Novice » Ostala programska oprema » Nekateri slovenski poslanci predlagajo prehod na odprto kodo
coma2black ::
to trenutno sploh nima veze s tvojim prejšnjim postom, kjer se pritožuješ nad strokovno literaturo v sloveščini.. kakorkoli, to res da ni mali zalogaj vendar bi za začetek že prehod na open office veliko zmanjšal stroške (tu jaz sploh ne vidim nobenih zadržkov, katere so pa funkcije, ki jih OO ne podpira in jih rabijo državni uslužbenci?!)
--=- [ Dex ] -=--
root987 ::
Ti pričakuješ, da se bodo informatiki v javni upravi zaje*avali z branjem literature v tujem jeziku? (vsaj nisem še videl veliko strokovne literature na področju Linuxa v slovenščini)
Seveda - sicer je pa še vedno na voljo njihova knjižica.
To da informatik dandanes ne pozna nobenega tujega jezika, je kratko malo za zjokat se.
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
coma2black ::
To da informatik dandanes ne pozna nobenega tujega jezika, je kratko malo za zjokat se.
Mah kaj ne pozna, to je le farsa tistih, ki tega projekta ne podpirajo. v firmi, kjer delam preko študenta si upam trditi da so mogpče 3 knjige od 100ih v slo. pa še te se v glavnem ne uporabljajo..problem je v tem, da preden neka taka knjiga dobi slo. prevod je itak že zastarela in neaktualna
--=- [ Dex ] -=--
cryptozaver ::
Ja no saj na veliko sodiščih že nekaj časa uporabljajo OOo, tako da je to tudi nekaj za začetek.
Ne samo na sodiščih, tudi v zdravstvu sem nekajkrat že opazil OO, poleg tega poznam nekaj aplikacij ki tečejo izključno na linux-u, da o strežnikih niti ne govorim. Razen Exchanga in AD-ja je praktično vse kar je resnega na Linux-u. No ta večji DB so na Solarisu, pa še kaj mogoče in to je to.
Kakšne bistvene razlike ne vidim, vse je stvar navade in ničesar drugega.
Če bi prehodno obdobje preživeli, bi po enem do dveh letih uporabniki delali pač po novem in niti razmišljali ne bi drugače. Bolj bi se mi pa smilili windows admini. Prisiljeni bi bili celo razumet kaj delajo, namesto brezglavega kliketanja hehe...
poweroff ::
Ti pričakuješ, da se bodo informatiki v javni upravi zaje*avali z branjem literature v tujem jeziku? (vsaj nisem še videl veliko strokovne literature na področju Linuxa v slovenščini)
A se hecaš?
Informatik preprosto mora znati strokovno angleščino. O tem sploh ni debate.
Če ne zna naj gre hitro sam po knjižico.
Ne, resno mislim. Nekomu, ki je do zdaj delal samo z Windowsom se ne bo ljubilo vzeti kakšne strokovne literature in se začeti učiti Linux. Veliko raje si bodo kaj izmislili, da ne bodo imeli preveč dela.
Ja saj, kaj pa misliš da beremo na tem forumu?
V glavnem same izmišljotine nesposobnih in lenih administratorjev, večinoma iz državne uprave.
sudo poweroff
linuxdady ::
Na tem forumu sem že kar nekajkrat v zadnjih letih podal informacijo o uspešni uporabi Linuxa v državni upravi. Ves ta čas v podobnih temah sodelujete večinoma isti člani.
Kljub temu se je očitno od velike večine informacija povsem odbila.
Pa dajmo še enkrat:
- Od leta 2003 do leta 2008 so vsi uradniki v sektorju, ki ga vodim na Ministrstvu za okolje in prostor, uporabljali Mandriva Linux.
- Prehod na uporabo OpenOffice je bil skorajda neopazen, vsaka razprava o stroških za prešolanje je zgolj propaganda. Dejstva potrjujejo, da je kakršno koli dodatno izobraževanje povsem nepotrebno in odveč. Res pa je potreben en klik več - izvozi v PDF. V tem formatu namreč dokumente izvažamo kot izhodne dokumente v aplikaciji SPIS4, da so dostopni vsem. Odkar je RedHat dal vsem brezplačno na voljo pisave Liberation, ni potrebno niti "na črno" uvažati Microsoftovih pisav,da bi dokumenti izgledali do pičice enako, kot če so oblikovani v MS Office.
