» »

Prvi letošnji trki v LHC

Prvi letošnji trki v LHC

Trk v ATLAS-u

Slashdot - Štiri dni po vnovičnem zagonu velikega hadronskega trkalnika so v njem izvedli prve poizkusne trke, s čimer so preverili sinhroniziranost žarkov protonov. Življenjski čas curka protonov je bil 10 ur, ves čas so krožili z energijo 450 GeV, nazadnje pa so jih treščili vkup. Prve trke so izvedli pri detektorju ATLAS, sledili pa so CMS, ALICE in LHCb. Sedaj bodo sledile priprave za povečanje energije delcev do 1,2 TeV, katero naj bi dosegli do božiča, s trki pri tej energiji pa bodo pridobili dodatne informacije za kalibracijo eksperimenta.



Še smo tu, LHC pa za zdaj še deluje.

47 komentarjev

HairyFotr ::

Trk s štručko ni štel? >:D

Zgodovina sprememb…

Icematxyz ::

Ah saj pa samo razmere ob velikem poku bodo skušali poustvariti. Nič takšnega. Morda celo dokažejo s tem da velikega poka sploh ni bilo.

Pa ugotovijo kaj je dejansko bilo. >:

Icematxyz ::

Ima pa vse ta eksperiment kaj potrebuje odmevni eksperiment.

-sprašuje se o samem bistvu bistva
-je gromozanski projekt
-nekaj kar vidiš in je produkt človeških rok
-nekaj kar posameznik niti približno ne zmore
-rezultat je neznanka
-stranski produkt ni toliko neka sprememba s katero bi se obremenjevali
-zadeva ima dejansko nek cilj
-vprašanje je le pot do tega cilja
-najslabši scenarij pa pač predstavlja konec človeštva
-ampak obljublja pa hiter konec

Ves svet je uprt v ta del sveta. Škoda morda da ni zadeva v Sloveniji. Je pa res da če bi jo mi gradili da bi trajalo predolgo, preveč bi bilo aneksov in odpadal bi omet...

Skratka to lahko preraste v ravno tako pomembno zadevo kot je bila borba glede tega kdo bo prvi stopil na Mesec.

Matthai ::

Pri nas bi odpadal omet, v Cernu pa štručke...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

LedStorm+++ ::

Mravlje, nate tu imate kruh... pa hitro sabotirajte ;)
Pingvin :-)

DexterBoy ::

hmmm, nekaj m itu sedaj ni jasno, pa SPLJOH nisem na to prej pomislil... :D
Namreč, ko pospešijo dva snopa delcev enega proti drugemi in vsak od njih dosega hitrost BLIZU svetlobne, pomeni, da je skupna hitrost delcev ob trku VEČJA od svetlobne !?!?!? Podobno kot dva avta, ki ju zaletiš skupaj enega proti drugemu z 112 kmh; preživelih potnikov ni, če pa posamezno opravimo test samo z enim avtom pri 56 kmh, pa fsi po vrsti pet zvezdic...
Sej ne da ne bi hodil v šolo, pa tudi kawo sem danes že spil, ampak se pa res ne spomnim, da bi kje pisalo kaj na to temo 8-)
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
http://www.avtofil.si/

CoolBits ::

Hitrost ne more bit večja od svetlobne... prav tako se pri trku avtomobilov ne sešteva.
Recimo da se, oba avta enako težka in z enako hitrostjo, zaletita... je isto kot da bi se zaletela v zid...
Pri teh delcih je pa sploh drugačna fizika :)

FireSnake ::

CoolBits: tudi meni ni jasno, zakaj folk misli, da se to sesteva :P
Energija ne more nastati iz nic, ce pa bi se sestevalo, bi pa to pomenilo, da na vsak avtomobil deluje dvojna .... od kje? Od vesoljcev? :D
"In The Sound Of Silence Time Is Standing Still"
Poglej, in se nasmej ----> www.vicmaher.si ;)

Osprey ::

Potemtakem, če je en avto lažji od drugega, potem na težjega deluje manjša sila, kot bi se zaletel v zid, in obratno?

ALT ::

jop, ker lazjega butne nazaj, tako da se tezji pocasneje vstavi, lazjem pa ne samo da se ustavi, ampak ga celo v rikverc vrze...

