Ne, to ni opis še enega filma o Edvardu Snowdnu ampak hiter povzetek najbolj zanimivih stvari, ki jih prinaša osnutek novele zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.
Vlada Mira Cerarja namreč nadgrajuje zakon o Sovi, ki je sicer še v fazi delovnega gradiva. To pomeni, da se bo dokument v prihodnje še spreminjal, ali pa bo sploh prišel v končni obliki na mizo te vlade, pa bomo še videli. Vendar osnutek zakona, ki ga je objavil portal Podčrto, daje Sovi tako velika pooblastila, da smo ocenili, da seznanitev z ambicijami slovenskih vohljačev in politikov v interesu javnosti.
Kako postanete tarča slovenske obveščevalne službe
Vzrok za spremembe zakonodaje so seveda spremenjene varnostne razmere v svetu - zakon v trenutni obliki je bil namreč zadnjič nadgrajen leta 2006. Politika ogromno povečanje pristojnosti utemeljuje z lovom na teroriste in druge nevarnosti, ki prežijo nedolžnemu raju na Sončni strani Alp. Vendar popravki zakona prinašajo tudi naslednje ukrepe:
1. Sova lahko nadzoruje tudi slovenske državljane, ki zagovarjajo ali pozivajo k nestrpnosti in nasilju. To pa je zelo splošen opis, ki mu v določenem kontekstu ustreza skoraj vsak državljan Slovenije. V Sloveniji je namreč definicija sovražnega govora odvisna od vsakokratnih dnevnopolitičnih potreb.
2. Sova bo lahko ukrepala tudi ob "drugih podobnih aktivnostih, za katere je mogoče oceniti, da predstavljajo visoko stopnjo grožnje interesom Republike Slovenije, kot jih določi vlada".
3. Problematično pri izbiri tarč je tudi pomanjkanje pravega nadzora nad delom obveščevalcev. Po novem ZSova direktor agencije dobiva pristojnosti (in odgovornosti) ministra in sam izbira, koga izmed Slovencev in Slovenk bodo vohuni nadzorovali. Sicer mora ob uporabi posebnih oblik pridobivanja podatkov pridobiti blagoslov vrhovnega sodnika, ki potem v teoriji tudi bdi nad samo operacijo. A kaj, ko je identiteta sodnikov tajna, seznanitev tarč, kadar se v postopku preiskave ne najde nič pa večinoma ni predvidena. Vse izvedene operacije pa so tajne kar po zakonu samem.
Kako bodo agenti nadzorovali Slovence
Ker je večina zakona napisanega v duhu birokracije, bomo poizkušali poenostavljeno predstaviti kakšen je krasni novi svet uspešne slovenske države. Predpostavljamo, da ste sami postali tarča slovenskega obveščevalno-varnostnega aparata.
Osebni podatki
Na začetku bodo agenti Sove zapovedali vsem vzdrževalcem zbirk osebnih podatkov (policija, Ajpes, MZ …), da jim dostavijo vse podatke o vas. Za namene državne varnosti bodo tako žrtvovani vaši zdravstveni kartoni, davčne napovedi, spričevala, podatki o kaznovanosti … Če slučajno kakšnih podatkov v bazah ne bo, bodo obveščevalci imeli po novem pravico, da sami napotijo državne uslužbence (dacarje, različne inšpektorje … ) po te podatke. Če to velja tudi za policijo, ni povsem jasno. Iz dokumentov, ki so pricurljali v Slo-Techov SecureDrop, je razvidno, da je Sova želela imeti tudi nadzor nad delom policije, vendar so kasneje tekst spremenili tako, da je sedaj preveč nejasen, da bi lahko prišli do končnega sklepa.
Ko bo slovenski varnostni aparat o vas vedel vse, kar ve država, bo sledil napad na vaše digitalno življenje oziroma napad na podatke, ki jih zbirajo in hranijo zasebna podjetja. Od telekomunikacijskih operaterjev se tako lahko zahteva vse podatke o vas (podatke bodo morali posredovati najkasneje v 24 urah), na vaš računalnik bodo namestili trojance in drugo škodljivo programje, prestrezali in snemali bodo vse vaše elektronske komunikacije tako znotraj domovine kot tudi vse mednarodne komunikacije, vdirali bodo v informacijske sisteme vašega delodajalca in podjetij, katerih storitve uporabljate (npr. Facebook, Gmail, …).