- Firefox ali IE - to je pa sploh sholastična razprava. Domača stran v brskalniku je v vsakem primeru www.gov.si. Google je Google, Najdi.si tudi ni v Firefoxu nič drugačen.
- Novell client deluje v SuSE povsem enako kot v Oknih, v Mandrivi pa žal malo manj enako, ampak uporabno.
- IBM Lotus Notes za Okna deluje s pomočjo wine, od različice 7 dalje pa IBM izdaja tudi različico za Linux. Žal je različica za Linux hudo požrešna in na večini računalnikov, ki jih uporabljamo, deluje hudo počasi.
Več od naštetega pa uradniki za svoje delo ne potrebujemo.
Od projekta sem moral odstopiti zaradi zelo banalne okoliščine - nekaterim sodelavcem je potekla veljavnost digitalnega podpisa. Prej programske certifikate za elektronsko podpisovanje so nadomestili certifikati na pametnih karticah. Temu pa žal nisem bil kos. Navsezadnje sem samo pravnik.
Še naprej pa vsi moji sodelavci uporabljajo Openoffice in Firefox, čeprav na Oknih.
Kljub temu se je očitno od velike večine informacija povsem odbila.
Pa dajmo še enkrat:
- Od leta 2003 do leta 2008 so vsi uradniki v sektorju, ki ga vodim na Ministrstvu za okolje in prostor, uporabljali Mandriva Linux.
- Prehod na uporabo OpenOffice je bil skorajda neopazen, vsaka razprava o stroških za prešolanje je zgolj propaganda. Dejstva potrjujejo, da je kakršno koli dodatno izobraževanje povsem nepotrebno in odveč. Res pa je potreben en klik več - izvozi v PDF. V tem formatu namreč dokumente izvažamo kot izhodne dokumente v aplikaciji SPIS4, da so dostopni vsem. Odkar je RedHat dal vsem brezplačno na voljo pisave Liberation, ni potrebno niti "na črno" uvažati Microsoftovih pisav,da bi dokumenti izgledali do pičice enako, kot če so oblikovani v MS Office.
- Firefox ali IE - to je pa sploh sholastična razprava. Domača stran v brskalniku je v vsakem primeru www.gov.si. Google je Google, Najdi.si tudi ni v Firefoxu nič drugačen.
- Novell client deluje v SuSE povsem enako kot v Oknih, v Mandrivi pa žal malo manj enako, ampak uporabno.
- IBM Lotus Notes za Okna deluje s pomočjo wine, od različice 7 dalje pa IBM izdaja tudi različico za Linux. Žal je različica za Linux hudo požrešna in na večini računalnikov, ki jih uporabljamo, deluje hudo počasi.
Več od naštetega pa uradniki za svoje delo ne potrebujemo.
Od projekta sem moral odstopiti zaradi zelo banalne okoliščine - nekaterim sodelavcem je potekla veljavnost digitalnega podpisa. Prej programske certifikate za elektronsko podpisovanje so nadomestili certifikati na pametnih karticah. Temu pa žal nisem bil kos. Navsezadnje sem samo pravnik.
Še naprej pa vsi moji sodelavci uporabljajo Openoffice in Firefox, čeprav na Oknih.
Witboy ::
P. S. Kar se pa tiče informatikov v javni upravi - lepo se jim pove, da imajo sedaj pol leta časa, da se seznanijo z novostmi na svojem področju, pripravi se ustrezno izobraževanje in predvsem nakupi strokovna literatura, ki jo gospodje preštudirajo (oz. se jo poišče na internet), potem pa se pove kakšna znanja se v bodoče od njih pričakuje.
