Slovenska vlada meni, da je koda Linuxa preveč odprta

Kiberpipa ima "interni" IRC kanal.

nastavitve (prepisane iz xchata)

server - irc.sioff.net
port - 6697 (ssl)
use ssl for all servers
accept invalid ssl certificate
#kiberpipa

Hehe... Včasih je takšna zadeva obstajala pod imenom Slix.

Vendar pa se na žalost ni prijela niti med računalniškimi avanturisti. Morda, ker je bila pred svojim časom, morda zaradi česa drugega. Vendar pa, če bi kdo želel iti v predlagano smer, bi bilo smotrno izkoristiti nekaj kar že obstaja in narediti prilagojen derivat, ki bi izpolnjeval zahteve/potrebe ciljne populacije.

Potem se bomo pa vrnili nazaj na izhodišče, ko bo Peter Študent vprašal zakaj neki to potrebuje, če so mu na prenosnik že dali zastonj neke Windows...

Poslovna okolja so čisto drugačna od domačih. Na domačih v tem trenutku preprosto še ne vidim Linux-a v kakršnem koli večjem obsegu. V poslovnih pa se to že dogaja. Brez pompa, politike in prepričevanja, iz čisto banalne potrebe po nižanju tekočih stroškov. Največja ovira pri prehodu pa so vedno že obstoječe aplikacije narejene po naročilu. Teh pač ni možno kar na horuk spremeniti ali odpraviti, kar bistveno podraži sam prehod.

Microsoft pa tudi ne ustvarja dobičkov po nekem naključju. Kot kaže tudi nam domač primer, znajo zelo dobro računati in pripraviti ponudbo v višini, ki pade pod prag stroškov prehoda. Dokler pa je ta ponudba pod pragom, se jo morda nekoliko kratkovidno, vendar pa popolnoma predvidljivo in v skladu z običajnimi poslovnimi praksami sprejme. Tako se zamudi še en cikel nadgradenj in s tem še bolj poglobi število aplikacij, ki ne delujejo v alternativnih okoljih.

To je pa definicija pojma vendor lock-in. Dokler Microsoft obvlada teorijo iger, bo pač težko spremeniti zatečeno stanje v kakršnega koli drugačnega. Predvsem pa nemogoče brez bolj globokega razmisleka.

Pa seveda so takrat vabljeni vsi win advokati, pa da vidimo kolko ste glasni (in prepričljivi) v živo. Sploh Rotty in stuff sta vabljena, da se kdaj oglasita v Pipo. In se lahko vsedemo na kako pijačo, pa rečemo kako o OSS vs closed source. Če so cojones seveda, se prikazat tja in debatirat.

Narobe si me razumel. Nisem tudi približno advokat MS-ja! Sem že prej napisal, da sem resnično vesel, ker obstajajo oz. postajajo alternative enostavne in ne ene kompleksne zadeve, ki ljudi odvračajo kot lopata Črnogorca. Klincat win sistemce, da so slabi samo zato, ker ne tečejo na učne ure Linux-a, je pa malo neresno.
Žal ne morem biti emineca v tej debati, ker po pravici povedano ne poznam toliko OSS-ja. Povedal sem, kako to stvar vidim iz prve roke...torej javne uprave. Imam nekaj izkušenj iz javnih naročil, kjer pa linuxašev ni tudi za vzorec. Cojones za pijačo pa seveda ne bodo ovira :)

Taksni projekti so ali se potekajo vec ali manj v vseh slovenskih univerzitetnih mestih. V Ljubljani so s tem zaceli ze kar nekaj casa nazaj (vec distribucij). Nato sta se pocasi opogumili se SOUP (Studentska organizacija Univerze na Primorskem; naslonili so se na Pingo Linux) in pa mariborski FERI (Ferix - fork Knoppixa, ce se ne motim). Projekti so sicer osnovani na razlicnih interesih, imajo pa nekaj skupnega - vsi po vrsti imajo tezave pri zagotavljanju dolgorocnega prezivetja projekta.

Projekti so sicer osnovani na razlicnih interesih, imajo pa nekaj skupnega - vsi po vrsti imajo tezave pri zagotavljanju dolgorocnega prezivetja projekta.

Da, to pa zato, ker so produkt majhne skupine navdušencev. Sistemske podpore pa ni.

Jaz bi rekel "sistematične" in ne "sistemske" podpore. To je osnovna razlika med uspešnimi in neuspešnimi projekti, ne glede na odprtost njihove kode. Največji odprtokodni projekti so uspešni in ostanejo uspešni zato, ker imajo focus in "sistematično" podporo zainteresiranih strani. Morda največji bivši grešnik med zaprtokodnimi projekti pa se je bistveno spremenil, odkar so mu dali smer, fokus in jasne tarče, ki jih mora dosegati (hm... njegov razvoj so naresdili "sistematičen").