Izi ::

Enako je samo v primeru, da gre za popolnoma enaka avta.
Če pa imata telesa drugačno težo pa bo tisti z manjšo težo dobil vso odvečno silo težjega telesa.
Primer: Če se čelno zaletita osebni avto in lokomotiva z 20 vagoni, vsak z 100 km na uro, se bo hitrost lokomotive zmanjšala na 95 km in bo nanjo delovale sile kot da bi se zaletela v zid z 5 km/h, osebni avto pa bo iz 100 km spremenil hitrost na negativno -95 Km/h in bo nanj torej delovala enaka sila kot da bi v zid priletel z 195 km/h.
Če pa se 2 popolnoma enaka avta, vsak z 100 km/h zaletita čelno pa bo na oba delovala enaka sila kot da bi se vsak posamezno zaletel v zid z enako hitrostjo 100 km/h. Tukaj se nič ne sešteva. Oba se bosta ustavila v trenutku iz hitrosti 100 na 0. Isto kot če se zaletiš v zid.
Zid ne vrača udarca. Druga stvar je če se zaletiš v drevo. Drevo se najprej upogne v eno smer in na koncu udari nazaj z enako silo kot jo je prejel, če se seveda prej ne zlomi. V teoriji je potem udarec z 50 km/h v drevo lahko podobn kot da bi se s 100 km/h zaletel v zid.

Če se torej vrnemo k tistim delcem v trkalniku, je torej vseeno ali jih treščijo eden v drugega ali v zid. Če gre za enake delce se pač hitrost v trenutku spremeni iz svetlobne na 0 ne glede ali se zaletijo čelno ali pa v neprebojni zid.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Izi ()

Ciklamen ::

In kje so sedaj tisti ki so napovedovali konec človeštva in nevem kakšne črne luknje ;(
- End of the Post ->

Thomas ::

Tle smo še. Zaenkrat niso uspeli trčit še nič. Sploh ne pri kakšnih rekordnih energijah.

Še naprej upam, da ne bodo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Izi ::

In kje so sedaj tisti ki so napovedovali konec človeštva in nevem kakšne črne luknje ;(

Počakaj malo :D
Saj še niso izvedli čelnega trčenja pri polni hitrosti. Hitrost šele počasi povečujejo. Kaj se bo zgodilo še sami ne vedo natančno >:D
Vsekakor se bo sprostila ogromna energija. Če bo pa še kaj neznanega zraven bomo pa še videli.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Izi ()

noraguta ::

Če pa imata telesa drugačno težo pa bo tisti z manjšo težo dobil vso odvečno silo težjega telesa.

dejmo tukaj operirat z gibalnimi količinami!
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Ciklamen ::

Pa kaj se sekirate toliko okrog tega, saj sploh ne boste vedeli da se vam je kaj zgodlo...jao :D
- End of the Post ->

Thomas ::

Vseeno. Tudi če me z balkona eden ustreli v glavo ne bom vedel. Pa vseeno tega ne maram.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Izi ::

Pa kaj se sekirate toliko okrog tega, saj sploh ne boste vedeli da se vam je kaj zgodlo...jao :D

Kaj pa če se odpre okno v paralelni svet in k nam začno uletavati čudne krvoločne pošasti ?
Potem bomo zagotovo vedeli da je šlo nekaj narobe. Ali pa samo jaz preveč igram igrice :D

jype ::

Kar se mene tiče je SAI precej bolj tvegan endeavour kot peštanje protonov, zato se mi zdi hecno, ko nekdo upa, da sosedu crkne krava, ker sta njemu že dve.