Če komu ni kaj všeč, ima v kadrovski službi na voljo knjižico.
faca si ti :) A si ti sploh bil kdaj zaposlen v kaki drzavni firmi, al pa recimo v drzavni upravi ;) To lahko naredis samo ce si kak privatnik pa se to ni tok simpl ;)
pa se zlo zanimivo je brat tko poste od marsikaterega k je domaci racunalnik zmigriral na linux ;) nben se ne vprasa, da se recimo enterprise pogodbe ponavadi dela za vec let in s tem svoj IT oddelek, ki recimo steje 400 ljudi, ki so cel cas zaposlitve se izobrazevali na MSju in delovali na MS okolju kar preklopit na linux kre se ti zdi cenej :) to pomeni da celotan dosedanja vlaganja v te delavce je slo v prazno... ker recimo vsak se mora vprasat se kok je stal posamezni bootcamp ;) no, pa nebi o tem...
potem je pa potrebno se to gledat da vsako podjetje ima tudi dolocene specificne aplikacije ki so bile razvite za trenutno okolje. In portanje teh aplikacij na linux okolje stane spet skor tok kot ce bi jo na nov zaceli pisat :) to vem iz lastnih izkusenj :) pa da ne bo kdo zdej sanjal o kakem wineu :) k to ni resitev. no ja... pa se marsikaj se bi dal diskutirat o tem...
skratka migracija neke vecje firme na drug OS ni migriranje osebnega racunalnika al pa manjsega podjetja do cca 100 uporabnikov ;)
cryptozaver ::
Ti pričakuješ, da se bodo informatiki v javni upravi zaje*avali z branjem literature v tujem jeziku? (vsaj nisem še videl veliko strokovne literature na področju Linuxa v slovenščini)
A se hecaš?
Informatik preprosto mora znati strokovno angleščino. O tem sploh ni debate.
Če ne zna naj gre hitro sam po knjižico.
Ne, resno mislim. Nekomu, ki je do zdaj delal samo z Windowsom se ne bo ljubilo vzeti kakšne strokovne literature in se začeti učiti Linux. Veliko raje si bodo kaj izmislili, da ne bodo imeli preveč dela.
Ja saj, kaj pa misliš da beremo na tem forumu?
V glavnem same izmišljotine nesposobnih in lenih administratorjev, večinoma iz državne uprave.
Jaz osebno nisem srečal še niti enega vsaj pogojno sprejemljivega informatika, ki ne bi znal vsaj osnovne angleščine. To je nekak tko, kot da fajmoštr ne bi znal molit, ljudje božji!
Druga stvar je pa prevzgoja admina. Če je ta mlad se še da kaj narest, sicer pa... vsak zagovarja svoj vrtiček in prav je tako. Povsod raste najlepše zelje.
Kar pomislite linuxaši, bi se pustili prevzgojit? Jaz nikoli, razen če M$ privzame unix ...
Dejstvo je tudi, da se dober admin kali dolgo časa, tu so leta dela in izkušenj, celo osebna navezanost na nek način. Tega se ne da čez noč spremenit, niti v letih ne pomoje...
BlueRunner ::
Tisti, ki razlagajo o (ne)znanju angleščine pri informatikih:
- en MS-jev kos izobraževalne literature za vzdrževalce sistemov v slovenščini (govorim o literaturi za njihove tečaje).
- en MS-jev izpit za vzdrževalce sistemov v slovenščini
- en MS-jev strežniški operacijski sistem v slovenščini
Windows in Office v slovenščini se sicer dobro sliši, vendar pa to nima veliko zveze z delom vzdrževalca sistemov. Kdor trdi, da je to konkurenčna prednost MS-jeve programske opreme ali pomankljivost OK programske opreme, nima pojma o vsebini dela vzdrževalca programske opreme v podjetju. Literature za to delo je v slovenščini praktično 0.
Informatiki v podjetjih torej niso "težava". Verjetno so razlogi za sprejemanje ali nesprejemanje OK rešitev bolj strokovne in operativne narave.
- en MS-jev kos izobraževalne literature za vzdrževalce sistemov v slovenščini (govorim o literaturi za njihove tečaje).
