» »

strani: 1 ... 4 5 6 7 8

terryww ::

@Matthai
Hja, a ima kdo iz Kiberpipe kak blog, kjer kaj o tem razmišlja, da ne dela vsak po svoje?

Ja brez tistih, ki bodo stvar uporabljali ne vem če ima smisel imet predavanja. Za 2h verjetno ne bo nobenga poslanca konec. Za novinarje pa bi moglo bit tud brez poslancev zanimivo. Po eni strani vlada organizira COKS, potem pa zavrnejo odprto kodo.

Matthai ::

Kiberpipa ima "interni" IRC kanal.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

terryww ::

Kiberpipa ima "interni" IRC kanal.

Nikjer ne najdem na katerem serverju.

Daedalus ::

nastavitve (prepisane iz xchata)

server - irc.sioff.net
port - 6697 (ssl)
use ssl for all servers
accept invalid ssl certificate
#kiberpipa
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

drejc ::

Da povem še en zanimiv predlog, ki pravzaprav ni moj ampak ideja dr. Bauerja z FMFja izpred let. Za to je ponudil celo diplomsko nalogo.

Per partes narediti skupno beta distro živega linux-a za vse fakultete. Ergo na dvd(dl?) bi imeli vso potrebno OS alternativno programsko opremo (gcc, eclipse, OO, mysql, pscript, pspp, simulatorje, octave, scilab,...). Še bolj advanced ideja je da bi izdajali VMware image s tem dosegli še hardware indepencance.

Študenti bi tako imeli zadevo na pladnju, ker se linuxa predvsem bojijo zaradi rigoroznosti namestitev programske opreme. (čeprav z aptom in yastom temu ni več tako).

Seveda bi pa pri tem projektu morala sodelovati tudi profesorska garda da bi uporabo le-tega spodbujala.

Pri predmetih ala programska oprema bi ta distro upgrade-ali, pisali dokumentacijo, dopolnjevali, testirali in če bi prerasel dvd celo branchali distro na fakultete.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse

BlueRunner ::

Hehe... Včasih je takšna zadeva obstajala pod imenom Slix.

Vendar pa se na žalost ni prijela niti med računalniškimi avanturisti. Morda, ker je bila pred svojim časom, morda zaradi česa drugega. Vendar pa, če bi kdo želel iti v predlagano smer, bi bilo smotrno izkoristiti nekaj kar že obstaja in narediti prilagojen derivat, ki bi izpolnjeval zahteve/potrebe ciljne populacije.

Potem se bomo pa vrnili nazaj na izhodišče, ko bo Peter Študent vprašal zakaj neki to potrebuje, če so mu na prenosnik že dali zastonj neke Windows...

Poslovna okolja so čisto drugačna od domačih. Na domačih v tem trenutku preprosto še ne vidim Linux-a v kakršnem koli večjem obsegu. V poslovnih pa se to že dogaja. Brez pompa, politike in prepričevanja, iz čisto banalne potrebe po nižanju tekočih stroškov. Največja ovira pri prehodu pa so vedno že obstoječe aplikacije narejene po naročilu. Teh pač ni možno kar na horuk spremeniti ali odpraviti, kar bistveno podraži sam prehod.

Microsoft pa tudi ne ustvarja dobičkov po nekem naključju. Kot kaže tudi nam domač primer, znajo zelo dobro računati in pripraviti ponudbo v višini, ki pade pod prag stroškov prehoda. Dokler pa je ta ponudba pod pragom, se jo morda nekoliko kratkovidno, vendar pa popolnoma predvidljivo in v skladu z običajnimi poslovnimi praksami sprejme. Tako se zamudi še en cikel nadgradenj in s tem še bolj poglobi število aplikacij, ki ne delujejo v alternativnih okoljih.

To je pa definicija pojma vendor lock-in. Dokler Microsoft obvlada teorijo iger, bo pač težko spremeniti zatečeno stanje v kakršnega koli drugačnega. Predvsem pa nemogoče brez bolj globokega razmisleka.