V tem kontekstu si upam napovedati svetlo prihodnost kateri koli distribuciji, ki bo uspešno podprla zahteve zasebnega in javnega sektorja. Distribucijo, ki jo bodo podjetja vzela za svojo ravno zaradi profesionalne - "sistematične" podlage. To pa zato, ker se bo s tem zainteresiranim uporabnikom tega sistema demonstriralo naslednje:
- podpora ne bo nenadoma prenehala zaradi odhoda enega, dveh ali pa celo vseh začetnih pobudnikov projekta;
- podporo bo možno tudi kupiti, naročiti in v njenem okviru pridobiti tudi neke SLA zagotovitve.

Ko sta ta dva pogoja izpolnjena, pa to nenadoma pomeni, da bo lahko tisti fiktiven Jože R. Sistemc iz fiktivnega podjetja ali JU, del svojega plačanega delovnega časa posvetil svojem delu, ki ba po, bo vrnitvi popravkov v reko, koristilo vsem uporabnikom sistema.

Razmislek v smeri RadHat - RHEL + Fedora, Novell - Suse + OpenSuse, Sun - Solaris + OpenSolaris, Canonical Ubuntu LTS + Ubuntu. Nekaj kar ima bazo entuziastov, ki v ta projekt vlagajo svoj prosti čas, na drugi strani pa bazo odjemalcev, ki v reko vračajo morda količinsko manj, vendar pa kontekstualno tiste stvari, ki jih entuziasti sploh ne srečajo, poznajo ali razumejo. Seveda pa se tega ne naredi na ukaz. To je nekaj, kar zraste iz realnih potreb in skozi tradicijo fokusiranega razvoja distribucije in spremljajočih podpornih servisov - nekaj kar definira podjetje, ki želi prodajati Linux distribucijo.

Seveda pa je to načrt za world domination. Tudi na bazi tega, da morebitno podjetje ne deluje ravno po običajnih paradigmah grabljenja denarja za vsako ceno, temveč je delo, ki ga opravlja istočasno profitabilno in neposredno družbeno koristno. Svojim strankam namreč ne govori kaj je za njih dobro, temveč jim daje dostop do celotnega sistema in možnost poljubnih sprememb. Te spremembe pa sprejema nazaj in jih v neki urejeni obliki nato reciklira in ponudi širšemu krogu uporabnikov.

To je osnova uspeha projekta. Vse ostalo je preprosto butanje z glavo ob steno. Catch 22 pa je, da brez naročil takšnega podjetja ni možno postaviti, brez takšnega podjetja, pa realno naročil tudi ne bo. Pa še entuziasti že itak uporabljajo svoje priljubljene distribucije in verjetno jim bo težko pojasniti, zakaj naj začno investirati svoj čas (denar) v lokalno distribucijo z omejenim dometom (Slovenija) in s tem tudi z omejeno kvoto ljudi, ki so "že srečali in morda tudi rešili moj problem".

Kdor najde dober odgovor na ti dve vprašanji, dobi mojo neposredno investicijo v takšno (novonastalo?) podjetje.

V naravi odprtokodne skupnosti je deljenje, forkanje ipd. Marsikomu (tudi meni) se zdi logicno, da bi se celotna slovenska scena poenotila okoli ene znane distribucije in okoli dolocenega seznama aplikacij. Toda tudi to ne zagotavlja dolgorocnosti projekta (Pingo Linux). Podjetje bi bilo resitev kot navaja BlueRunner, ampak obstaja bojazen, da se vsi fantje in dekleta pred zacetkom delovanje porazgubijo. :)

sammy73, vsi projekti, ki sem jih prej nastel, so imeli drzavno podporo. Zakaj te podpore niso izkoristili, pa naj sami odgovorijo. Skupnost se mora poenotiti (s tem nihce ne misli, da za lastno zabavo ne smes razvijati xy aplikacije), da lahko ponudi produkt.

Zanimiva zadeva bi bila ponudba kakšne verzija USB-linuxa skupaj z hitrim USB ključkom, namenjen študentom in dijakom, šolske kištice pa na primary boot iz USB-ja.

LTSP, centralno avtentikacijo pa že mamo (eduroam radius, recimo). Pa dobiš en kup poceni thinclinetov, s centralno administracijo. Dokler prek ne probaš delat kaj veliko z videom al pa zahtevno grafiko, dela bp. Da se pa tud lokalno poganjat aplikacije, če že lih hočeš.

Delovna okolja za doma se pa, kot so že omenili, izdati v obliki Vmware/VirtualBox/VirtualPC/kaj tretjega disk imagov/live cd-jev/usb ključkov.

Vzdrževanje take distribucije bi lahko prevzel eden izmed laboratorijev računalniških fakultet.