- en MS-jev izpit za vzdrževalce sistemov v slovenščini
- en MS-jev strežniški operacijski sistem v slovenščini
Windows in Office v slovenščini se sicer dobro sliši, vendar pa to nima veliko zveze z delom vzdrževalca sistemov. Kdor trdi, da je to konkurenčna prednost MS-jeve programske opreme ali pomankljivost OK programske opreme, nima pojma o vsebini dela vzdrževalca programske opreme v podjetju. Literature za to delo je v slovenščini praktično 0.
Informatiki v podjetjih torej niso "težava". Verjetno so razlogi za sprejemanje ali nesprejemanje OK rešitev bolj strokovne in operativne narave.
techfreak :) ::
Witboy: kolikor vem, ima Matthai kar nekaj izkušenj iz tega področja.
Za slovenščino smo govorili o uporabnikih teh OSev in programov. Za informatike je tako "vseeno".
Niso težava? Jih poznam nekaj in bom raje kar tiho. Vsaj izkušnje imam takšne, da vsekakor nimajo namenja se ukvarjati in učiti še kaj novega.
Windows in Office v slovenščini se sicer dobro sliši, vendar pa to nima veliko zveze z delom vzdrževalca sistemov. Kdor trdi, da je to konkurenčna prednost MS-jeve programske opreme ali pomankljivost OK programske opreme, nima pojma o vsebini dela vzdrževalca programske opreme v podjetju. Literature za to delo je v slovenščini praktično 0.
Informatiki v podjetjih torej niso "težava". Verjetno so razlogi za sprejemanje ali nesprejemanje OK rešitev bolj strokovne in operativne narave.
Za slovenščino smo govorili o uporabnikih teh OSev in programov. Za informatike je tako "vseeno".
Niso težava? Jih poznam nekaj in bom raje kar tiho. Vsaj izkušnje imam takšne, da vsekakor nimajo namenja se ukvarjati in učiti še kaj novega.
Utk ::
Če bi bli na to pripravljeni, ne bi bli v državni službi. Če jim damo knjižice...srečno pri iskanju novih.
techfreak :) ::
Če bi bli na to pripravljeni, ne bi bli v državni službi. Če jim damo knjižice...srečno pri iskanju novih.
Verjetno jih ni več tako težko najti ...
poweroff ::
Se strinjam, da migracija velike firme ni isto kot migracija manjše firmice s 5 računalniki.
Ampak fanatični MS fanboyi mečejo vse v isti koš. Ne bi migrirali ne enega ne drugega ne glede na stroške in analize.
Trdim, da je migracija državne prave mogoča. Seveda pa ne čez noč in na horuk. Zadeve se je treba lotiti s pametjo predvsem pa postopno.
Ampak fanatični MS fanboyi mečejo vse v isti koš. Ne bi migrirali ne enega ne drugega ne glede na stroške in analize.
Trdim, da je migracija državne prave mogoča. Seveda pa ne čez noč in na horuk. Zadeve se je treba lotiti s pametjo predvsem pa postopno.
sudo poweroff
BigWhale ::
skratka migracija neke vecje firme na drug OS ni migriranje osebnega racunalnika al pa manjsega podjetja do cca 100 uporabnikov ;)
You don't say? ;>
Saj zato pa naredis prej studijo o vsem skupaj in ocenis stroske. Ampak to naredis konkretno in dosledno. Ne kar tako na hojladri. :)
ender ::
Pa daj no. Licenco seveda moraš sprejeti. Ni pa restriktivna kot Microsoftova.Če govoriš o GPLju, ti ga ni potrebno sprejeti, razen če želiš zadevo razširjati naprej (GPL se nanaša izključno na distribucijo, ne na uporabo).
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
BigWhale ::
Ce vlada republike slovenije ne podpise EA z Microsoftom, bo MS ukinil slovensko verzijo operacijskih sistemov in ostalega programja?!
Crknejo naj in naj ostanejo v zgodovini kot produkti socializma.
Sedaj bom pa jaz placeval za slovenjenje nekega obskurnega programa, ki ga bom na koncu moral se kupiti?! Ja bizarno!
Crknejo naj in naj ostanejo v zgodovini kot produkti socializma.
Sedaj bom pa jaz placeval za slovenjenje nekega obskurnega programa, ki ga bom na koncu moral se kupiti?! Ja bizarno!