Thomas ::

Brez dvoma. Ki pa lahko potencialno prinese kaj drugega, kot 2 eksotična gluona in tri bozone, s katerimi ne veš kaj bi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

linuxdady ::

Hitrosti se ne seštevajo? S kakšno hitrostjo se gibljeta telesi v odnosi druga na drugo, če je velikost njunih hitrosti enaka, smer pa nasprotna?
Če je ta hitrost 1 m/s, začetna razdalja 4 m, se bosta po preteku 1 sekunde približala za dva metra (vsak za 1 m). Pot, ki jo bo vsak od njiju opravil glede na drugega bo natanko 2 m! In ker je v=s/t je njuna medsebojna hitrost 2 m/s. Samo tako in nič drugače.
Povsem nepomembno je, ali sta to dva povsem enaka predmeta, ali je prvi letalonosilka, drugi pa kolibrijevo peresce.
Povsem drugo vprašanje pa je gibalna količina obeh teles. G=m×v. 88,000 ton je skupna masa ameriške letalonosilke USS Ronald Reagan, pri hitrosti 1 m/s je njena gibalna količina torej 88×106 kgm/s. Peresce pa zmore kvečjemu 1×10-4 kgm/s.

Isotropic ::

kaj bi se zgodilo, ce bi tak curek protonov zadel cloveka, v recimo pleksus (prsni kos)?

noraguta ::

Hitrosti se ne seštevajo? S kakšno hitrostjo se gibljeta telesi v odnosi druga na drugo, če je velikost njunih hitrosti enaka, smer pa nasprotna?
Če je ta hitrost 1 m/s, začetna razdalja 4 m, se bosta po preteku 1 sekunde približala za dva metra (vsak za 1 m). Pot, ki jo bo vsak od njiju opravil glede na drugega bo natanko 2 m! In ker je v=s/t je njuna medsebojna hitrost 2 m/s. Samo tako in nič drugače.
Povsem nepomembno je, ali sta to dva povsem enaka predmeta, ali je prvi letalonosilka, drugi pa kolibrijevo peresce.
Povsem drugo vprašanje pa je gibalna količina obeh teles. G=m×v. 88,000 ton je skupna masa ameriške letalonosilke USS Ronald Reagan, pri hitrosti 1 m/s je njena gibalna količina torej 88×106 kgm/s. Peresce pa zmore kvečjemu 1×10-4 kgm/s.


oja ne samo tako , ampak precej drugače!

ono tvoje drži zgolj , kej je w.u iz enačbe
w - u
v = ---------
1 - wu/c2

praktično 0. torej velja za polže , perjad , krogle iz pušk, etc podobno počasno golazen.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

PaX_MaN ::

kaj bi se zgodilo, ce bi tak curek protonov zadel cloveka, v recimo pleksus (prsni kos)?

Slaba stvar™.

Double_J ::

Mau me čudi od kod prepričanje, da bi lahko odkrili vse tiste hudo zadeve, ki jih opisujejo, pri zgolj 7x večji energiji?

A je to kaka teoretična podlaga po kateri je to velik faktor?

Morda pa so detektorji ter computing bistveno boljši?

Bi rabu en graf povečevanja energij skozi čas ter posledičnih odkritij.
Dve šivanki...

jype ::

Double_J> A je to kaka teoretična podlaga po kateri je to velik faktor?

Mhm.

linuxdady ::



oja ne samo tako , ampak precej drugače!

ono tvoje drži zgolj , kej je w.u iz enačbe
w - u
v = ---------
1 - wu/c2

praktično 0. torej velja za polže , perjad , krogle iz pušk, etc podobno počasno golazen.

Nisem bil jaz tisti, ki je pričel mešati hruške in jabolka. Odgovoril sem samo tistim, ki so trdili, da se hitrosti dveh avtomobilov, ki se približujeta, ne seštevajo.

Seveda je drugače, ko se predmeti gibljejo s hitrostjo, enako ali blizu svetlobni.
Če se dva predmeta gibljeta v nasprotnih smereh s hitrostjo 51% svetlobne, se po formuli, ki si jo priložil, ne gibljeta drug proti drugemu s hitrostjo 102% svetlobne, pač pa s približno 81%:
(0.51c + 0.51c)/(1 + 0.512) = 0.80946c
Tako in nič drugače. Menda.

Roadkill ::

@Double_J
The highest possible mass scale allowed for the Higgs boson (or some other electroweak symmetry breaking mechanism) is 1.4 TeV; beyond this point, the Standard Model becomes inconsistent without such a mechanism because unitarity is violated in certain scattering processes. Many models of supersymmetry predict that the lightest Higgs boson (of several) will have a mass only slightly above the current experimental limits, at around 120 GeV or less.


vir: Higgs boson @ Wikipedia
Ü

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Roadkill ()

Thomas ::

Many models of supersymmetry predict that the lightest Higgs boson (of several) will have a mass only slightly above the current experimental limits, at around 120 GeV or less.


