» »

Sovin strateški nadzor telekomunikacij verjetno krši človekove pravice

Sovin strateški nadzor telekomunikacij verjetno krši človekove pravice

Sodbe ECHR - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pred kratkim spisalo dve precej pomembni sodbi na temo meje še dopustnega pri državnem nadziranju telekomunikacij, tako s strani varnostno-obveščevalnih služb (Zakharov proti Rusiji) kot tudi s strani policije (Szabó and Vissy proti Madžarski).

Roman Andrejevič Zakharov je ruski novinar in publicist, ki se je obregnil ob dejstvo, da je domača varnostno-obveščevalna služba FSB (naslednica KGB) v prostore domačih mobilnih operaterjev namestila svojo prisluškovalno opremo (po zgledu FBI-ja v sobi 641A v prostorih AT&T v San Franciscu). Na ta način so lahko sami - brez pomoči ali vedenja operaterja ali katerekoli druge osebe - prisluškovali kateremu koli telefonskemu pogovoru v državi. Szabo in Vissy sta madžarska pravnika, ki ju je podobno motilo, da je njuna država posebnemu oddelku protiteroristične policije omogočila, da operaterjem naloži prisluškovanje določenim telefonskim številkam, brez da bi prej šla vprašat za dovoljenje na sodišče. Oboji so menili, da to pomeni, da jim torej domača država lahko bolj ko ne brez omejitev prisluškuje, kar je potem pri njih ustvarilo - če citiramo naše ustavno sodišče - "neoprijemljivi občutek stalnega nadzora, ki lahko vpliva na izvrševanje drugih pravic, predvsem pravice do svobodnega izražanja in obveščanja". Pač težko jim je bilo spati, vedoč, da živiš v postkomunistični državi, v kateri so se še pred kratkim (in se deloma še) ljudem, ki napačno razmišljajo, potem kar iznenada zgodile kakšne grde stvari.

Skratka, ESČP je prvič po Snowdnu presojal dopustnost vseobsežnega vladnega nadzora telekomunikacij.

Sodišče se je s tem vprašanjem v preteklosti seveda že precej ukvarjalo, npr. v primerih Klass in drugi proti Nemčiji (1978), Esbester proti Združenemu kraljestvu (1993), Kennedy proti Združenemu kraljestvu (2010) oz. Drakšas proti Litvi (2012). Na splošno so menili, da specifike nalog varnostno-obveščevalnih služb - zagotavljanje nacionalne varnosti pred mnoštvom najrazličnejših groženj s strani tako naključnih kot dobro organiziranih in financiranih sovražnikov - zahtevajo določeno stopnjo "popustljivosti" in "mižanja na eno oko". Skratka, varnostno-obveščevalnim službam naj bi bilo dovoljeno prisluškovanje na podlagi nižjih standardov in z manj nadzora, dokler nekaj nadzora vendarle je, da se prepreči največje ekscese. Vendar, te sodbe so vse temeljile na predpostavki, da se prisluškovanje izvaja zgolj v posamičnih zadevah, ter da zanj potrebuješ ljudi. Ideja, da bi bilo mogoče prisluškovati kar večini ali vsem telefonskim pogovorom hkrati, s pomočjo tehnike, še ni bila v mislih (večine) sodnikov, ki so pisali omenjene sodbe, čeravno se je o takšnih aspiracijah potihem govorilo že vsaj od srede devetdesetih. V britanski zadevi Kennedy je sodišče sicer namignilo, da je neselektivni nadzor vseh komunikacij najbrž nedopusten, v litvanski Drakšas pa je eden od sodnikov v svojem ločenem mnenju zahteval, da morajo biti dejavnosti varnostno-obveščevalnih služb v zakonu podrobno zamejen in s tem predvidljive. Vendar to ni bilo večinsko mnenje, oz. del izreka teh sodb.

Te "nastavke" je zdaj ESČP združil v omenjeni zadevi, in s tem postavil t.i. "evropski standard za masovni nadzor telekomunikacij za obveščevalske in državnovarnostne namene". In ta standard je, kratko malo, brutalen. Sodišče zahteva, da 1) države zamejijo svoje prisluškovalne aktivnosti tako, da več ne bo mogoč "strateški nadzor" komunikacij (vseh na daleč relevantnih telefonskih številk v neki zadevi), ampak da se bo ciljalo na individualizirane osebe, telefonske priključke, oz. prostore. Dalje, prisluškovanje je lahko začne šele 2) po zunanji odobritvi, in to taki, ki je vsebinska, se pravi, temelji vsaj na navedbi razlogov, zakaj je prisluškovanje določeni osebi oz. številki relevantno za posamično zadevo. Končno, 3) nadzor mora iti čez posrednika, tj. telekomunikacijsko podjetje, zato, da se zagotovi sledljivost in odgovornost. Neposredni nadzor telekomunikacijskih vodov s strani obveščevalcev ne more biti sprejemljiv.