Večino navedenih vohunskih metod bo sicer moral odobriti vrhovni sodnik, katerega identiteta bo tajna. Prav tako bo tajen celoten proces. Obveščevalci pa bodo lahko – ob blagoslovu tajnega sodnika – državljane Slovenije brez njihove vednosti neprekinjeno nadzorovali kar 24 mesecev. V primeru, da bodo pri svojem delu dejansko kaj našli, bodo lahko za namene kazenskega postopka priredili izpisek relevantnih dejstev.
Podatki iz terena
Seveda pa pravi agent najbolj ljubi terensko delo v stilu Jamesa Bonda. Česar agenti Sove ne bodo uspeli zbrati v digitalnem svetu, bodo v realnem. Tako bodo v vaš dom, vikend, ali pisarno namestili skrite prisluškovalne naprave. V prostore bodo seveda vstopili brez vašega dovoljenja in vedenja (tudi naknadno). Okoli mest, kjer se veliko zadržujete, se bodo peljali z IMSI lovilci in prisluškovali ne samo vašim pogovorom, ampak tudi vašim družinskim članom in sodelavcem. Pač vsem, ki se bodo nahajali blizu vas. Obiskovali bodo vaše prijatelje, sodelavce in šefe ter jim v zameno za podatke o vas ponujali denar (kot zanimivost, žvižgačem teh prihodkov ne bo potrebno prijaviti pri dohodnini). Agenti bodo lahko tudi ustvarili lažne identitete in tudi lažna podjetja v želji po ekstrakciji podatkov od vas ali o vas. Vse pošte pa bodo morale vaše pisemske in druge pošiljke prvo poslati v predogled varnostni službi.
O ciljih
»V izhodišču je treba poudariti, da so boj proti kaznivim dejanjem, še posebej proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, obramba države in zagotavljanje nacionalne varnosti ter ustavne ureditve temeljnega pomena za delovanje pravne države. Vendar tak cilj, čeprav temeljnega pomena, sam po sebi ne more upravičevati neomejenega posega v človekove pravice.«
To je zapisalo slovensko ustavno sodišče leta 2014, ko je razveljavilo obvezno hrambo prometnih podatkov. V odločitvi pa so sodniki tudi izpostavili določene dele sodbe sodišča Evropske unije, ki je ob rušenju evropske direktive o hranjenju podatkov zapisalo: V okviru presoje sorazmernosti ukrepa oziroma nujnosti ukrepa v demokratični družbi poudarjamo, da pridevnik "nujen" ni sopomenka za "neobhodno potreben";. Hkrati pa ga ni mogoče razlagati tako prožno kot na primer izraze dopusten, reden, koristen, razumen ali zaželen.
Slovensko Ustavno sodišče je torej v primeru bistveno manjšega posega v zasebnost državljanov uspelo zapisati da "Taka ureditev izrazito posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika tudi zato, ker prizadete osebe o hrambi in morebitni kasnejši uporabi njihovih podatkov niso obveščene, kar lahko pri njih ustvari občutek stalnega nadzora. Takšen neoprijemljiv občutek stalnega nadzora pa lahko vpliva tudi na izvrševanje drugih pravic, predvsem pravice do svobodnega izražanja in obveščanja, kot jo zagotavljata 39. člen Ustave in 11. člen Listine."
S podobnimi idejami se je v zadnjem času ukvarjalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Zakharov ter Szabó in Vissy, vendar iz delovnega gradiva ni razvidno, da bi tovrstne sodbe kaj motile slovenske pripravljalce. Še več, vse skupaj daje občutek, da je nekdo prebral Snowdenova razkritja nad katerimi se je pred časom tako zgražal slovenski politični vrh, ter jih uporabil kot navodilo za delo.