Slovenska vlada meni, da je koda Linuxa preveč odprta

Mislim, da je to stvar zrelosti in urejenosti trga (podjetij) v splošnem. Podjetja s takšnimi pričakovanji, imajo pač nerealna pričakovanja, ki pač ne bodo izpolnjena. Tukaj ne more pomagati nihče od zunaj, razen konkurence, ki bi bila sposobna z pametnejšim gospodarjenjem nuditi enako storitev pri nižjih stroških. To je npr. razlika med Telekomom in Amisom: vse kaže, kakor da ima Amis bistveno nižje stroške poslovanja, pri katerih pa lahko nudi v osnovi enako kvaliteto storitve.

Na žalost pa je Slovenija premajhen trg in zato tudi hudičevo deformiran trg, kjer je država po deležu sredstev največji naročnik in največji lastnik v celotni državi. V takšnem okolju pa seveda cvetita in se bohtita korupcija in koruptivno obnašanje: podjetje se ustanovi z namenom pobrati državni denar, nato pa izgine, ponikne ali pa po izgubi državnega posla po nekaj letih životarjenja in ustvarjanja dolgov ustvari še kakšno dodatno afer(ic)o.

V takšnem okolju so večja podjetja, ki praviloma podpirajo z ne-odprtokodne produkte za trg + javno upravo, izpadejo celo bolj moralna, kot pa nekatere druge možnosti.

Zato ne moreš kar ustanoviti podjetja, ki bo ponudbo baziralo na odprtokodnih produktih, in hkrati pričakovati, da bo od prvega leta naprej ustvarjalo dobiček. Velik uspeh bo že to, da bo po dveh letih prenehalo ustvarjati izgubo. Potem pa se bo šele začelo govoriti o morebitnem donosu kapitala.

Morda pa je rešitev ta, da se neha napadati neposredno javno upravo oziroma MJU, temveč se začnemo posvečati podjetjem, ki že imajo na voljo razvojen kapital in jih z različnimi pristopi začeti usmerjati v odprtokodne rešitve, ki bi morale dolgoročno koristiti vsem državljanom. Tukaj govorim o Hermes Softlab-u, Src.si-ju, SNT-ju in ostalih podjetjih tega kalibra.

Morda bi bilo najbolje napasti ta podjetja, jih postaviti pred steno in jih začeti zasliševati zakaj na razpisih ne ponujajo alternativnih produktov. Kaj je njihova težava, da se jim to ne izplača? Kje vidijo težave pri podpori teh produktov?

Naj malo švicajo tisti, ki prodajajo in ne samo tisti, ki pač morajo kupiti najmanj slabo od vsega, kar se jim ponudi.

IMHO, seveda.

To je spet preveč protekcionistično. Slo-linux distro. Če ga nimaš, potem te JU posavi na hladno.

V čem bi to bilo potem boljše od trenutnega sistema? Mislim, da tudi v stroških gledano bi to skoraj moral biti načrt za polom.

Kako hudiča pa bi postavil na noge NOVO slovensko distribucijo, ki bo pokrivala potrebe Petrola, MJU in Janeza Novaka. Glede na to, da ima GNU/Linux recimo 2% tržne penetracije, bi to pri 1.000.000 trgu pomenilo 20.000 uporabnikov. Pod pogojem, da vse entuziaste takoj prepričaš, da zamenjajo svojo priljubljeno distribucijo z novo. Ni šans, pa tudi če ti bi uspelo, s tem številom uporabnikom čisto preprosto nimaš šans, da bi distribucija zaživela na kakršen koli način.

Vzameš distribucijo in programske pakete, ki že obstajajo. Specializiraš se v njihovi podpori. Podjetjem ponudiš rešitve na ključ.

