» »

Britanska vlada podprla odprto kodo

Britanska vlada podprla odprto kodo

BBC - Britanska vlada je napovedala, da bo pospešila prehod na odprtokodno programje v javni upravi. Tom Watson, minister za informacijsko družbo (minister for digital engagement), je dejal, da bodo odprti kodi dali povsem enako startno pozicijo, kot jo ima zaprta, za njeno uporabo pa se bodo odločili v tistih primerih, ko bo ponudila več ali enako za svoj denar. Poudaril je, da je izjemno pomembno, da se javne ustanove ne zaklenejo v lastniško programje (vendor lock-in), in da ima odprta kodo veliko prednost, saj jo je moč spreminjati in prilagajati brez licenčnih omejitev.

Simon Phipps iz Suna pozdravlja odločitev in dodaja, da zapravljamo ogromne količine denarja za licence in obljube, namesto da bi zahtevali pravo vrednost. Nekateri viri ocenjujejo, da bi lahko Britanci s popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov letno. Tudi v Ingresu, ki nudi podporo za odprto kodo (in si tako obeta kakšen funt več), sprejemajo napovedi z velikimi upi.

In kaj točno obljublja vlada? Pravijo, da bodo
  • zagotovili, da vlada začne uporabljati odprte standarde pri komunikaciji z državljani in podjetji, ki prav tako uporabljajo odprtokodne rešitve;
  • zagotovili, da bo odprta koda deležna resne obravnave in izbrana, ko bo za svojo ceno nudila največ;
  • bolje opismenili vlado in dobavitelje za uporabo odprte kode
  • vnesli odprtokodno kulturo deljenja, ponovne uporabe in skupinskega razvoja v vlado in njene dobavitelje;
  • zagotovili, da postavljavci in dobavitelji sistemov z zaprto kodo pokažejo enako mero fleksibilnosti in zmožnosti ponovne uporabe obstoječih rešitev in izdelkov, kot je to značilno za odprto kodo.
Tako bodo morali različni oddelki uporabiti odprto kodo že zaradi zadnje alineje, če ne bodo imeli trdnih argumentov, zakaj je zaprta koda cenejša. Pričkovati je odločen odziv ponudnikov slednje, ki bodo začeli lobirati na visokih položajih. Kratkoročno bodo verjetno ponudili znatne popuste, zaključili pogodbe o najemu in podobno, da bi le izpadli cenejši.

17 komentarjev

r0ker ::

Tako bodo morali različni oddelki uporabiti odprto kodo že zaradi zadnje alineje, če ne bodo imeli trdnih argumentov, zakaj je zaprta koda cenejša.

zakaj je zaprta koda cenejša? ne razumem..

chaos_AK ::

... popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov ...
You must die ... I alone am best!

ozbolt ::

Samo res... Zadnja alineja govori o fleksibilnosti ne o ceni. Cena je v drugi alineji...

PaX_MaN ::

... popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov ...

prištéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. privarčevati: prištedil je nekaj denarja / s tem prištedimo več blaga

driver_x ::

Izgleda da Angleži ne berejo slo-techa, da bi vedeli, da se prehod na odprto kodo ne izplača.

opeter ::

Izgleda da Angleži ne berejo slo-techa, da bi vedeli, da se prehod na odprto kodo ne izplača.


Ja, če bi se, bi vsi na svetu naredili prehod na odprto kodo.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

pelish ::

Moje mnenje: v sektorjih, kjer se ne potrebuje dodelanih strokovnih programov (_CAD, grafika, animacije, itd.) je popolnoma razumna uporaba odprtokodne programske opreme, pa niti ne zaradi stroškov, ampak bolj zaradi odtoka denarja v ZDA-Microsoft! Predpostavimo, da so stroški enaki, vseeno je zelo pomembna neodvisnost od ZDA/Microsofta. Zato se je po mojem mnjenju tudi Kitajska, Indija, Rusija, itd., odločila za enak korak.
Drugače pa EU ravnokar pripravlja dokument glede tega - odprtokoden strateški načrt:
European Commission OSS Strategy Draft
Tako da mislim, da bo počasi čedalje več držav sprejelo podobne ukrepe, seveda za tiste sektorje, kjer je odprtokodna programska oprema primerna.

Looooooka ::

a ti resno misls da microsoft v ameriki pobere ves denar ob licencah al kaj?
od cesa misls da pol podruzinice v evropi zivijo?
Glih zarad sistema poslovanja, ki ga ma microsoft je tko velka firma.
Tko da tle mimo streljas.
Na opensource kodi se ti splaca bit ce taka kot je zadostuje tvojim potrebam...se posebi ce mas znanje programiranja oz si pripravljen ce bos rabu spremembe to tud sam nekak not spravt.Sam zato ker je zastonj se ti pa pac ne splaca...zna bit glih to najvecji strosek, ki ga bos kadarkol naredu podjetju.
Ampak again to je cist odvisno od podjetje in primera.Slepi opensourcarji bojo seveda trdil, da je opensource v vsakem primeru boljsa resitev....ker...pac jejo kksne piskote al pa kj.