Zgodovina sprememb…

Daedalus ::

Per partes narediti skupno beta distro živega linux-a za vse fakultete. Ergo na dvd(dl?) bi imeli vso potrebno OS alternativno programsko opremo (gcc, eclipse, OO, mysql, pscript, pspp, simulatorje, octave, scilab,...). Še bolj advanced ideja je da bi izdajali VMware image s tem dosegli še hardware indepencance.


Na FDV-ju se je lani pri učenju programiranja (php tečaj za študente) uporabljal predelan Ubuntu live CD, na katerem je delal apač, php in še kaka malenkost.

Sam pa razmišljam o kompilaciji pspp, R + kak GUI za to, Pajek v Wine in še kako malenkost - kot showcase, koliko stvari se da naresti z OSS orodji, ki so đabe. Sicer dvomim, da mi bo ob "odprtosti uma" določenih odločevalcev na f00dv-ju uspelo kaj dosečti, zna pa to biti čisto lep pripomoček za lobiranje in mogoče še koga prepričam, da je OSS way to go.

Pa ŠOU Primorska izdaja Šoupek, Kiberpipa je pa svoj čas izdajala Prosti CD - kompilacijo OSS/free programja za Winse. Kar (upam) da bomo to spet začeli delat.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Rotty ::


Pa seveda so takrat vabljeni vsi win advokati, pa da vidimo kolko ste glasni (in prepričljivi) v živo. Sploh Rotty in stuff sta vabljena, da se kdaj oglasita v Pipo. In se lahko vsedemo na kako pijačo, pa rečemo kako o OSS vs closed source. Če so cojones seveda, se prikazat tja in debatirat.


Narobe si me razumel. Nisem tudi približno advokat MS-ja! Sem že prej napisal, da sem resnično vesel, ker obstajajo oz. postajajo alternative enostavne in ne ene kompleksne zadeve, ki ljudi odvračajo kot lopata Črnogorca. Klincat win sistemce, da so slabi samo zato, ker ne tečejo na učne ure Linux-a, je pa malo neresno.
Žal ne morem biti emineca v tej debati, ker po pravici povedano ne poznam toliko OSS-ja. Povedal sem, kako to stvar vidim iz prve roke...torej javne uprave. Imam nekaj izkušenj iz javnih naročil, kjer pa linuxašev ni tudi za vzorec. Cojones za pijačo pa seveda ne bodo ovira :)

Matthai ::

Ja, na FDV eni že resno lobiramo za custom lice CD/USB.

Glede Ljudmile pa... žal so ljudje tam skrajno neresni. Moj nasvet bi bil, manj zajebancije pa manj trave, pa več poslovnega in resnega pristopa.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

[BISI] ::

Taksni projekti so ali se potekajo vec ali manj v vseh slovenskih univerzitetnih mestih. V Ljubljani so s tem zaceli ze kar nekaj casa nazaj (vec distribucij). Nato sta se pocasi opogumili se SOUP (Studentska organizacija Univerze na Primorskem; naslonili so se na Pingo Linux) in pa mariborski FERI (Ferix - fork Knoppixa, ce se ne motim). Projekti so sicer osnovani na razlicnih interesih, imajo pa nekaj skupnega - vsi po vrsti imajo tezave pri zagotavljanju dolgorocnega prezivetja projekta.
And then I saw her face... Mozilla Firefox

G2 ::

Jaz mam problem s FeriX-om, da sem prakticno sam na tem projektu in se mi casovno ne izzide redno in kvalitetno skrbet za njega. Trudim se kolikor se pac da :)
LP
G2

Matthai ::

Projekti so sicer osnovani na razlicnih interesih, imajo pa nekaj skupnega - vsi po vrsti imajo tezave pri zagotavljanju dolgorocnega prezivetja projekta.


Da, to pa zato, ker so produkt majhne skupine navdušencev. Sistemske podpore pa ni.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Bakunin ::

a ne bi bilo morda lazje uporabiti kar ubuntu ter dodati posebni "repository" za slovencem namenjene aplikacija ?
MTU test > http://www.letmecheck.it/mtu-test.php

"I will not rule, and also ruled I will not be! " | irc://irc.sioff.net/slo-tech

BlueRunner ::

Jaz bi rekel "sistematične" in ne "sistemske" podpore. To je osnovna razlika med uspešnimi in neuspešnimi projekti, ne glede na odprtost njihove kode. Največji odprtokodni projekti so uspešni in ostanejo uspešni zato, ker imajo focus in "sistematično" podporo zainteresiranih strani. Morda največji bivši grešnik med zaprtokodnimi projekti pa se je bistveno spremenil, odkar so mu dali smer, fokus in jasne tarče, ki jih mora dosegati (hm... njegov razvoj so naresdili "sistematičen").

