Slo-Tech - Februarski hladni val je v Teksasu povzročil ogromne izpade dobave električne energije in plina, ker infrastruktura ni bila prilagojena na delovanje pod zmrziščem. Zaradi okrnjene dobave so cene energentov izredno poskočile, kar je povzročilo milijardne dobičke na eni strani in ogromne izgube na drugi. Prodajalci plina so v dobrem tednu ustvarili 11 milijard dolarjev dobičkov, dobavitelji končnim strankam pa izgubo. Poplačali jo bodo odjemalci.
Odjemalci bodo v naslednjih letih vsak mesec na položnicah plačevali pribitek za stroške, ki so jih njihovi dobavitelji imeli z nakupom po ponorelih cenah. O višini tega dodatka so se sedaj sporazumeli, sporazum pa je potrdil tudi pristojni regulatorni organ. Gre za 3,4 milijarde dolarjev, ki jih bodo morali odplačati v naslednjih 30 letih. Dobavitelji bodo izdali obveznice za poplačilo stroškov, ki so jih imeli, in sicer jih bodo v naslednjih letih prevalili na odjemalce. Največ bosta dobila Atmos Energy (2,0 milijarde dolarjev) in CenterPoint (1,1 milijarde dolarjev), Bluebonnet, Corix, EPCOR, SiEnergy, TGS in UniGas pa manj. Odjemalci bodo odvisno od dobavitelja, pogodbe in lokacije pribitke plačeval do nekaj let do največ 30 let, običajno v višini nekaj dolarjev mesečno.
Nova zakonodaja, ki so jo sprejeli po neurju, zahteva obvezno prilagoditev kritične infrastrukture na zimske razmere. A ponudniki morajo sami izjaviti, da predstavljajo kritično infrastrukturo. Ob plačilu 150 dolarjev pristojbine lahko zaprosijo tudi za izjemo, po kateri jim vrtin ne bo treba prilagoditi na zimo. Zato je težko napovedati, v kolikšni meri bo poziv uspešen.
A je kje zapisano, kolk bi stalo, če bi v preteklosti naredili zadevo odporno na minus?
Verjetno ne veš kaj dosti o Teksaškem električnem omrežju, ker sem prerpičan da kabli in transfromatorji zdržijo temperature pod lediščem, ampak ne skrbi tudi letos so poleti imeli redukcije oziroma kar remote so jim nastavljali klime.... Tako ti predlagam , da ponovno postaviš vprašanje v smiselni obliki.
In Texas, energy regulation is as much a matter of philosophy as policy. Its independent power grid is a point of pride that has been an applause line in Texas political speeches for decades.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Ameriški potrošnik vedno potegne kratko, pa naj gre za prehrano, zdravstvo, energetiko ... Vse je v privatnih rokah in tem korporacijam gre samo za denar, navadni državljani niso vredni nič.
Nič ne piše, kateri odjemalci. Verjetno kar vsi, dobičke so tiho pospravili, izgubo bodo socializirali. Sicer priznam, da mi tole ni jasno. Če so kupovali megavatno uro po deset jurjev, je logično, da so jo naprej prodali po enajst. O kakšni izgubi torej govorimo?
Vsi prvi zadetki namigujejo na veliko visje cene v Evropi. Google v resnici ne vrne nic pametnega. Skratka, se vedno cakam na kaksen pameten link (od Boruta, lahko pa tudi ti).
Vsi prvi zadetki namigujejo na veliko visje cene v Evropi. Google v resnici ne vrne nic pametnega. Skratka, se vedno cakam na kaksen pameten link (od Boruta, lahko pa tudi ti).
Kako pa boš primerjal EU in USA, če so že znotraj obeh velike razlike?
Na hitro čez palec Slovenija vs. Teksas: Povprečen račun za elektriko na gospodinjstvo Teksas: 112EUR, Slovenija ~60EUR (težko najti neko konkretno cifro). S tem da na osebo v Teksasu porabijo ~30% več elektrike.
Tako da ja, cena elektrike je tam višja, ampak zaradi višjih plač zanjo porabijo nižji del dohodka.
Najlažje se zdi, da primerjaš povprečje porabljene energije s povprečno plačo, nekako v takšnem smislu: klik. Stroški so sicer nominalno višji, kot so tudi prihodki, pomembna pa je lokalna kupna moč, recimo.