Icematxyz ::

Bodo nam drugi pokazali dolgoročno kar je res in kaj ne. V Sloveniji tako ne bi bili česa takšnega sposobni preizkusiti.

pelish ::

Pa ne mislim v podjetju. Sploh ni govora o podjetjih. Državo mislim!!! Podjetja se sama odločajo glede na lastne potrebe. Pa še enkrat povdarjam: gre se samo za določene sektorje, ki ne uporabljajo strokovnih programov, pisanih za win.

FitnessBoy ::

Nihče ne pomisli, kaj pride z odprto kodo - na drugi strani odprte kode je lahko en študentek, ki je prvič odprl eclipse in nekaj skucal, kot drugič, zraven ni nikakršnega zagotovila za delovanje in tudi ni odgovorne osebe za popravke. Recimo, če bi sam razmišljal v smer podjetništva, ni osnove, da bi razmišljal v smer odprte kode. Analize kažejo, da MS OS stane ca. 7% vrednosti HW, če upoštevamo, da dobiš večino popravkov preko updejta ti to prihrani veliko časa pri vzdrževanju sistema (čas = denar). Za podporto distribucijo Linuxa se po analizah porabi precej več časa za vzdrževanje kot pri Windows sistemih. (dobri strokovnjaki za linux/javo stanejo precej več in se jih precej težje najde).

Dejstvo je dober in kompleksen SW stane (pa poglejmo recimo CAD orodja, Adobe, specifična orodja za karkoli) saj z njim pride veliko znanja in inovacij - ter kar je za moje pojme daleč najpomembnejše podpora.

Zgodovina sprememb…

preem ::

Nihče ne pomisli, kaj pride z odprto kodo - na drugi strani odprte kode je lahko en študentek, ki je prvič odprl eclipse in nekaj skucal, kot drugič, zraven ni nikakršnega zagotovila za delovanje in tudi ni odgovorne osebe za popravke.


tis tut tele ej - kokr da Canonical, Novell ali Red Hat niso dost velike firme, ki bi imele zaposlene strokovnjake a. Samo študentje, ki so prvič odprli eclipse submitajo kodo za open source projekte ane?


Dejstvo je dober in kompleksen SW stane (pa poglejmo recimo CAD orodja, Adobe, specifična orodja za karkoli) saj z njim pride veliko znanja in inovacij - ter kar je za moje pojme daleč najpomembnejše podpora.


Ja, edina pametna stvar, ki si jo povedal - dobr software stane. Samo windowsi pa Office NI dober software in imaš boljš pa cenejš alternative. Pusti sedaj CAD orodja - koliko ljudi to uporablja 0.001% uporabnikov računalikov?

FitnessBoy ::

Takoj ko vpleteš firme kot so Novell, Redhat ipd. izgubiš smisel odprte kode. Ne rečem da so to samo študentje ampak skupnost tako tako študentov kot pravih strokovnjakov (sedaj pa vedi kateri kos kode je napisal kateri izmed njih).

Win in Office sta dober SW. To kaže tudi statistika uporabe. Če ne bi bila potem bi ljudje uporabljali drugo. Sicer pa tudi office že dolgo ni samo orodje za oblikovanje teksta (kot je recimo open office), vendar omogoča še veliko več.

Vedno je na drugi strani SW človek. Od zraka se pa ne da ravno živeti.

preem ::

Novell in Red Hat sta naredila za odprto kodo, glih en tolk kot microsoft za desktope in multimedijo. sam dejstvo ostaja - mainstream projekti, kot so ubuntu, fedora, openoffice et cetera - imajo razvijalce za to - ne pišejo kode nedozoreli študentje, kot si to namigoval in za projetki stoji en močen investitor ki GARANTIRa dober software, in da te stvari, ki sem ti naštel je za 99% operacij, ki se delajo na računalniku dovolj dober software. zdej pa ti men povej - kolk maš ti % od M$ da delaš tako promocijo? Zakaj ne podpiraš prostega trga in izbire najcenejšega dobavitelja? ms je drek - pa ne zaradi crap softwarea ampak zaradi vendor lock-ina ipd svinjskih poslovnih potez.

techfreak :) ::

In kaj ima Office takšnega, da je boljši od OpenOffice? Vmesnik prilagojen za Visto?

In Windows je znan zaradi tega, ker je prednameščen na večino prenosnikov, ker je bil popularen že včasih in je zdaj vsaj 3/4 strokovnjakov usposobljenih za njega in ne za Linux.