Szabó and Vissy k temu dodaja še okoliščino, da mora biti ta odobritev podana s strani sodišča. "Notranja" odobritev s strani direktorja varnostno-obveščevalne agencije, pravosodnega ministra, notranjega ministra, idr. ne zadostujejo, ker so vse del izvršne veje oblasti in s tem nezdružljivo povezane z obveščevalnimi agencijami. To bi bilo tako, kot če bi si sošolci smeli sami podpisovati opravičila za odsotnost s pouka.

S tem se pogoji za prisluškovanje s strani varnostno-obveščevalnih služb nevarno zbližujejo tistim za policijo, s to razliko, da so vsebinski kriteriji za utemeljitev prisluha zoper posamezno osebo oz. številko še vedno nižji.

Kar nas zdaj pripelje so naše SOVE. Le-ta ima v 21. členu svojega zakona zapisano pooblastilo za t.i. "spremljanje mednarodnih sistemov zvez". Spremljanje je "strateško", se pravi, se ne nanaša na posamezne osebe ali organizacije, ampak na "zadeve", tj. posamezne grožnje za slovensko nacionalno varnost, oz. druge varnostne, politične in gospodarske interese države Slovenije (naloge SOVE, 2. člen). Seznam prisluškovanih številk se zato lahko hitro in enostavno širi oz. krči, odvisno od poteka posamezne zadeve. Odobritev je minimalna - prisluškovanje v "zadevi" odobri kar direktor agencije s pisno odredbo, v kateri na splošno navede "način, obseg in trajanje prisluhov". Sodne odobritve ni. Nadzor je minimalen in bolj ko ne političen, kot vidimo iz prakse pristojnega odbora državnega zbora za nadzor varnostno-obveščevalnih služb. Naklonjenosti nadzoru s strani upravnih organov ni. Še posebej se je informacijski pooblaščenec odločil, da je s svojim poskusom ustavne presoje svojo dolžnost nadzora opravil enkrat za vselej.

Ti prisluhi so udejanjeni tako, da ima SOVA na vseh večjih mednarodnih vozliščih urejen port mirroring s ključnih omrežnih usmerjevalnikih oz. je pripopana na ključne optične kable, preko katerih so slovenska telefonska in internetna omrežja povezana v tujino. Kratkomalo, kopija skoraj vsega mednarodnega telefonskega in internetnega prometa, kjer je ena stranka slovenski priključek, ali ki tranzitira čez Slovenijo, gre v SOVI-ne usmerjevalnike. Tam si potem agenti neposredno in sami naklikajo prisluškovanje za tiste priključke, ki so po njihovem mnenju relevantni za njihovo tekočo zadevo. Ali pač - ker nadzor izvajajo sami (za razliko od policije, katerim to uredi operater) in ker si ga tudi odobrijo sami (namesto da bi jim ga sodišče), lahko le upamo, da je tako. Vedno obstaja možnost, da SOVA prisluškuje tudi priključkom, ki jim glede na svoje naloge in znotraj teh odprte zadeve ne bi smela prisluškovati. Da je temu tako, pričajo številne pretekle afere, iz katerih je razvidno, da agencija in njen glavni naročnik, vlada, dostop do mednarodnih vodov zlorabljata bolj za notranjepolitično obračunavanje (in deloma pomoč policiji) kot kaj drugega. Če pa bi imeli na voljo še sistema, kot sta PRISM in XKeyScore, pa bi najbrž uporabili še njih.

Navedeni člen je l. 2008 že bil predmet ustavne presoje, vendar je Ustavno sodišče takratni predlog IP zavrglo. Pri tem je pomenljivo ločeno mnenje takratnega sodnika Ribičiča, ki je menil, da bi bilo vsebinsko presojo potrebno opraviti, ter da bi zakon v tem primeru najbrž padel. Upoštevaje, da krši prav vse kriterije omenjenega "evropskega standarda", si je težko predstavljati, kako bi v drugo lahko bilo drugače.