Consumer Prices in Austin, TX are 15.51% higher than in Ljubljana (without rent) Consumer Prices Including Rent in Austin, TX are 49.98% higher than in Ljubljana Rent Prices in Austin, TX are 146.54% higher than in Ljubljana Restaurant Prices in Austin, TX are 35.78% higher than in Ljubljana Groceries Prices in Austin, TX are 34.35% higher than in Ljubljana Local Purchasing Power in Austin, TX is 167.58% higher than in Ljubljana
Pri 15 dolarjih zakonskega minimuma na uro (se ne spomnim, da so ga že sprejeli, baje, da leze počasi gor...) je bruto plača za 168 ur 2.520 dolarjev... Osebno pogledam, koliko v kakšni državi, provinci, mestu, znaša kupna moč. Je vseeno, če je kilo kruha 1 ali pa 3 €, če je v prvem primeru plača 500€, v drugem pa 2000€. Jasno, da prebivalec z dvema čukoma lahko kupi več kruha kot tisti, ki se rad hvali, da je pri njih kruh pa "samo" en evro.
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Vsi prvi zadetki namigujejo na veliko visje cene v Evropi. Google v resnici ne vrne nic pametnega. Skratka, se vedno cakam na kaksen pameten link (od Boruta, lahko pa tudi ti).
Kako pa boš primerjal EU in USA, če so že znotraj obeh velike razlike?
Na hitro čez palec Slovenija vs. Teksas: Povprečen račun za elektriko na gospodinjstvo Teksas: 112EUR, Slovenija ~60EUR (težko najti neko konkretno cifro). S tem da na osebo v Teksasu porabijo ~30% več elektrike.
Tako da ja, cena elektrike je tam višja, ampak zaradi višjih plač zanjo porabijo nižji del dohodka.
Ameriški potrošnik vedno potegne kratko, pa naj gre za prehrano, zdravstvo, energetiko ... Vse je v privatnih rokah in tem korporacijam gre samo za denar, navadni državljani niso vredni nič.
groza. pri nas in v socialističnih državah je čisto drugače!
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Če prav razumem, je zmanjkalo plina, folk je potem preklopil na elektriko in dobil hudi zasoljen račun za elektriko... zdaj pa jim bodo zaračunali še za nedobavljeni plin?
Če prav razumem, je zmanjkalo plina, folk je potem preklopil na elektriko in dobil hudi zasoljen račun za elektriko... zdaj pa jim bodo zaračunali še za nedobavljeni plin?
Priceless.
Capitalism at its best...
Ne, elektrarnam se je zmanjšala dobava plina, da so se lahko ljudje greli s plinom, hkrati s tem je prišlo do izpada plinovodov oz. črpališč plina, posledično je poskočila cena plina. Izpadi elektrarn so pomenili, da je tudi cena elektrike na debelo poletela v nebo oz. do zakonsko omejenih 9000 USD/MWh (= 9USD/kWh).
Ker je Teksas teksas, to pomeni da lahko ti kot končni odjemalec kupiš elektriko pri dobavitelju, ki ti ponuja nezavarovano ceno enako tisti na debelo. Večino časa imaš to potem precej ugodno ranga 5c/kWh, razen kadar nimaš, takrat pa ga na debelo našpukaš. Pri nas niti ni dobavitelja, ki bi ti nudil paket s "trenutno tržno ceno".
Do kakih višav je poletela cena plina pa še nisem videl, ampak očitno kar visoko.
Meni se sicer zdi bizarno, da bodo odjemalci naslednjih 30 let plačevali rento proizvajalcem fosilnih goriv, pri čemer ni nobene garancije, da naslednjič ne bo enako. Temu jaz rečem slabo upravljanje.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Fizično je izvedljivo, ampak bi bile izgube na prenosu tolikšne, da se ti nikoli ne bi izplačalo ;) Bolj malo se govori o tem, pa ne vem zakaj, ampak pri distribuciji elektro energije je potrebno upoštevati dejstvo, da se na prenosu "generira" 10% izgub. Če elektrarna proizvede 100 MW, jih do končnega odjemalca pride 90 MW.