Verjetno mislijo 1200 GeV, ker 120 GeV že zdavnaj imamo.

Ajej ... ajej ...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

ALT ::

linuxdaddy, to je res da ce tako vzames, lahko reces da se sestevajo. ampak v primeru trka dveh avtov, za tiste, ki sedijo v njih ni vseeno, ali sta avta enako tezka ali ne, ker je pac glavna gibalna kolicina.

in ce velik in mali avto vozita z 50km/h ko se trcita celno, bodo tisti, v malem avtu, bolj naje*ali, kot da se pri svoji hitrosti zaletijo v steno, tisti v velikem avtu pa manj. tako da nima smisla sestevat hitrosti obeh, in reci, da pa ja oba trcita v navidezno steno s 100kmh.

CoolBits ::

Lahko pa večji avto bolje absorbira gibalno energijo in se bolj zmečka... kaj pa pol? :D

ALT ::

je pa toliko bolj "prijetno" osebkom v njem? samo to so ze detalji varnostnega dizajna avta in bolj kompleksne racunice. v vsakem primeru pa je na boljsem voznik tezjega vozila. ce se zadeva poenostavi bi tezji avto majhnega premaknil nazaj, ce se pa oba steckata bi majhen avto bil toliko bolj zmeckan.

CoolBits ::

Gibalna energija večjega avta se prenese na manjšega in obratno, se pravi manjši avto prejme mal več gibalne energije kot jo odda. Zdej je pa odvisno kako to energijo razporeja po konstrukciji (zmečkana kovina)
Vseeno to ne pomeni da, če vozita drug proti drugemu s 50km/h, je isto kot 100km/h v zid.
Raje se 50km/h zaletim v drug avto kot 100km/h v zid, recimo.

ALT ::

v drug mirujoc - definitivno.

v drug avto, ki je isto tezki kot tvoj - isto kot zid? res da se oba meckata, ampak se ti avto priblizuje, tako da ne vem ce je isto kot zid ali slabse. ne bi pa rekel, da je boljse kot zid.

v drug avto, ki je dosti tezji od tvojega? ne hvala

malo vec je prejme v primeru, da je drugi avto malo tezji. ce pa primerjas cliota in mercedesa? a-a, to pa ne bo malo vec. in ponavadi se tezji avti tudi lepse (lazje zaradi svoje velikosti - vec pleha za meckat) lepse meckajo.

jype ::

Thomas> Verjetno mislijo 1200 GeV, ker 120 GeV že zdavnaj imamo.

Žal ne gre tako enostavno. Ni pričakovati, da se bo energija trka kar prelila v en sam novonastali delec.

Thomas ::

Tako se temu pravi. Če nekdo reče, da je Higgsov bozon pričakovati pri 1,2 TeV, potem je to pri tej energiji trka.

Ti pa spet mau blefuraš?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Ja, ampak članek govori o masi higgsovih bozonov.

LordPero ::

kaj bi se zgodilo, ce bi tak curek protonov zadel cloveka, v recimo pleksus (prsni kos)?

Tako za približno idejo: klik, klik oz. kar klik.

Drugače pa bom kar copy/pastu, kar je napisu McHusch v eni od prejšnjih novic:
To ni hec, ker tak curek lahko vsebuje do 362 MJ energije, kar je dovolj da segreje in stali tono bakra. V ta namen ima LHC vgrajene posebne kaverne, kamor v primeru nevarno naraščajoče temperature ali drugih težav z magneti usmerijo curek. V te umetne jame, napolnjene z ogromnimi z vodno hlajenimi grafitnimi bloki v jeklenem ogrodju, ki jih obdaja 750 ton betona in železa, tako treščijo vse pobegle hadrone. Bloki bi se močno segreli in postali tudi precej radioaktivni, a zaradi te zaščite in večmetrskih plasti granita nad njimi tega nihče ne bi niti opazil. Še več, že v treh dneh bi lahko nadaljevali z eksperimenti. Sektor 81 medtem že ohlajajo na delovno temperaturo.