Delaš točno to in točno tako, kot to že od nekdaj delajo uspešna podjetja v tej branži. Caka je "specializacija", ki je tista, ki stranko bodisi prepriča, bodisi odvrne od tvoje rešitve. Imena na škatlah so za poslovne uporabnike drugotnega pomena, če jim rešitev nudi vse kar zahtevajo, na način, kot ga pričakujejo in za ceno, ki jo lahko plačajo.

To je spet preveč protekcionistično. Slo-linux distro. Če ga nimaš, potem te JU posavi na hladno.

Ja od kje pa vam tak zaključek. Fak, se človek čudi da je stanje kot je, če so ljudje omejeni v pogledih oz. miselnosti. Verjetno iz tule tudi izhaja vse huda kri v tej temi, ker se fura "politika izključevanja" v vaših glavah. Al maš našga, al te pa sploh ni.

Pizdarija ane, treba je nardit sistem, ki bo omogočal "pain free" integracijo obstoječih sistemov ter njihovo simbiozo še nekaj časa. Če se boste fural pa sam na to, da damo linux gor, ostale pa odjebemo... Slaba...

V kolikor JU preide na odprtokodnike, tako ali tako nuca en support oz. nekoga, ki bo te sisteme vzdrževal. In "what gives a fuck", če to dela agencija, ki skrbi za "prijazno" distribucijo popravkov, implementacijo raznoraznih "prijaznih" aplikacij na globalni ravni, bolj lokalne popravke pa izvajajo lokalni sistemci?

P.S.: Aja, to "da se razvije ena pametna" distribucija ne pomeni, da se razvije NOVA iz "scratch". Če boste pa tako skakali po zaključkih, bo pa še stokrat slabš.

Ja, dragi moj, tako ali tako jih že plačujemo. Seveda, lahko sklenemo pa pogodbo z zunanjim izvajalcem in se potem je*** v nedogled z njim.

Sistem bo zastavil tako, da se po preteku pogodbe noben živ bog ne bo želel prijavit na razpis za izbiro novega skrbnika oz. razvijalca sistema, ker bi bili "štartni" stroški tako glomazni, da bi samo pisano gledali. Malo si poglej obstoječe sisteme, kot je MF-ERAC. Kdo bo prevzel tak glomazen sistem pod svoje okrilje, če trenutno nima 5 pik o njegovi zasnovi.

Ne vem kako si vi predstavljate to. Da bomo vsako leto vrgli ven en razpis, izbrali najugodnejšega ponudnika in tako "jovo na novo" jebali ježe, ko se bomo privajali na drugače zasnovane rešitve?

Sej, ne rečem, da so "zlata pravila javnega naročanja" za en kurc, le aplicirat se jih ne da tako simpl na vsako področje kot si to nekateri želijo.

Pozitiven vpliv trga my ass ja. Prej nepoznavanje prakse in nabijanje teorije v zvezde.

Vredno omembe:

http://www.e-demokracija.si/2009/03/31/...

ja pa sj to je to, kar se je tu morda že zapisalo:

Največji razliki sta v ikonah...

Lepa lastnost krize je ta da folk malo bolj pazi kam meče denar.

z lahkoto za 8 let. To lahko potrdi vsakdo, ki ima doma asus EEE 701 s Celeron 700 in 512MB RAM, priključen na zunanji 22" monitor in dodatno miško in tipkovnico za 15.

Moja commodore in 386 še vedno delujeta, pa nista za drugega kot nostalgijo.

z lahkoto za 8 let. To lahko potrdi vsakdo, ki ima doma asus EEE 701 s Celeron 700 in 512MB RAM, priključen na zunanji 22" monitor in dodatno miško in tipkovnico za 15.

Jaz imam doma 3 leta star laptop, 1,6 GHz proc, 512MB RAM, integrirana grafična in mi na njem še na 15" zaslonu šteka. Pri 22" bi se tako sistem sesul.

, ampak vztrajat na zastareli opremi do onemoglosti je pa še toliko manj smiselno.