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Fizično je izvedljivo, ampak bi bile izgube na prenosu tolikšne, da se ti nikoli ne bi izplačalo ;) Bolj malo se govori o tem, pa ne vem zakaj, ampak pri distribuciji elektro energije je potrebno upoštevati dejstvo, da se na prenosu "generira" 10% izgub. Če elektrarna proizvede 100 MW, jih do končnega odjemalca pride 90 MW.
Za Slovenijo je ta odstotek 6%.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Temu se reče predvsem neoliberalni kapitalizem. Oziroma teksaška različica filanja slovenske bančne luknje - kapitaliziranje dobičkov in socializiranje izgub. S tem da so pri nas izgube socializirali skozi državo, tam pa kar direktno potrošnikom.
Oziroma delovanje nevidne roke trga... ki je nevidna morda celo zato, ker ne obstaja.
V kolikšnem času bi nabrali za NEK II če zaustavimo NEK I?
Nikoli. Elektrika iz NEK je tam nekje 25€/MWh, če bi jo kupoval drugje, bi bila precej dražja.
Bolj 35+€/MWh, da je Gen Energija profitabilna. Isto so ostali balkanci z nuklearkami v recimo 2016 delali bulo, ko je bila cena okol 35eur. Eno je neka "marginalna cena", amapak imaš še amortizacije, ipd.
Pa na sploh se mi zdi, da tule ni preveč razumevanja trga. Namreč: dobavitelji (večinoma, v teksasu to pomoje bolj izjema) končnim odjemalcem (dejmo rečt gospodinjcem pa malim odjemalcem) dobavljajo po fiksni ceni, ki je znana / določena v naprej. Sicer dobavitelj lahko dviga ceno, vendar ne more tega naredit za dan naprej. Hkrati taisti dobavitelj kupuje energijo na trgu, vendar vedno isto - ko pridejo "izredne razmere" tudi odjem "izredno poskoči", se pravi premalo zakupljeno (in potem dodatno kupovanje na spotu ali pa balancing), potem čisto možno, da še kak producer "izpade" in razglasi višjo silo in mora dobavitelj še dodatno kupit nadomestno energijo na trgu (ki je seveda "over9000", precej dobesedno) in jo dobavit končnim odjemalcem, večinoma po fiksni ceni.
Odjemalci pa, ki so imeli spot ceno, ... well good luck.
Se pa tule zelo lepo vidi "velika natega", kjer so dobavitelji lepo profitirali (še leto pred tem covid, lockdown in sesute cene), cene gospodinjcem pa se večinoma niso nižale. Ko gre pa narobe pa hitro neko "dajatev", jasno na gospodinjce.
Vsi prvi zadetki namigujejo na veliko visje cene v Evropi. Google v resnici ne vrne nic pametnega. Skratka, se vedno cakam na kaksen pameten link (od Boruta, lahko pa tudi ti).
tukaj imaš recimo opisan primer, kjer par, ki na leto zasluži 100.000$$, na koncu dejansko živi z 2.000$$ na mesec (ko odšteješ vse davke in najemnino stanovanja). V povprečju imajo cca 2000$ stroška z "utilities". Za evropo pa povprečka ni, samo članki vezano na elektriko se najdejo. Total utility bill pa za EU nisem našel. Je pa dejansko 2000$ na leto hudo nizko za vodo, ogrevanje, elektriko, smeti, telefon, net
V kolikšnem času bi nabrali za NEK II če zaustavimo NEK I?
Nikoli. Elektrika iz NEK je tam nekje 25EUR/MWh, če bi jo kupoval drugje, bi bila precej dražja.
Ustavljati se ne splača ker je kljub temu stari NEK 2x cenejši od teš6. Samo povpravek: je bila 25 EUR na MWh tam okrog leta 2008. Že leta 2013 je cena presegla 38 EUR na MWh. Vendar to je stari NEK, novi NEK ima predvideno lastno ceno 120 do 150 EUR na MWh. https://www.dnevnik.si/1042661622
vidim da ti ni nerodno dajati gor 8 let stare članke. tako da nimaš pojma koliko je cena danes, koliko je cena na trgu, in koliko bo cena na trgu v prihodnje.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
NEK je ena taka zanimiva izjema, ker je v solastništvu dveh držav in je v družbeni pogodbi podjetja, da posluje stroškovno, brez profita, tako da je lastna cena EE del letnega poročila, na voljo vsakemu na vpogled.