BigWhale ::

Nihče ne pomisli, kaj pride z odprto kodo - na drugi strani odprte kode je lahko en študentek, ki je prvič odprl eclipse in nekaj skucal,


Ti pa ne poznas najbolje razvoja kaksnih vecjih open source projektov. Recimo Linux Kernela, KDE, Gnome, OpenOffice, Firefox, ...

kot drugič, zraven ni nikakršnega zagotovila za delovanje

Em, in closed source to ponuja kje?

in tudi ni odgovorne osebe za popravke.

Seveda je. Se mail lahko posljes tej osebi. Mail, ki se ne zacne s support@...


Recimo, če bi sam razmišljal v smer podjetništva, ni osnove, da bi razmišljal v smer odprte kode.
Analize kažejo, da MS OS stane ca. 7% vrednosti HW,


orly? urlpls. Kak racunalnik pa kupis, da je Autodesk AutoCad samo 7% vrednosti HWja ali pa Adobe Photoshop. Lahko pa kar poves koliko pride Windows Vista Business.

če upoštevamo, da dobiš večino popravkov preko updejta ti to prihrani veliko časa pri vzdrževanju sistema (čas = denar).


To vse ponuja vecina Linux distribucij. Z nekaj malenkostnih marginalcev, ki tega pac ne ponujajo in to ze vnaprej povedo. Ubuntu, Debian, RedHat/Fedora, Mandriva, Gentoo, ce samo nastejem pet vecjih.

Za podporto distribucijo Linuxa se po analizah porabi precej več časa za vzdrževanje kot pri Windows sistemih. (dobri strokovnjaki za linux/javo stanejo precej več in se jih precej težje najde).


Spet, urlpls. Tezje se jih verjetno najde zato ker Linux strokovnjak ne postanes tako, da si iz piratebaya pretocis Complete_MCE_Books_And_Vids_Or_Whatever, to preberes in potem naredis izpit za $100. Da pa stanejo vec je pa bolj urbana legenda.

G-man ::

Dejte debato o odprti kodi prosim malce na nivo spravit. Tukaj so nekateri tolk "teorijic" iz naslonjača nanizali, da je jasno ko beli dan, koliko pojma imajo o tem, kako se odprtokodni projekti delajo (ali pa jih kdo plačuje, da govorijo neumnosti?).

Nihče ne pomisli, kaj pride z odprto kodo - na drugi strani odprte kode je lahko en študentek, ki je prvič odprl eclipse in nekaj skucal, kot drugič, zraven ni nikakršnega zagotovila za delovanje in tudi ni odgovorne osebe za popravke. Recimo, če bi sam razmišljal v smer podjetništva, ni osnove, da bi razmišljal v smer odprte kode.
Recimo, če bi sam razmišljal v smer podjetništva, ni osnove, da bi razmišljal v smer odprte kode.

Linus Torvalds kot študentek leta 1991:
Hello everybody out there using minix -

I'm doing a (free) operating system (just a hobby, won't be big and professional like gnu) for 386(486) AT clones.

Rezultat tega študentka je, da danes kernela razvija 3/4 podjetij, ostalo pa drugi:
 Kdo sponzorira razvoj Linux jedra

Kdo sponzorira razvoj Linux jedra



Analize kažejo, da MS OS stane ca. 7% vrednosti HW,


Čez prst najcenejši računalnik (kišta+miška+tipkovnica+monitor) ki ga lahko dobiš na našem trgu je cca. 400€. Licenca Viste Home Premium OEM za tako kištico je cca. 130 €. To je ena tretjina hardverja, da ga lahko sploh uporabljaš! Da bi teh 130 € realno postalo 7%, bi moral računalnik stat 1857 €. Halo? :D Kolk ljudi ima doma 1857 € vreden računalnik? Še v veliki večini podjetij ne vidiš takšnih mašin. Analize "kažejo", ja, ja. :D

Takoj ko vpleteš firme kot so Novell, Redhat ipd. izgubiš smisel odprte kode.


Ne vem, povej ti meni, kaj je smisel odprte kode? Da jo eni lohk delajo, drugi pa ne smejo? Je to kakšen nov pojem odprtosti? ;)

Win in Office sta dober SW. To kaže tudi statistika uporabe. Če ne bi bila potem bi ljudje uporabljali drugo.
Alkoholne pijače so dobre pijače. To kaže tudi statistika porabe. Če ne bi bila, potem bi ljudje uporabljali drugo. Logično, ne?


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Odmevi in odzivi na študijo prehoda državne uprave na odprto kodo (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / NWO
21476836 (70847) eidos2000
»

Slovenska vlada meni, da je koda Linuxa preveč odprta (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
36440271 (27907) cryptozaver
»

Britanska vlada podprla odprto kodo

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
174158 (3345) G-man
»

Nekateri slovenski poslanci predlagajo prehod na odprto kodo (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
38828440 (20136) Matevžk

Več podobnih tem