Krofek ::
obskúren -rna -o prid. (u) knjiž.
1. ki nasprotuje svobodi, napredku,
kritičnemu mišljenju; mračnjaški:
obskuren človek, politik
na to je najbrž mislil in ne na:
2. nepomemben, zakoten: objaviti
članek v obskurnem časopisu
1. ki nasprotuje svobodi, napredku,
kritičnemu mišljenju; mračnjaški:
obskuren človek, politik
na to je najbrž mislil in ne na:
2. nepomemben, zakoten: objaviti
članek v obskurnem časopisu
karkoli je že to...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Krofek ()
BlueRunner ::
Za slovenščino smo govorili o uporabnikih teh OSev in programov. Za informatike je tako "vseeno".
Nekje vmes sem prebral tako, kakor da je težava v informatikih, ki znajo/neznajo angleščino.
Niso težava? Jih poznam nekaj in bom raje kar tiho. Vsaj izkušnje imam takšne, da vsekakor nimajo namenja se ukvarjati in učiti še kaj novega.
Potem bom pa zlobno rekel, da težava ni v teh "informatikih" ampak v podjetju, kjer delajo. Če je pa to javna uprava... hm. Zato pa imamo volitve vsaka 4 leta, čeprav očitno ne pomaga. Smetje še vedno izplava nazaj ven.
Sicer pa da, strinjam se, da je splošno mnenje o splošni ravno sposobnosti informatikov v javni upravi precej nizko. Po drugi strani pa razen tistih, ki "delajo v glavi sistema", človek težko dobi dejsnki vpogled v splošno znanje. Bolj v posamezne resorje in nekatere sektorje. Tako, da mislim, da stanje ni katastrofalno slabo.
Kar se pa tiče odprto-kodnih rešitev s JU, pa bi bil tukaj previden. Ker verjamem, da ima vsaka težava svoj najboljši odgovor, mislim, da je neodgovorno zavrniti odprto-kodno rešitev samo zato, ker je odprto-kodna. Ravno tako pa je neodgovorno zavrniti zaprto-kodno rešitev, če bi bila njena izbora bolj optimalna rešitev.
Nekateri poslanci tukaj IMHO res iščejo poceni promocijo. To pa mislim zato, ker še vedno ni videti premikov na področjih, kjer se bi podpiralo razvoj informacijske družbe. Razvoj družbe znanja, kjer bo visoka izobrazba samoumevna, javni informacijski viri enako dostopni vsem državljanom, JU kjer več ne bo potrebno čakati pred okenci. To so na prvi pogled sicer majhni izzivi, vendar pa bi ravno njihova realizacija najglobje posegla v način in učinkovitost jave uprave, kot jo poznamo danes, in tudi splošna pričakovanja kaj pričakujemo od države in državnih servisov.
Ali se bo dokumente pisalo v MSO ali OOo je obrobno vprašanje. Raja se na njega obesi, medtem pa mineva čas, ki ga bi lahko izkoristili za resen premislek o temu kaj in kako želimo v JU informatizirati - trajno zmanjšati stroške porabljenega denarja in časa vseh javnih uslužbencev in uporabnikov njihovih storitev. Magične formule kako to narediti še nismo našli. Ali pa smo jo našli, pa nismo nikoli imeli vztrajnosti, da bi začeto dokončali.
Stipex ::
Matthai, lepo si povedal na prejšni strani.
Tole mi je pa polepšalo dan:
lol
Tole mi je pa polepšalo dan:
Če bi prehodno obdobje preživeli, bi po enem do dveh letih uporabniki delali pač po novem in niti razmišljali ne bi drugače. Bolj bi se mi pa smilili windows admini. Prisiljeni bi bili celo razumet kaj delajo, namesto brezglavega kliketanja hehe...
lol
Utk ::
eeej počasi. Tu se zdaj govori o prehodu na open office. Pri katerem je to, da je odprtokoden, zadnja pomembna stvar. Sej ga ne bo nihče popravljal. Je pa zastonj, to je dobro.
Od prehoda na linux smo še daleč. Tako daleč, da se čisto lahko prej pojavi nekaj drugega, zastonj, kar ni linux.