Za 2020: 32,61 EUR/MWh Za 2019: 29,15 Za 2018: 28,37 Za 2017: 26,30 Za 2016: 29,78
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Ampak meni še vedno niso jasne te zadeve. Energijo, tako in drugačno, so kupovali in plasirali dalje. Torej naj jo plača tisti, ki jo je pokuril. Če jo ni noben, naj pa dobavitelj, ki jo je brez veze kupil, crkne.
Te cene so imo nerealne (pa nic ne vem o nuklearki). Ali zajemajo kapitalske stroske ali smo jih socializirali? Stroske agencij, pa skladiscenja, pa razgradnje itd. Recimo Hinkley Point C v gradnji, ima garantirano ceno krepko cez 100EUR/MWh.
noben pa ni vprasal kaj bo naslednjega feb.... ker če mislijo da je to one time event...
Saj že zdaj ni bil one time event. Povsem enako se je zgodilo že leta 2011. In pred tem leta 1989. Ni videti, da bi sprejeli kar koli izrazito pomembnega v smeri, da se tovrstni dogodki ne bi ponovili.
Lahko se racionalno na podlagi debate odločiš, da sprejmeš za dejstvo, da 1x na 10-15 let pride mraz, ki povzroči obsežne izpade infrastrukture in škodo, ki tem izpadom sledi. Ne zdi se mi, da je bila sprejeta kaka taka odločitev na podlagi racionalne debate, prej obratno: sprejeli so, da mora kritična infrastruktura sprejeti določene ukrepe, ampak hkrati se da tem ukrepom izognit.
Zato pravim, da gre za res slabo upravljanje na državnem nivoju.
Te cene so imo nerealne (pa nic ne vem o nuklearki). Ali zajemajo kapitalske stroske ali smo jih socializirali? Stroske agencij, pa skladiscenja, pa razgradnje itd. Recimo Hinkley Point C v gradnji, ima garantirano ceno krepko cez 100EUR/MWh.
Mislim da to ne zajema več stroška izgradnje.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
vidim da ti ni nerodno dajati gor 8 let stare članke. tako da nimaš pojma koliko je cena danes, koliko je cena na trgu, in koliko bo cena na trgu v prihodnje.
Ta 8 let star članek samo kaže da cena ni konstantna in je današnja vrednost bližje ceni izpred 8 let nazaj kot pa 25 EUR kot je nekdo tukaj trdil. Vem koliko je cena danes, na trgu, koliko bo pa v prihodnje pa noben ne ve (lahko pa vprašaš vedeževalce).
Te cene so imo nerealne (pa nic ne vem o nuklearki). Ali zajemajo kapitalske stroske ali smo jih socializirali? Stroske agencij, pa skladiscenja, pa razgradnje itd. Recimo Hinkley Point C v gradnji, ima garantirano ceno krepko cez 100EUR/MWh.
Primerjaš neprimerljivo, ključna beseda za Hinkley Point C je da je "v gradnji". Znano dejstvo da je elektrika iz starih jedrskih elektrarn relativno poceni kajti takrat je bila gradnja jedrskih reaktorjev poceni, danes pa je cena iz novo zgrajenih jedrskih reaktorjev v rangu 120 do 150 EUR/MWh (kljub temu je pa res da v tej ceni za staro jedrsko Krško ni čisto vseh stroškov, kot je strošek trajnega odlaganja jedrskih odpadkov in podobno.)
Seveda. Nic ne vem kaj je Tito takrat podpisal z Ameri in kaj je dobil v zameno. Skratka, ekonomika JEK je popolnoma neznana. Zanima pa nas cena novih elektrarn oz. reaktorjev. Da je bila jedrska gradnja takrat "poceni" je pomoje mit. Samo, drzave so prevzele ogromen del stroskov oz. tveganj. Pa bolj malo sprasevale prebivalce. Stroski so bili skriti.
Imaš do neke mere prav. Včasih je bila jedrska primerljiva in konkurenčna z ostalimi viri (to sem mislil z "poceni", pač poceni glede na danes). Nato pa so cene mnogih virov padle, cene jedrske pa so se močno podražile.