V tem kontekstu si upam napovedati svetlo prihodnost kateri koli distribuciji, ki bo uspešno podprla zahteve zasebnega in javnega sektorja. Distribucijo, ki jo bodo podjetja vzela za svojo ravno zaradi profesionalne - "sistematične" podlage. To pa zato, ker se bo s tem zainteresiranim uporabnikom tega sistema demonstriralo naslednje:
- podpora ne bo nenadoma prenehala zaradi odhoda enega, dveh ali pa celo vseh začetnih pobudnikov projekta;
- podporo bo možno tudi kupiti, naročiti in v njenem okviru pridobiti tudi neke SLA zagotovitve.

Ko sta ta dva pogoja izpolnjena, pa to nenadoma pomeni, da bo lahko tisti fiktiven Jože R. Sistemc iz fiktivnega podjetja ali JU, del svojega plačanega delovnega časa posvetil svojem delu, ki ba po, bo vrnitvi popravkov v reko, koristilo vsem uporabnikom sistema.

Razmislek v smeri RadHat - RHEL + Fedora, Novell - Suse + OpenSuse, Sun - Solaris + OpenSolaris, Canonical Ubuntu LTS + Ubuntu. Nekaj kar ima bazo entuziastov, ki v ta projekt vlagajo svoj prosti čas, na drugi strani pa bazo odjemalcev, ki v reko vračajo morda količinsko manj, vendar pa kontekstualno tiste stvari, ki jih entuziasti sploh ne srečajo, poznajo ali razumejo. Seveda pa se tega ne naredi na ukaz. To je nekaj, kar zraste iz realnih potreb in skozi tradicijo fokusiranega razvoja distribucije in spremljajočih podpornih servisov - nekaj kar definira podjetje, ki želi prodajati Linux distribucijo.

Seveda pa je to načrt za world domination. Tudi na bazi tega, da morebitno podjetje ne deluje ravno po običajnih paradigmah grabljenja denarja za vsako ceno, temveč je delo, ki ga opravlja istočasno profitabilno in neposredno družbeno koristno. Svojim strankam namreč ne govori kaj je za njih dobro, temveč jim daje dostop do celotnega sistema in možnost poljubnih sprememb. Te spremembe pa sprejema nazaj in jih v neki urejeni obliki nato reciklira in ponudi širšemu krogu uporabnikov.

To je osnova uspeha projekta. Vse ostalo je preprosto butanje z glavo ob steno. Catch 22 pa je, da brez naročil takšnega podjetja ni možno postaviti, brez takšnega podjetja, pa realno naročil tudi ne bo. Pa še entuziasti že itak uporabljajo svoje priljubljene distribucije in verjetno jim bo težko pojasniti, zakaj naj začno investirati svoj čas (denar) v lokalno distribucijo z omejenim dometom (Slovenija) in s tem tudi z omejeno kvoto ljudi, ki so "že srečali in morda tudi rešili moj problem".

Kdor najde dober odgovor na ti dve vprašanji, dobi mojo neposredno investicijo v takšno (novonastalo?) podjetje.

Zgodovina sprememb…

PaX_MaN ::

a ne bi bilo morda lazje uporabiti kar ubuntu ter dodati posebni "repository" za slovencem namenjene aplikacija ?

+1
Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

[BISI] ::

V naravi odprtokodne skupnosti je deljenje, forkanje ipd. Marsikomu (tudi meni) se zdi logicno, da bi se celotna slovenska scena poenotila okoli ene znane distribucije in okoli dolocenega seznama aplikacij. Toda tudi to ne zagotavlja dolgorocnosti projekta (Pingo Linux). Podjetje bi bilo resitev kot navaja BlueRunner, ampak obstaja bojazen, da se vsi fantje in dekleta pred zacetkom delovanje porazgubijo. :)
And then I saw her face... Mozilla Firefox

sammy73 ::

Za vsem bi moral biti konkreten projekt (npr. uvedba linuxa v določene državne ustanove, lahko univerze, šole ali knjižnice), ki bi ga prevzelo na razpisu ali kako drugače izbrano podjetje. Razmišljanje, da se mora skupnost poenotiti glede izbire distribucije, progroamov in podobno je utopično.

