredi sebi in forumu uslugo in se prepricaj o idejah, ki jih siris. Velja tudi za ostale podobno mislece.

evo, bom doma poiskal en orginaln cd pa ga prepekel pa bom pol s stoparco zmeril kako dolgo se kateri predvaja. ce bo razlika v dolzini predvajanja ocitno cedeja nista enaka=)

Seveda je pomembno kaj je blizje izvoru. Ampak ce me ti prepricujes da "glumim" in da ni razlike, potem se pac ne bom ukvarjal s tem kateri je bolj pravi, ampak bo prvi korak da sploh slisis razliko. Ne vem zakaj se tako sekiras glede tega, kateri bolj spila, ce zate oba igrata enako ???

Narobe smo se razumeli. Zanima me ce kopiras mp3, ali je tudi slisna razlika zaradi medijev? Najbrz ne bi smelo, ker je digitalno vse... al bere al pa ne prebere.

Jao OwcA, kaj si mi naredil, cel stran imam rdečo Zakaj misliš se audiofill ne javla na Slo-techu, sva se pred kratkim pogovarjala o tej dilemi? Rezulat si pravkar videl, kaj pride ven, ko se dva svetova srečata. Škoda, ker s tem samo Slo-tech izgublja na kvaliteti.

Lp

Mene še kar zanima vprašanje ki ga je postavil Jago, če original cd posnameš v mp3 a je ralika in kakšna je in koliko naj bi bilo kbit?

jago - med digitalnimi presnemavanji katerekoli medijske vsebine (film, glasba, fotografija, tekst...) teoretično in praktično ne prihaja do izgub, pod pogojem, da je peka bila zaključena brez napak. Da do teh ne prihaja, med peko skrbi več različnih mehanizmov.
Zato razlike med "originalom" in "kopijo" v digitalnem smislu ni. Vsi biti, byte-i in celo nibble-i so tam, kjer morajo biti.
Problem nastane v primeru, da je nek medij slabše kvalitete ali fizično poškodovan... Zato sem na prvi generacijah pekačev (glej dopise zgoraj) pri takratni max hitrosti peke (sedaj 10 let kasneje polžje počasni) lahko slišal razliko med 2x in 4x pečenim CD jem.
4x zapis je takrat zaradi kvalitete medijev pač ustvarjal "drop-out"-e ki so bili zelo slišni v obliki prasketanja in pokov.
HP 4020i še vedno pridno služi moji mami in na današnjih medijih pri svojih max. peki do 6x ne ustvarja več slišnih razlik.

Tomaž - 320kbps MP3 naj bi bil identičen CD kvaliteti... Tako MP3, kot A.T.R.A.C. Ogg Vorbis, Monkey Audio in ostali izkoriščajo naprednejše algoritme in hitrejše procesorje, kot so bili na voljo ob predstavitvi Compact Digital Audio Dicsa leta 1980. Poleg tega upoštevajo še psihoakustiko... človeški možgani namreč zvok procesirajo in odvečne zvoke preprosto biršejo. Podoben algoritem uporablja A.T.R.A.C. (Sony evi MD), ki zato ne posname VSE glasbe, temveč le tisto, ki NAJ BI JO SLIŠAL. Problem je le v tem, da se lahko človeški možgani odločajo drugače, kot algoritem in procesor v takšni napravi. Takrat slišiš razliko. Laično potem rečeš, da tako procesiran zvok ni dovolj "polen" in tudi na dinamiki izgubi.

Vse MP3, ki sem jih sam na lastnem računalniku zripal s CD-jev, ni nikakršnih napak. Datoteke, ki jih občasno potegnem z neta, pa zelo pogosto vsebujejo napake... zeloooo slišne, v obliki pokov, šumenja itd... Očitno jih je prvi "rip-per" slabo zripal, oz. je prišlo do napak v prenosih po medmrežju.

---

ŠTIRI PROŠNJE ZA NADALJNO DEBATO:

1.) Vsi, ki vas to zanima lahko naredite preprost test, naredite mix različnih skladb, po možnosti z akustično glasbo (referenca v naravni podobi obstaja), ter zadevo 100x zapečite gor in dol... S CD-ja na HDD... nazaj na CD in spet na HDD.
Za cenejši test uporabite raje CD-RW. Poslušajte 100 kopijo in jo primerjajte z originalom.
Dodatno poženite čez obe datoteki kakšen analyzer, ki bo preveril avtentičnost obeh skladb.
POROČAJTE o REZULTATU

2. Med samim kopiranjem gor in dol pojdite na najbližjo bolnico in se naročite za slušni test. Tam vam bodo izmerili vaš frekvenčni razpon. Sam sem to malenkost opravil v septembru lanskega leta... po službeni dolžnosti, da ne boste imeli občutka, da sem nek ultra fanatičen audifil oz. hipohonder :)
NAVEDITE VAŠ FREKVENČNI RAZPON.

3. Navedite že končno opremo s katero snemate in s katero poslušate (GLEJ UVODNI DOPIS TE TEME!!!)

4. Ljudje smo zgrajeni zelo različno, smo različnih dimenzij, teže, gostote... naše lobanje se zelo razlikujejo, razdalja med ušesi, velikost in oblika ušes... sam dejanski frekvenčni razpon se od človeka do človeka IZREDNO RAZLIKUJE.
In četudi bi mi vsi bili kloni drug drugega, bi bila tu razlika v prostoru, kjer poslušamo, času (letni čas, del dneva ali noči, utrujeni ali ne...), temperatura, vlaga, nadmorska višina...
ZATO BREZ ŽALJENJA DRUGAČE SLUŠEČIH in MISLEČIH !!