Bi (spet) ratal problem, ko se jim počasi ne bi dalo več aktivno s tem ukvarjat... Pri precej manjših distribucijah se to redno dogaja - po začetnem navdušenju to počasi upada in upade na nulo

Ne, ne. Izkusnje kazejo, da je taksna pot neuspesna (Pingo, Ferix, Slix). Podjetje bi lahko bila resitev, s tem, da se mora najti prava ekipa. Sodec po komentarjih na Slo-Techu je tukaj ogromno nepovezanih posameznikov.

Ad hoc s.p. pa se marsikaj premakne.

Torej bi lahko za prehod izbrali del računalnikov iz katere izmed državnih ustanov. Za pripravo distribucije in kasnejše vzdrževanje pa bi se izbralo podjetje na razpisu, s katerem bi se sklenila pogodba za nekaj let.

Se morem strinjat z noraguto. Ad hoc nimaš tu kaj delat, se rabi kr konkretne izkušnje in načrtovanje pri deployu takih rešitev. Pa magari se gre "zgolj" za pisarniški paket.

saj glede na horuk garažne mojstre kateri tukaj prodajajo svoje sanje o odprti kodi se zna zadeva sprevržti v drugo Monakovo ali Dunaj.

Zato se je pa treba najprej pogovorit z admini iz MJU in postopoma začet nekaj premikat. Kr na horuk se tega ne da, kar pa ne pomeni, da ideja o ekipi, ki bi se naredila na horuk in o tem malo razmišljala, slaba.

So firme, ki se ukvarjajo samo z odprto kodo in od tega dobro živijo in smo nekateri, ki uspešno uporabljamo odprtokodne platforme in izdelke za svoje delo. Pri zadosti vrednem naročilu bi se zagotovo našlo nekaj podjetij, ki bi bila pripravljena sprejeti pripravo in vzdrževanje takih sistemov. Ho-ruk rešitev pa ni dobra nobena, ne glede na odprtost ali zaprtost kode. Pri vsem skupaj je namestitev še najmanjši problem.

Gremo na ho-ruk. Jaz sem za to.

@Daedalus & Icematxyz
Naj se povabi kakega admina iz MJU in pride na debato kdor je zainteresiran, da se skristalizirajo problemi in potencialne rešitve.

Zakaj admine notri tlacite? To je med najetimi strokovnjaki in politiki. Fizicni delavci nimajo kle nic zraven.

Ker oni vejo kaj in kako jim tam vse laufa. Gre se za to, da se vidi koliko in katere probleme bi prehod znal povzročiti in kako se jim izogniti. Ekipa za brainstorming na horuk, potem bomo pa vidli kaj in kako. V naslednji fazi lahko na interni sestanek povabimo par ljudi, ki so voljni deliti izkušnje (par jih že je na lugos-list) in se naredi video konferenca. A ima kdo kak drug predlog kako bi se uskladili?

No saj ta ho-ruk ki ga predlagam ne pomeni da bi čez noč vsi uporabljali odprte in zastojnske kaj se tiče licenc rešitve. Pomeni le to da bi v času ko še veljajo Microsoftove licence imeli ogromno maneverskega prostora da se izvede migracija. In tudi za tistih 20% ali majn če na grobo ocenim sistemov kjer migracija ne bi bila mogoča se potem nadalje ohranijo Microsoftove licence.

Država pa mora najprej za to izkazati interes. Drugače ne gre.

Pomeni le to da bi v času ko še veljajo Microsoftove licence imeli ogromno maneverskega prostora da se izvede migracija.

Ta cas je od letos naprej verjetno tri leta. Nevem tocno kdaj se je v letu 2006 podpisal MS EA.

Zakaj žal?

Pri nas je trg omejen in to je pač okoliščina, ki jo moramo upoštevati, kadar nas omejuje in izkoriščati, kjer je to prednost.

V Sloveniji morda res ne bomo pognali PLD Linux ali RedLinux distribucije, to pa še vedno ni ovira, da ni možno ustanoviti podjetja, ki bo dalo dodano vrednost na OSS. Veliko dodane vrednosti, če smo že pri tem.

From scratch (vse takoj iz nule na novo) ziher ne. Itak (proper) migracija vedno poteka po stopnjah in dobro je met možnost reverta, če se kaj resno zakvačka. Tud sistemi ki so v uporabi, so se razvijali postopoma.

From scratch (vse takoj iz nule na novo) ziher ne. Itak (proper) migracija vedno poteka po stopnjah in dobro je met možnost reverta, če se kaj resno zakvačka. Tud sistemi ki so v uporabi, so se razvijali postopoma.

Torej dvakratni stroški vzdrževanja, če vzporedno urejaš dva sistema.

to je jasno, da tukaj ni hitrega prehoda. Žal pa podjetja pričakujejo ravno nekaj takega - preskok na morebitno cenejšo rešitev s kar se da malo stroški prehoda.