Tle imaš "learning curves", torej kako hitro cene padajo z naraščanjem postavljene svetovne kapacitete:
Na eni strani vojni dobičkarji( prodajalci plina ) na drugi izgubaši ( dobavitelji končnim strankam ) ampak kot vedno tipičen kapitalizem. Dobičke se privatizira zgubo pa socializira.
"Prodajalci plina so v dobrem tednu ustvarili 11 milijard dolarjev dobičkov"
"Gre za 3,4 milijarde dolarjev"
"Odjemalci bodo v naslednjih letih vsak mesec na položnicah plačevali pribitek za stroške, ki so jih njihovi dobavitelji imeli"
Porazno res. Boga država je tale ZDA pa ne rečem da smo kej boljš ampak za tok dobre k se majo sami za sebe so res švoh.
Seveda. Nic ne vem kaj je Tito takrat podpisal z Ameri in kaj je dobil v zameno. Skratka, ekonomika JEK je popolnoma neznana. Zanima pa nas cena novih elektrarn oz. reaktorjev. Da je bila jedrska gradnja takrat "poceni" je pomoje mit. Samo, drzave so prevzele ogromen del stroskov oz. tveganj. Pa bolj malo sprasevale prebivalce. Stroski so bili skriti.
Ne dramatiziraj. V resnici smo takrat s ceno NEK precej dobro prišli skozi, ker smo se resno pogajali (ne tako kot je to počel Pahor že pred leti, ko je bil še predsednik vlade, ko je kar Am. veleposlaniku obljubljal, "da seveda bomo vzeli Westinghouse za NEK2" - zapiske pogovora lahko prebereš na Wikileaksu) tako s Siemensom (ja, to so bili še časi ko so Švabi zidali JE na veliko) kot z Američani. Na koncu smo vzeli Amere, ker so ponudili ugodnejše financiranje, poleg tega, pa smo bili devizno že zelo vezani na Nemčijo (gastarbaterji in Jadranski turizem), tako da je bilo modro en velik posel narediti tudi drugje.
Vse tiste moderne izračune o tem, kako je MWh elektrike iz JE predraga pa: to je vse skupaj bikov drek. Prvič zato, ker bi morali zraven jasno povedati, kaj so v tej ceni upoštevali, drugič pa zato, ker je popolnoma jasno, da se bo tudi življenjsko dobo NEK2 podaljšalo čez sprva planirano, in s tem nižalo ceno MWh. Ker ne vemo, kakšna bo res življenjska doba NEK2, se lahko ceno ocenjuje samo čez palec.
Pa še nekaj je treba povedati: obične HE so cenovno en velik nateg in (direktno citiram človeka, ki je s kajakom hodil po vseh Balkanskih rekah) način za plemenitenje (sposojenega) denarja. Če te investicija ene brezvezne HE na Savi stane več kot bo objekt prinesel elektrike v 50ih letih, je to brezvezna investicija. Poleg tega, da preveč stane tudi preveč posega v prostor za tisto malo elektrike, ki jo prinese.
Ne dramatiziraj. V resnici smo takrat s ceno NEK precej dobro prišli skozi, ker smo se resno pogajali (ne tako kot je to počel Pahor že pred leti, ko je bil še predsednik vlade, ko je kar Am. veleposlaniku obljubljal, "da seveda bomo vzeli Westinghouse za NEK2" - zapiske pogovora lahko prebereš na Wikileaksu) tako s Siemensom (ja, to so bili še časi ko so Švabi zidali JE na veliko) kot z Američani. Na koncu smo vzeli Amere, ker so ponudili ugodnejše financiranje, poleg tega, pa smo bili devizno že zelo vezani na Nemčijo (gastarbaterji in Jadranski turizem), tako da je bilo modro en velik posel narediti tudi drugje.
Ne dramatiziraj. V resnici smo takrat s ceno NEK precej dobro prišli skozi, ker smo se resno pogajali (ne tako kot je to počel Pahor že pred leti, ko je bil še predsednik vlade, ko je kar Am. veleposlaniku obljubljal, "da seveda bomo vzeli Westinghouse za NEK2" - zapiske pogovora lahko prebereš na Wikileaksu) tako s Siemensom (ja, to so bili še časi ko so Švabi zidali JE na veliko) kot z Američani. Na koncu smo vzeli Amere, ker so ponudili ugodnejše financiranje, poleg tega, pa smo bili devizno že zelo vezani na Nemčijo (gastarbaterji in Jadranski turizem), tako da je bilo modro en velik posel narediti tudi drugje.