Debata o avtomobilih pa upam, da ne potrebuje nadaljevanja :).
LordPero

Thomas ::

Hehe .. VSA masa naj bi prišla od Higgsovega bozona!

Od kod potem masa njemu?

Tole je IMHO mau zaštrikan ...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Tole je IMHO mau zaštrikan ...

Ah, sveta preproščina.

Thomas ::

Ja, sveta preproščina, ja. Se vidimo pri naslednjem "dogodku" v CERN LHC.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Roadkill ::

>> Verjetno mislijo 1200 GeV, ker 120 GeV že zdavnaj imamo.

Minimalna masa je 114GeV, maksimalna pa 180GeV. Če ga najdejo v tem območju, potem standardni model velja v taki obliki kot ga sedaj poznamo.

Veliko znanstvenikov pa pričakuje da je z minimalnimi posodobitvami standardnega modela možno HB pričakovati vse do 1,4TeV.

Če ga do 1,4TeV ne najdejo, pa standardni model najebe...

Tako jaz (ZELO LAIČNO) razumem stvar.

Thomas:
Tebe je pa zmotilo, da piše "a mass only slightly above the current experimental limits, at around 120 GeV or less."

V tem stavku je napačni del, ki pravi, da je to nad našimi eksperimentalnimi sposobnosti.... ker to že dolgo ne drži.
Ü

jype ::

Roadkill> V tem stavku je napačni del, ki pravi, da je to nad našimi eksperimentalnimi sposobnosti.... ker to že dolgo ne drži.

Se ne strinjam. Najtežji delci, ki jih ustvari Tevatron, imajo maso pod 100GeV.

Thomas ::

Že kar obstajajo veliki pospeševalniki, govorijo o trkalnih energijah, pri kateri trkalni energiji bo kakšen delec nastal. Delec ima pa komot 1 GeV. Lambda, omega. Ali pa je "zelo lahek".

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Roadkill ::

jype: Se ne mislim kregat, ker o zadevi ne vem skoraj nič, ampak mi lahko potem razložiš tole:

The Tevatron can accelerate the particles from the Main Injector up to 980 GeV. The protons and antiprotons are accelerated in opposite directions, crossing paths in the CDF and D? detectors to collide at 1.96 TeV. To hold the particles on track the Tevatron uses superconducting dipole magnets cooled in liquid helium producing 4.2 teslas.


Praviš, da energija s katero trkajo delci ni enaka masi novo nastalega delca?

V bistu je to precej smiselno.
Je pa rahla zmeda, ker nekje navajajo energijo do katere lahko pospešujejo, na drugi strani pa iščeš Higgsa z manjšo maso... to me je precej motilo.
Ü

Thomas ::

Mirovalna masa delca bo zdaj okoli tisočkrat manjša od trkalne energije. Zdej upajo, da ga bodo našli tik nad kar znore Tevatron.

Upajo. Kot so upali še pri vsaki energiji doslej. Tudi, ko so imeli še leptonski pospeševalnik.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Že kar obstajajo veliki pospeševalniki, govorijo o trkalnih energijah, pri kateri trkalni energiji bo kakšen delec nastal.

Ja. Ampak _masa_ (merjena v GeV/c^2 (napaka se odpravlja)) je za W in Z bozone malo pod 100 GeV, za Higgsovega pa naj bi bila malo nad.

Energije trkov v Tevatronu so v rangu 1000 GeV, hkrati pa so najtežji delci, ki tam nastanejo, lažji od 100 GeV, ker za težje ni dovolj razpoložljive energije.

Roadkill> Praviš, da energija s katero trkajo delci ni enaka masi novo nastalega delca?

Seveda. Nastane cela toča delcev. Zato pa je tolk trkov na kupu, da sem in tja kakšen da rezultat, ki bi ga radi preučili.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Veliki hadronski trkalnik začel trke s 7 TeV (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
5112679 (9866) gzibret
»

Nov hitrostni rekord v CERN-u

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
83634 (2438) Poldi112
»

Trkalnik v CERN-u ponovno obratuje

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
389787 (7652) Thomas
»

Prvi letošnji trki v LHC

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
473828 (2446) jype
»

Veliki hadronski trkalnik ponovno v pogonu (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
536001 (3946) noraguta

Več podobnih tem