Jaz sem iz LJ. In nisem ravno navdusen nas posojanjem oz. gostovanjem. Najbolje je ce gremo v kako trgovino.
Trancedeejay je pa ce se prav spominjam iz KR.

Exact Audio Copy zadeva je freeware in omogoča tako RIP-anje, kot primerjavo dveh medijev, Wav file-ov itd.

Volk: EAC je res odlična zadeva.
Sploh se mi zdi, da je preveč govora o peki in premalo o RIPanju, ki je po moje večji problem.

[obnašaj se spoštljivo in svoje doprinose argumentiraj -OwcA]

Pravzaprav imajo napake tudi stisnjeni orginalni CD/DVD-ji.. vcasih tudi vec kot peceni. Zato pa so uvedli mehanizme za odkrivanje in popravljanje napak. Pri CD-jih se imenujejo C1, C2 in C3 sloji odpravljanja napak. glasbeni CD pa uporablja le prva dva.. torej C1 in C2. Ce recimo C1 odpove se uporabi C2.. ce pa prav tako odpove C2 pa podatek ni mogoce popraviti. Sloj C1 in C2 nista zelo ucinkovite ( uporabi se malo dodatnih bitov za odpravljanje napak) zato so za zanesljivo hranjenje podatkov pri podatkovnih CD uvedli se tretji sloj C3. Tukaj se vidi kako zelo so glasbeni CD obcutljiv in ga je treba dosti bolj cuvat kot recimo podatkovni CD. Kako delati s CD/DVD-ji in na kaj so obcutljivi je lepo razlozeno tukaj. Pri DVD-jih je detekcija in odpravljanje napak narejena malo drugace oz boljse. Uporablja se le 2 sloja.. PI in PO. Ucinkovitost odpravljanja je podobna oz. malo boljsa kot pri CD-jih v vseh treh slojih.

Kako dobro bo CD zapecen in kako dobro se bo prevajal je prakticno odvisno od vseh dejavnikov. Torej ze od samega pogona s katerim rippamo glasbo. Le ta more to opravit brez napak. Potem pa najvecja odvisnost je ravno odvisnost pekaca in medija. Vsi pekaci ne pecejo enako dobro pri vseh hitrostih in na vse medije. Na nekatere manj dobro na druge bolj. Je pa v takem primeru treba najt idealne medije za svoj pekac.. na katere mora za glasbene CD-je nujno zapect brez C2 napak. Mediji sami tudi varirajo po kvaliteti zato je potrebno skoraj za vsak medij potrebno preverit ce vsebujejo C2 napake ali ne. Za najbolj kalitetne medije veljajo Taiyo Yuden in se prodajajo pod Plextor znamko in nekateri Maxell mediji (Made in Japan) so tudi Taiyo Yuden. Tukaj velja omenit, da znamka medija (recimo Sony, TDK) ni tako zelo pomembna kot je proizvajalec medija. Recimo pod znamko Philips lahko dobis medije vecih proizvajalcev ali pa Philips enostavno menja proizvajalca cez cas. Kateri proizvajalec je naredil medij se pa lahko ugotovi z programom CDIdentifier (Google). Zadnji dejavnik pa je sam predvajalnik CD-jev. Tukaj je sama odvisnos od opticnega senzorja, laserja in programske logike kako dobro predvaja CD-je oz. kolko napak zazna in odpravi med predvajanjem. Pri tem dejavniku je zelo tezko odpredelit kateri je boljsi kateri manj.. se tezje je to v komponentah, kjer nimas nobenega prikaza kolko napak je odpravil, kolko zaznal, kolko jih je spustil skozi in jih kasneje probal zamaskirat (ce vsebuje kaj takega).

Tu se bom povedal nekaj glede delanja backupov orginal glasbenih CD-jev. Najboljse je, da backup glasbenega CD-ja ne naredis na novi glasbeni CD. Dosti boljse je ko so pesmi ze enkrat na trdem disku, da jih skompresiras z kaksnim loseless kodirnikom (recimo FLAC) in posnames na podatkovni CD (ali DVD) saj so ti dosti manj obcutljivi na napake in tudi v primeru poskodbe podatkovnega CD-ja lahko lazje ugotovimo, da je prislo do napake. Ko bo kasneje potrebno lahko spet iz backupa brez izgube naredimo nov glasbeni CD.

Zelo smesno se mi je zdelo ko je bilo tukaj omenjeno barvanje povrsine CD-ja. To je zelo neumno delat saj povrsina ne bo vplivala na zvok.. kvecemu lahko pri premocnem ali neenakomernem nanosu moti laser in verjetnost, da bi se podatek iz CD-ja prebal napacno, bi se zelo povecala.

Ne razumem zakaj bi prihajalo do napak pri branju/pisanju audio zapisa, ko očitno lahko enota bere in pise data zapis brez napak?

On an audio CD, approximately 25% of the disc is used for error correction data..

Pa tud če bi prihajalo do napak (prevec spraskan cd) , zakaj bi prihajalo pri kopiranju in ne pri predvajanju?