Mozno. Samo podaj izracun oz. tocne stevilke.
Strokovna literatura pravi tole (vir: https://www.sciencedirect.com/science/a... The cost experience of these earlier reactors contrasts sharply with the picture in the existing literature. Koomey and Hultman (2007) started with the first non-turnkey reactor, Palisades, which started construction in 1967 and cost $650/kW once completed. Between 1967 and 1972, the 48 reactors that were completed before the Three Mile Island accident in 1979 began construction. Their OCC rise from a range of $600–$900/kW to approximately $1800–$2500/kW. These reactors follow a trend of increasing costs by 187%, or an annualized rate of 23%. Phung (1985) attributed these pre-TMI cost increases to emerging safety requirements resulting from pre-TMI incidents at Browns Ferry and Rancho Seco. Two outliers, Diablo Canyon 1 and 2, cost about $4100/kW in overnight construction cost, and were completed 17 and 15 years later, in 1984 and 1985. Dejmo čez palc (recimo 650$/kw 1968, 1800$/kw 1978, 700mw * 1000000$/MW), se pravi 700mio USD takrat okoli leta 1975.
Pač ja, stroški se zdijo danes še vedno "brutalni", samo glede na monetarno politiko samo čimprej gradit. Alternativa bo nek Šoštanj 7 oz. predelava TEŠ 6 na plin (še miljardico ziher) in smo že na 2/3 stroškov gradnje NEKII v letu 2008 cca.
Ker o kriminalu v TEŠ6 neke pametne sodne razrešitve ni pričakovati, se zna zgoditi, da bomo šele čez desetletja v kakšni zgodovinski knjigi prebrali, da je zgrešena investicija v TEŠ6 zamaknila gradnjo NEK2 za dve desetletji v prihodnost, kar nas je stalo toliko in toliko stran vrženega denarja (tako z vidika zgrešene investicije TEŠ6 kot tega, da bo še nekaj let kredit za NEK2 zelo poceni).
Še bolj pomembno pa je, da se slučajno ne zgodi, da NEK2 ne bi bil operativen pred 2043 (ko se izteče podaljšana obratovalna doba NEK1), ker bomo uvoženo elektriko plačevali precej dražje kot zdaj. Zavedati se moramo, da je trg plenilska stvar, in da na trgu dobiš čisto drugo ceno, če imaš lastne elektrike dovolj, kot če je čisto jasno, da je nimaš. (Kakšna štala je bila z redukcijami in izmeničnnim ugašanjem tovarn v 70ih letih ob vsakem izpadu katere od elektrarn si lahko preberemo v starih časopisih).
Če kdo misli, da je "nevidna roka trga" nežna stvar, naj samo pogleda, kako nas je sama EU stisnila ko limono ob bančni krizi. Mafijsko. Izmislili so si bulšit kriterije, ki jim več naših bank ni ustrezalo, iz državnega proračuna so izsilili več mrd eur denarja za namišljeno sanacijo bank, nato pa smo največjo banko morali še prodati pod ceno. Zavedati se moramo: če ne bomo imeli lastnega proizvodnega vira elektrike, bo kupljena precej dražja. Zakaj? Zato, ker druge izbire ne bomo imeli!
Vse tiste moderne izračune o tem, kako je MWh elektrike iz JE predraga pa: to je vse skupaj bikov drek. Prvič zato, ker bi morali zraven jasno povedati, kaj so v tej ceni upoštevali
Pa še nekaj je treba povedati: obične HE so cenovno en velik nateg in (direktno citiram človeka, ki je s kajakom hodil po vseh Balkanskih rekah) način za plemenitenje (sposojenega) denarja. Če te investicija ene brezvezne HE na Savi stane več kot bo objekt prinesel elektrike v 50ih letih, je to brezvezna investicija. Poleg tega, da preveč stane tudi preveč posega v prostor za tisto malo elektrike, ki jo prinese.