[BISI] ::

sammy73, vsi projekti, ki sem jih prej nastel, so imeli drzavno podporo. Zakaj te podpore niso izkoristili, pa naj sami odgovorijo. Skupnost se mora poenotiti (s tem nihce ne misli, da za lastno zabavo ne smes razvijati xy aplikacije), da lahko ponudi produkt.
And then I saw her face... Mozilla Firefox

Pyr0Beast ::

Zanimiva zadeva bi bila ponudba kakšne verzija USB-linuxa skupaj z hitrim USB ključkom, namenjen študentom in dijakom, šolske kištice pa na primary boot iz USB-ja. Tako bi si lahko prilagodili zadeve kot jim paše, poleg tega odpade tu še velik del administracije za delovanje programske opreme.

Drugače se pa strinjam z usposobitvijo odprte programske opreme, navsezadnje se tu že ne gre več za majhne denarje.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Daedalus ::

Zanimiva zadeva bi bila ponudba kakšne verzija USB-linuxa skupaj z hitrim USB ključkom, namenjen študentom in dijakom, šolske kištice pa na primary boot iz USB-ja.


LTSP, centralno avtentikacijo pa že mamo (eduroam radius, recimo). Pa dobiš en kup poceni thinclinetov, s centralno administracijo. Dokler prek ne probaš delat kaj veliko z videom al pa zahtevno grafiko, dela bp. Da se pa tud lokalno poganjat aplikacije, če že lih hočeš.

Delovna okolja za doma se pa, kot so že omenili, izdati v obliki Vmware/VirtualBox/VirtualPC/kaj tretjega disk imagov/live cd-jev/usb ključkov.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

sammy73 ::

Sam imam veliko izkušenj s podobnimi projekti. Velikokrat se je zgodilo, da so imeli projekti premajhno podporo pri naročnikih (primer: da šefi nekaj naročijo, uporabniki pa tega ne sprejmejo). Taki projekti so bili sicer prodani in uspešno prestali zagon, vendar kasneje niso zaživeli.

Moja poanta je bila, da bi potrebovali konkretno ciljno publiko s konkretnimi zahtevami. Primer vsesplošnega Linuxa za univerze, ki ga nekateri predavatelji podpirajo, nekateri ne, je ž v naprej obsojen na neuspeh. Prav tako sem mnenja, da naj bi fakultete v takih primerih vedno dopuščale možnost izbire. Študentje bi dobili problem, ki bi ga bilo potrebno rešiti, izbira orodij pa bi bila prepuščena študentu, ob tem, da bi univerza ponujala možnosti, ki so ji na voljo: od raznih MSDN programov do lastne distribucije Linuxa, za katerega bi tudi nudila podporo. Paketi take distribucije bi bili potem lahko rezdeljeni v kategorije, ki bi ustrezale določenim študijskim smerem in programom. Vzdrževanje take distribucije bi lahko prevzel eden izmed laboratorijev računalniških fakultet. Tako bi hkrati širili znanje o alternativnih OS-ih in vzdrževali distribucijo za ostale uporabnike. Seveda pa bi bilo najbolje, da bi taka distribucija temeljila na eni izmed bolje podprtih in razširjenih obstoječih distribucij Linuxa, saj bi s tem odpadla skrb za splošne pakete in komponente.

darkolord ::

Vzdrževanje take distribucije bi lahko prevzel eden izmed laboratorijev računalniških fakultet.
Bi (spet) ratal problem, ko se jim počasi ne bi dalo več aktivno s tem ukvarjat... Pri precej manjših distribucijah se to redno dogaja - po začetnem navdušenju to počasi upada in upade na nulo
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

[BISI] ::

Ne, ne. Izkusnje kazejo, da je taksna pot neuspesna (Pingo, Ferix, Slix). Podjetje bi lahko bila resitev, s tem, da se mora najti prava ekipa. Sodec po komentarjih na Slo-Techu je tukaj ogromno nepovezanih posameznikov.
And then I saw her face... Mozilla Firefox

terryww ::

Ne, ne. Izkusnje kazejo, da je taksna pot neuspesna (Pingo, Ferix, Slix). Podjetje bi lahko bila resitev, s tem, da se mora najti prava ekipa. Sodec po komentarjih na Slo-Techu je tukaj ogromno nepovezanih posameznikov.