Potem pa je tudi še en moment, in sicer ta z ustavno pritožbo in zahtevo posameznika za odškodnino. ESČP za razliko od Unijinega CJEU ne presoja veljavnosti zakonov, ampak odloča o odškodninskih zahtevkih posameznikov, ki trdijo, da jim je določena država, podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, kršila njihove pravice. Za dobiti odškodnino morajo pritožniki seveda najprej dokazati obstoj škode. To je historično pomenilo, da so morali dokazati, da jim je država nezakonito prisluškovala. In to je, glede na vso tajnost, zavito okoli teh služb, bilo zelo težko. Sodišče je to "manjko pravne varnosti" sčasoma pripoznalo in začelo trditi, da je škoda lahko podana tudi zavoljo "grozečega občutka" (menace) državnega nadzora, za vsakim vogalom in na vsaki telefonski linijo, še zlasti, v kolikor v državi ni ustreznih mehanizmov za nadzor varnostno-obveščevalnih služb. In še zlasti v vzhodnoevropskih, postkomunističnih državah v zadnjem času ugotavlja, da so ti mehanizmi bolj tako-tako. Takšni so tudi pri nas. Kar vsaj načeloma pomeni, da lahko zdaj vsakdo, ki uporablja telefon in internet, vloži ustavno pritožbo in zahteva, da se SOVI pristriže peruti, če pa bo še tam zavrnjen, pa nas nese na ESČP. Tam smo trenutno v fini druščini skoraj izključno vzhodnoevropskih in azijskih držav, ki imajo odprtih več kot 1500 primerov (letno poročilo za 2015, stran 7) (država se lahko poravna s pritožnikom in s tem zapre primer), pri čemer bolj ko ne v vseh zadevah, kjer sodišče na koncu tudi odloči, izgubimo.

13 komentarjev

Vajenc ::

Tam si potem agenti neposredno in sami naklikajo prisluškovanje za tiste priključke, ki so po njihovem mnenju relevantni za njihovo tekočo zadevo.

To se bere kot kavbojka, kjer se vsak agent posamezno odloči "kateri sosed je najbolj sumljiv". V resnici upam, da je to bolj pod nadzorom oz. da agentje klikajo po navodilih delovnega naloga (če že sodniškega nimajo) ali pa, da se zabeleži vsak prisluh (obvezno predviden na nekem dokumentu). Vsaj to.
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vajenc ()

mihor ::

Vajenc je izjavil:

To se bere kot kavbojka, kjer se vsak agent posamezno odloči "kateri sosed je najbolj sumljiv". V resnici upam, da je to bolj pod nadzorom oz. da agentje klikajo po navodilih delovnega naloga (če že sodniškega nimajo) ali pa, da se zabeleži vsak prisluh (obvezno predviden na nekem dokumentu). Vsaj to.


Hahaha, ti kar sanjaj! :D

misek ::

Vajenc je izjavil:

se zabeleži vsak prisluh (obvezno predviden na nekem dokumentu).
Imajo zvezek v katerega se napiše ime in priimek osebe ter kaj je počela ;)

nekikr ::

"Verjetno". Marsikaj je verjetno. Jaz sem tudi verjetno milijarder. Čez koliko desetletij bomo pa dočakali epilog? Ali bo to še naslednjih 200 let siva cona kjer bo vse verjetno?

Manu ::

Pri evropskih državah obstaja dvojno vrednotenje glede prisluškovanja. Na veliko obsojajo takšna prisluškovanja v njim nenaklonjenih državah (na primer Rusija), medtem, ko pa bi sami počeli isto.

Sicer pa z veseljem sprejemam takšno odločitev ESČP-ja, ki je usmerjena v manj nadzora s strani države. Veliko držav je zapustilo komunizem tudi zaradi tega razloga, da živimo z večjo svobodo pred pretiranim nadzorom države.

Zakaj torej demokratične države, ki so imele zgodovinsko gledano manj takega nadzora, le-to opuščajo v korist večjega nadzora?
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.

PaX_MaN ::

To je historično pomenilo, da so morali dokazati, da jim je država nezakonito prisluškovala. In to je, glede na vso tajnost, zavito okoli teh služb, bilo zelo težko. Sodišče je to "manjko pravne varnosti" sčasoma pripoznalo in začelo trditi, da je škoda lahko podana tudi zavoljo "grozečega občutka" (menace) državnega nadzora, za vsakim vogalom in na vsaki telefonski linijo

Kakor se bere novica, so/bi Rusu in Madžaroma (lahko) prisluškovali doma(oz. pri domačih telekomih), medtem ko ZSOVA pravi da je 21. člen izključno za mednarodne sisteme zvez(torej v tujini), ki se "ne sme nanašati na določljiv priključek telekomunikacijskega sredstva ali na določenega uporabnika tega priključka na območju Republike Slovenije".
Torej je dejansko stanje popolnoma drugačno(prisluškovanje domačim cifram vs. prisluškovanje v tujini ne-domačim cifram).
Da ZSOVA pravi tako, pravi tudi US v tej isti odločbi(oz. v tisti prejšnji):
Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-216/07[1] pojasnilo, da se spremljanje mednarodnih sistemov zvez kot del obveščevalne dejavnosti SOVE lahko nanaša le na območje zunaj državnega območja Republike Slovenije in da gre za spremljanje zadeve in ne konkretnega posameznika. Navedeno stališče Ustavnega sodišča pomeni, da se na podlagi izpodbijanih določb ZSOVA lahko spremljajo le komunikacije med dvema ali več tujimi telekomunikacijskimi priključki, pri čemer pa nadzor ne sme biti osredotočen na določljiv priključek.