To je pa tak bullshit da večjega ni. Ena hidroelekrarna stane ranga 70 milijonov evorv, proizvede pa letno 145GWh, kar je enako 145.000 MWh. Povprečna cena elektrike na trgu je okrog 50 EUR na MWh, torej v enem letu ustvari: 145.000*50=7.250.000 EUR=7,25 milijona evrov, investicija se povrne v približno 10 letih, življenska doba hidroelerkarn pa je 100 let. Torej dobimo 10x več denarja nazaj kot pa vložimo, izjemno profitabilna zadeva. Slovenske hidroelekrarne btw proizvedejo kar tretjino vse električne energije v Sloveniji, učinki posegov v prostor pa so minimalni.
Še bolj pomembno pa je, da se slučajno ne zgodi, da NEK2 ne bi bil operativen pred 2043 (ko se izteče podaljšana obratovalna doba NEK1), ker bomo uvoženo elektriko plačevali precej dražje kot zdaj. Zavedati se moramo, da je trg plenilska stvar, in da na trgu dobiš čisto drugo ceno, če imaš lastne elektrike dovolj, kot če je čisto jasno, da je nimaš. (Kakšna štala je bila z redukcijami in izmeničnnim ugašanjem tovarn v 70ih letih ob vsakem izpadu katere od elektrarn si lahko preberemo v starih časopisih).
JEK1 lahko nadomestimo z hidro, ne rabimo JEK2. Zakaj bi gradil JEK2 ki ima lastno ceno elektrike 150 EUR na MWh namesto hidroelekrarn z lastno ceno 30 EUR na MWh. Obe vrsti elektrarn sta pa približno enako čisti.
Vse tiste moderne izračune o tem, kako je MWh elektrike iz JE predraga pa: to je vse skupaj bikov drek. Prvič zato, ker bi morali zraven jasno povedati, kaj so v tej ceni upoštevali
Pa še nekaj je treba povedati: obične HE so cenovno en velik nateg in (direktno citiram človeka, ki je s kajakom hodil po vseh Balkanskih rekah) način za plemenitenje (sposojenega) denarja. Če te investicija ene brezvezne HE na Savi stane več kot bo objekt prinesel elektrike v 50ih letih, je to brezvezna investicija. Poleg tega, da preveč stane tudi preveč posega v prostor za tisto malo elektrike, ki jo prinese.
To je pa tak bullshit da večjega ni. Ena hidroelekrarna stane ranga 70 milijonov evorv, proizvede pa letno 145GWh, kar je enako 145.000 MWh. Povprečna cena elektrike na trgu je okrog 50 EUR na MWh, torej v enem letu ustvari: 145.000*50=7.250.000 EUR=7,25 milijona evrov, investicija se povrne v približno 10 letih, življenska doba hidroelerkarn pa je 100 let. Torej dobimo 10x več denarja nazaj kot pa vložimo, izjemno profitabilna zadeva. Slovenske hidroelekrarne btw proizvedejo kar tretjino vse električne energije v Sloveniji, učinki posegov v prostor pa so minimalni.
Še bolj pomembno pa je, da se slučajno ne zgodi, da NEK2 ne bi bil operativen pred 2043 (ko se izteče podaljšana obratovalna doba NEK1), ker bomo uvoženo elektriko plačevali precej dražje kot zdaj. Zavedati se moramo, da je trg plenilska stvar, in da na trgu dobiš čisto drugo ceno, če imaš lastne elektrike dovolj, kot če je čisto jasno, da je nimaš. (Kakšna štala je bila z redukcijami in izmeničnnim ugašanjem tovarn v 70ih letih ob vsakem izpadu katere od elektrarn si lahko preberemo v starih časopisih).
JEK1 lahko nadomestimo z hidro, ne rabimo JEK2. Zakaj bi gradil JEK2 ki ima lastno ceno elektrike 150 EUR na MWh namesto hidroelekrarn z lastno ceno 30 EUR na MWh. Obe vrsti elektrarn sta pa približno enako čisti.
Si kaj pogledal, koliko je v Novembru Nemcija uvozila energije ?
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Oziroma teksaška različica filanja slovenske bančne luknje - kapitaliziranje dobičkov in socializiranje izgub. S tem da so pri nas izgube socializirali skozi državo, tam pa kar direktno potrošnikom.