Ad hoc s.p. pa se marsikaj premakne.

[BISI] ::

In ekipa?
And then I saw her face... Mozilla Firefox

sammy73 ::

Torej bi lahko za prehod izbrali del računalnikov iz katere izmed državnih ustanov. Za pripravo distribucije in kasnejše vzdrževanje pa bi se izbralo podjetje na razpisu, s katerem bi se sklenila pogodba za nekaj let.

noraguta ::

Torej bi lahko za prehod izbrali del računalnikov iz katere izmed državnih ustanov. Za pripravo distribucije in kasnejše vzdrževanje pa bi se izbralo podjetje na razpisu, s katerem bi se sklenila pogodba za nekaj let.


še najbolje bi bilo da distribucijo pripravi kar MS , saj glede na horuk garažne mojstre kateri tukaj prodajajo svoje sanje o odprti kodi se zna zadeva sprevržti v drugo Monakovo ali Dunaj.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Daedalus ::

Se morem strinjat z noraguto. Ad hoc nimaš tu kaj delat, se rabi kr konkretne izkušnje in načrtovanje pri deployu takih rešitev. Pa magari se gre "zgolj" za pisarniški paket.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Icematxyz ::

Ti si tud horuk garažni mojster. Kateri IT strokovnjak pa ne zna namestiti linuxa ali oppen office paketa pa je nevreden imena IT strokovnjak. Poglej pa si samo številke koliko notranjih in zunanjih IT strokovnjakov je zaposlenih v državni upravi pa potem govori o garažnih mojstrih.

Jaz pa podpiram takojšno uvedbo na ho-ruk. V času o še veljajo microsoft licence pa se izvede še migracija. Ker neumno je potem licence kupovati samo za potrebe migracije.

Zgodovina sprememb…

terryww ::

saj glede na horuk garažne mojstre kateri tukaj prodajajo svoje sanje o odprti kodi se zna zadeva sprevržti v drugo Monakovo ali Dunaj.

Zato se je pa treba najprej pogovorit z admini iz MJU in postopoma začet nekaj premikat. Kr na horuk se tega ne da, kar pa ne pomeni, da ideja o ekipi, ki bi se naredila na horuk in o tem malo razmišljala, slaba.

BlueRunner ::

Se morem strinjat z noraguto. Ad hoc nimaš tu kaj delat, se rabi kr konkretne izkušnje in načrtovanje pri deployu takih rešitev. Pa magari se gre "zgolj" za pisarniški paket.


Izkušnje pa se lahko pridobi samo na prostem trgu: tam, kjer daš svoj denar notri zato, da ti ga kupci mnogokratno povrnejo.

Ko imaš takšno rešitev, boš lahko vedno konkuriral tudi na javnih razpisih. Šlepanje samo na javnih financah pa se mi je osebno zdelo kratkovidno, nevarno za zaposlene in dolgoročno recept za likvidacijo podjetja.

Ne rabiš pa biti veliko (številčno) podjetje za takšen podvig. Že pravilno usmerjen finančen tok bi moral zadoščati. Z OSS rešitvami pa je tudi to lažje dosegljivo. IMHO, seveda.