Licenca se menja na štiri (tri?) leta, ne?
Vista in Office 2007 imata zahteve polovico/tretjino tega, kolikor je bil pred osmimi (8!!) leti močan srednje drag (kar vstopni, bi rekel) model - AthlonXP 1500+, 256MB, 20 Giga diska - mlinček, pa vemo, da država ne kupuje najcenejše robe...
Z lahkoto furaš do "onemoglosti".

Samo prepirate se za temo ki je bolj slepilo. Kaj te ima veze če bo naša vlada vsake 3 ali 4 lete menjala računalnike. Če bi resnično hoela varčevati potem bi se čisto drugače lotila zadev.

Očitno jih sami vedno znova izvolimo v državni zbor.

Ubuntu + Open Office na 80% računalnikov v javni upravi in šolah in bolnišnicah... Pač vse kaj se napaja z proračuna. Naj kdo razpiše referendum pa bo dobil moj podpis.

No, pol pa referendum da naj bojo vinjete zastojn, pa bencin pa take fore.

Bo bolš!

v teoriji morda, v praksi žal ne, saj bo ta denar šel drugam.

Referendum za takle bedarije? Ljudi rabijo poceni vinjete, pa bencin... jebe se jim, kaj uporabljajo v javni upravi.

Načeloma se strinjam da so ponavadi referendumi bedarija. Pri tem pa pač ko bi šel dati podpis bi se mi fajn zdelo. To je pa tudi nekaj? Za vse ostalo je pa mastercard?

V bistvu smiselnost vidim v tem da ko bo prišel čas naslednje študije kaj se najbolj splača, da si bo nekdo sploh upal reči da koda ni preveč odprta in da je varna. Oziroma da ljudje zaradi nje ne bodo umirali in izgubljali podatkov. Tako kot so bile debate o generičnih zdravilih zelo burne. In so ljudje mislili da so to slabša zdravila. Naše firme pa tako samo to štancajo.

Jaz bi dal vprašanje. Ali ste za to da se izbira na razpisih za programsko opremo izključno najcenejša programska oprema.

Če tak predpis lahko velja pri materialih za zob in pri izbiri zdravila ne vidim razloga zakaj to načelo ne bi veljalo tudi za programsko opremo. Se pravi upravičen si do najcenejšega materiala na tržišču. In to je to. če nad mojim zdravjem ždi takšen sistem odločanaj potem naj še lepo prosim nad programsko opremo ždi ta isti predpis.

Ali naj vlada v naslednjem letu porabi 10 milijonov eurov za racunalniske programe ali ne?

Jah, to implicira nizjo produktivnost (ergo vec za place), ce bodo ljudje glasovali Ne.

>>> Ali naj vlada v naslednjem letu porabi 10 milijonov eurov za racunalniske programe ali ne?

pa to je butasto ko niti ne veš kolko sedaj porabijo.

poleg tega če bi vzeli recimo OOo, ga tudi verjetno nebi z neta sneli ampak bi kupli ono varianto pri agendi s supportom...

pa to je butasto ko niti ne veš kolko sedaj porabijo.

Če ne znaš brati, pol res ne veš.

Bi pač investirali še v to. Če jim za MS ni bilo problem, ne vem zakaj bi jim bilo za OOo.

Kaj pa to, da jasno manjkajo featurji - npr. pregledovanje slovnice (grammar checker?) in boljsi crkovalnik?

Am, a se za delovno mesto tajnice ne zahteva vsaj narejena gimnazija?

Am, a ti nikoli ne napišeš narobe črko? Se nikoli ne zmotiš?

Am, a ti nikoli ne napišeš narobe črko? Se nikoli ne zmotiš?

Am, nekateri za seboj preberemo napisano, ker takoj zatem ne tečemo kofetkat in cigaretkat.

In zakaj bi bilo ročno pregledovanje lažje od tega, če ti kar računalnik podčrta? Meni to kar veliko pomaga, predvsem če pišem kaj v angleščini, ker pač to ni moj materni jezik.