Kratkomalo, kopija skoraj vsega mednarodnega telefonskega in internetnega prometa, kjer je ena stranka slovenski priključek, ali ki tranzitira čez Slovenijo, gre v SOVI-ne usmerjevalnike.

Če je vsaj en slovenski priključek, potem to pade pod 24. člen, in ne 21., kjer pa je seveda potrebna sodna odredba.
Prav tako je potrebna odredba tudi po 21. členu, če je le "možnost" da pride do spremljanja slovencev/slovenije:
Šele če bi pri spremljanju mednarodnih sistemov zvez lahko prišlo do položaja oziroma možnosti, da bi se to nanašalo tudi na državno območje Republike Slovenije ali na konkretno določeno osebo na tem območju, bi bila glede na drugi odstavek 37. člena Ustave potrebna odredba sodišča, ki jo je treba izdati v primerih, določenih v 24. členu ZSOVA.

Ribič ::

Ti prisluhi so udejanjeni tako, da ima SOVA na vseh večjih mednarodnih vozliščih urejen port mirroring s ključnih omrežnih usmerjevalnikih oz. je pripopana na ključne optične kable, preko katerih so slovenska telefonska in internetna omrežja povezana v tujino. Kratkomalo, kopija skoraj vsega mednarodnega telefonskega in internetnega prometa, kjer je ena stranka slovenski priključek, ali ki tranzitira čez Slovenijo, gre v SOVI-ne usmerjevalnike.

In kje se potem nahajajo ti strežniki, kamor SOVA shranjuje vse te kopije čezmejnega prometa?
Naslov in GPS koordinate, prosim.

erunno ::

Ribič je izjavil:

Ti prisluhi so udejanjeni tako, da ima SOVA na vseh večjih mednarodnih vozliščih urejen port mirroring s ključnih omrežnih usmerjevalnikih oz. je pripopana na ključne optične kable, preko katerih so slovenska telefonska in internetna omrežja povezana v tujino. Kratkomalo, kopija skoraj vsega mednarodnega telefonskega in internetnega prometa, kjer je ena stranka slovenski priključek, ali ki tranzitira čez Slovenijo, gre v SOVI-ne usmerjevalnike.

In kje se potem nahajajo ti strežniki, kamor SOVA shranjuje vse te kopije čezmejnega prometa?
Naslov in GPS koordinate, prosim.

A misliš da so ti podatki javno dostopni? Odkorakaš lahko v Stegne, kjer imajo glavni štab.

erunno ::

Roman Andrejevič Zakharov je ruski novinar in publicist, ki se je obregnil ob dejstvo, da je domača varnostno-obveščevalna služba FSB (naslednica KGB) v prostore domačih mobilnih operaterjev namestila svojo prisluškovalno opremo

FSB ni nakamor namestil prisluškovalne opreme.
Država je z zakoni prisilila vse telekomunikacijske ponudnike, da so na svoje stroške namestili črne škatlice (za nadzor vseh telekominikacijskih kanalov), do katerih imajo dostop vse ovbeščevalne in varnostne agencije (vključno z vsemi vejami policije) + davkarija.
- Point? Ni samo FSB, bilo je na stroške operaterjev, in bila je vsa telekomunikacija ne samo mobilna telefonija.

matijadmin ::

Dokaj svež primer, kako Sova zlorablja pooblastila ...https://podcrto.si/mocni-indici-da-je-s...
Vrnite nam techno!

tony1 ::

Manko pravne varnosti.

Prosim.

tikitoki ::

Ne vem zakaj naj bi bila sodba brutalna. Zahteva samo, da se spostuje pravico do zasebnosti in posege vanjo zadovoljivo obrazlozi in spelje po nekih standardih.

antonija ::

tony1 je izjavil:

Manko pravne varnosti.

Prosim.
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name...

Hvala.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Sovin strateški nadzor telekomunikacij verjetno krši človekove pravice

Oddelek: Novice / Zasebnost
135033 (3155) antonija
»

ICREACH: NSA-jev Google search po prometnih podatkih (tudi) za policijske organe

Oddelek: Novice / NWO
287372 (5681) Manu
»

FBI protestnike v okviru gibanja Occupy Wall Steet obravnaval kot teroriste

Oddelek: Novice / NWO
234588 (3042) Manu
»

Nova Zelandija se je uradno opravičila Dotcomu

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
173994 (2082) Glugy
»

SOVA (strani: 1 2 3 416 17 18 19 )

Oddelek: Problemi človeštva
91433116 (19755) Jst

Več podobnih tem