Zgodovina sprememb…

sammy73 ::

So firme, ki se ukvarjajo samo z odprto kodo in od tega dobro živijo in smo nekateri, ki uspešno uporabljamo odprtokodne platforme in izdelke za svoje delo. Pri zadosti vrednem naročilu bi se zagotovo našlo nekaj podjetij, ki bi bila pripravljena sprejeti pripravo in vzdrževanje takih sistemov. Ho-ruk rešitev pa ni dobra nobena, ne glede na odprtost ali zaprtost kode. Pri vsem skupaj je namestitev še najmanjši problem.

terryww ::

@Daedalus
Mislim, da imamo dovolj takih ljudi, ki niso garažni mojstri, ampak so dali vse skupaj že skoz. Poglej malo lugos-list. Saj smisel okrogle mize je, da povejo svoje izkušnje podjetja itd., ki jim je prehod uspel.

Icematxyz ::

Gremo na ho-ruk. Jaz sem za to.

Daedalus ::

Ice - mam precej izkušenj iz sestavljanja/postavljanja raznih sistemov. Horuk ne gre. Že v Kiberpipi se stvari vsaj delno načrtujejo in testirajo, pa se hitro kiksne. Pa govorimo o okolju za nekaj 10 uporabnikov, kjer načeloma ni važno, če kdaj kaj ne dela kak dan al pa dva (al pa cel mesec). Ni tak simpl in ne moreš se šlepat na denar nekoga drugega. ma tu BlueRunner kr prav - prvo dokaži svojo vrednost na trgu, pol se pa lotevaj velikih projektov.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

terryww ::

@Daedalus & Icematxyz
Naj se povabi kakega admina iz MJU in pride na debato kdor je zainteresiran, da se skristalizirajo problemi in potencialne rešitve.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: terryww ()

Gandalfar ::

Zakaj admine notri tlacite? To je med najetimi strokovnjaki in politiki. Fizicni delavci nimajo kle nic zraven.

terryww ::

Zakaj admine notri tlacite? To je med najetimi strokovnjaki in politiki. Fizicni delavci nimajo kle nic zraven.

Ker oni vejo kaj in kako jim tam vse laufa. Gre se za to, da se vidi koliko in katere probleme bi prehod znal povzročiti in kako se jim izogniti. Ekipa za brainstorming na horuk, potem bomo pa vidli kaj in kako. V naslednji fazi lahko na interni sestanek povabimo par ljudi, ki so voljni deliti izkušnje (par jih že je na lugos-list) in se naredi video konferenca. A ima kdo kak drug predlog kako bi se uskladili?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: terryww ()

kuglvinkl ::

To se morjo prej uskladit med sabo...
Your focus determines your reallity

Icematxyz ::

No saj ta ho-ruk ki ga predlagam ne pomeni da bi čez noč vsi uporabljali odprte in zastojnske kaj se tiče licenc rešitve. Pomeni le to da bi v času ko še veljajo Microsoftove licence imeli ogromno maneverskega prostora da se izvede migracija. In tudi za tistih 20% ali majn če na grobo ocenim sistemov kjer migracija ne bi bila mogoča se potem nadalje ohranijo Microsoftove licence.

Država pa mora najprej za to izkazati interes. Drugače ne gre.

[BISI] ::

Najprej predstavi resitev oz. produkt. Na sodiscih so to resitev dobili v obliki produkta EPO (Ekonomsko Poslovno Okolje - Firefox, Thunderbird in Openoffice.org).
And then I saw her face... Mozilla Firefox

BigWhale ::

Pomeni le to da bi v času ko še veljajo Microsoftove licence imeli ogromno maneverskega prostora da se izvede migracija.


Ta cas je od letos naprej verjetno tri leta. Nevem tocno kdaj se je v letu 2006 podpisal MS EA.

Matthai ::

Vzdrževanje take distribucije bi lahko prevzel eden izmed laboratorijev računalniških fakultet.
Bi (spet) ratal problem, ko se jim počasi ne bi dalo več aktivno s tem ukvarjat... Pri precej manjših distribucijah se to redno dogaja - po začetnem navdušenju to počasi upada in upade na nulo

Točno to.

Brezveze je neki razvijat po svoje. Ker ko mine začetno navdušenje, projekt ugasne.

Treba se je "pripopati" na nek uspešen mednarodni projekt, recimo Ubuntu, lokalno slovensko podjetje, da PODJETJE, pa se ukvarja s trženjem, deployanjem in uporabniško podporo.

To je žal največ, kar smo Slovenci sposobni.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

BlueRunner ::

Zakaj žal?

Pri nas je trg omejen in to je pač okoliščina, ki jo moramo upoštevati, kadar nas omejuje in izkoriščati, kjer je to prednost.

V Sloveniji morda res ne bomo pognali PLD Linux ali RedLinux distribucije, to pa še vedno ni ovira, da ni možno ustanoviti podjetja, ki bo dalo dodano vrednost na OSS. Veliko dodane vrednosti, če smo že pri tem.

noraguta ::

sam močno dvomim , da danes premoremo skupino katera je z alfrescom sposobna nadomestit tivoli , z oo mso(sem iskal pri nas, pa nisem našel prav nikogar ki bi bil sposoben malo globje pošraufat oo ter zadevo tudi vzdrževat) , win z ustrezno os alternativo, lotus ali exchange etc... ob enem pa še sposobna vsebinsko peljat zadevo , ter zagotavljat support na ravni ms , oracla ali bivše bea-e.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Daedalus ::

From scratch (vse takoj iz nule na novo) ziher ne. Itak (proper) migracija vedno poteka po stopnjah in dobro je met možnost reverta, če se kaj resno zakvačka. Tud sistemi ki so v uporabi, so se razvijali postopoma.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Matthai ::

Zakaj žal?

Pri nas je trg omejen in to je pač okoliščina, ki jo moramo upoštevati, kadar nas omejuje in izkoriščati, kjer je to prednost.

V Sloveniji morda res ne bomo pognali PLD Linux ali RedLinux distribucije, to pa še vedno ni ovira, da ni možno ustanoviti podjetja, ki bo dalo dodano vrednost na OSS. Veliko dodane vrednosti, če smo že pri tem.


V bistvu sem tisti "žal" uporabil zato, da si ne bomo delali iluzij. Naredit remastering obstoječe distribucije in to prodati kot nov izdelek ni težko.

Zadevo peljat naprej pa je.

Zato je bolj smiselno, da se ustanovi podjetje, ki se ukvarja z "dirty jobom" na terenu, sodeluje pri slovenjenju in občasno razvije kaj novega.

Podjetniški pristop bi bil pa prav zdravilen, saj bi se ljudje pričeli zavedati kaj pomeni poslovno obnašanje. Resnici na srce - Linux skupnost se pogosto ne obnaša poslovno, pač pa izhaja iz hobističnega in volunterskega pristopa. To ima včasih velike minuse.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

bluefish ::

From scratch (vse takoj iz nule na novo) ziher ne. Itak (proper) migracija vedno poteka po stopnjah in dobro je met možnost reverta, če se kaj resno zakvačka. Tud sistemi ki so v uporabi, so se razvijali postopoma.
Torej dvakratni stroški vzdrževanja, če vzporedno urejaš dva sistema.

Daedalus ::

Torej dvakratni stroški vzdrževanja, če vzporedno urejaš dva sistema.


Drugače ne gre. Lahko samo skrajšaš čas prehoda na minimum, da ti ni treba dlje časa vzdrževat dveh sistemov. No big surprise here.

edit

Ne bit naivni okoli tega. Ne moreš prehoda narest tak, da prideš, odinštaliraš MS Office, inštaliraš OOo in rečeš, da je to to. To gre doma, v malo večjih okoljih pa ne.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Daedalus ()

bluefish ::

to je jasno, da tukaj ni hitrega prehoda. Žal pa podjetja pričakujejo ravno nekaj takega - preskok na morebitno cenejšo rešitev s kar se da malo stroški prehoda.
strani: 1 ... 4 5 6 7 8


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nov intervju: Matjaž Kaše, tisti državni uradnik, ki v službi uporablja Linux (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Novice / Nova vsebina
26227582 (4404) GTX970
»

Komisija za preprečevanje korupcije izdala mnenje glede ravnanja MJU v postopku nabav

Oddelek: Novice / NWO
395006 (3543) Matthai
»

Slovenska vlada meni, da je koda Linuxa preveč odprta (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
36425045 (12681) cryptozaver
»

Britanska vlada podprla odprto kodo

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
172482 (1669) G-man
»

Hrvaška sprejela odprtokodno direktivo

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
493976 (1724) Stepni Volk

Več podobnih tem