Državna uprava je na .NET-u. Skoraj vse kar se zdaj razvija, se razvija na .NET-u. To prenest na linux bi bilo pa zelo zelo drago. Ti programi tudi toliko stanejo, da neke windows licence ne predstavljajo nobenga stroška. In še zmeraj rabiš zadaj Oracle. Če bi bil razvoj v linuxu tako "poceni" kot je v .NET-u, bi pa šele potem videli. Mislim, da se ne bi nobena firma, ki zdaj dela za državo, upirala temu. Samo še več bi pokasirali.
Od prehoda na linux smo še daleč. Tako daleč, da se čisto lahko prej pojavi nekaj drugega, zastonj, kar ni linux.
Državna uprava je na .NET-u. Skoraj vse kar se zdaj razvija, se razvija na .NET-u. To prenest na linux bi bilo pa zelo zelo drago. Ti programi tudi toliko stanejo, da neke windows licence ne predstavljajo nobenga stroška. In še zmeraj rabiš zadaj Oracle. Če bi bil razvoj v linuxu tako "poceni" kot je v .NET-u, bi pa šele potem videli. Mislim, da se ne bi nobena firma, ki zdaj dela za državo, upirala temu. Samo še več bi pokasirali.
jype ::
CrniE> Sej ga ne bo nihče popravljal.
Zakaj ne? Če najdeš napako, ki je dovolj zoprna, zakaj je pa ne bi javil svojemu vzdrževalcu? Ta jo namreč _sme_ in _more_ popraviti, za razliko od kakšnega drugega programja, kjer tega niti ne sme, niti ne more.
CrniE> Državna uprava je na .NET-u. Skoraj vse kar se zdaj razvija, se razvija na .NET-u. To prenest na linux bi bilo pa zelo zelo drago.
To ne drži.
CrniE> In še zmeraj rabiš zadaj Oracle.
Ki že zdaj teče na Linuxu.
CrniE> Če bi bil razvoj v linuxu tako "poceni" kot je v .NET-u, bi pa šele potem videli.
Cenejši je.
CrniE> Mislim, da se ne bi nobena firma, ki zdaj dela za državo, upirala temu. Samo še več bi pokasirali.
Pa konkurenca bi bila večja, saj za vstop na ta trg ne bi več potreboval "Microsoft Gold Partner membership" izkaznice.
Zakaj ne? Če najdeš napako, ki je dovolj zoprna, zakaj je pa ne bi javil svojemu vzdrževalcu? Ta jo namreč _sme_ in _more_ popraviti, za razliko od kakšnega drugega programja, kjer tega niti ne sme, niti ne more.
CrniE> Državna uprava je na .NET-u. Skoraj vse kar se zdaj razvija, se razvija na .NET-u. To prenest na linux bi bilo pa zelo zelo drago.
To ne drži.
CrniE> In še zmeraj rabiš zadaj Oracle.
Ki že zdaj teče na Linuxu.
CrniE> Če bi bil razvoj v linuxu tako "poceni" kot je v .NET-u, bi pa šele potem videli.
Cenejši je.
CrniE> Mislim, da se ne bi nobena firma, ki zdaj dela za državo, upirala temu. Samo še več bi pokasirali.
Pa konkurenca bi bila večja, saj za vstop na ta trg ne bi več potreboval "Microsoft Gold Partner membership" izkaznice.
darkolord ::
Cenejši je.
Ni res. Če pošljem poizvedbo za ponudbo za izdelavo enga softvera na par podjetij, bo cena občutno višja za Linux verzijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
Utk ::
Če najdeš napako, ki je dovolj zoprna, zakaj je pa ne bi javil svojemu vzdrževalcu? Ta jo namreč _sme_ in _more_ popraviti, za razliko od kakšnega drugega programja, kjer tega niti ne sme, niti ne more.
Seveda, ampak boš za eno uro plačal tolk kot stane licenca za 3 MS office. Pa vemo, da se v eni uri nič ne naredi.
CrniE> Državna uprava je na .NET-u. Skoraj vse kar se zdaj razvija, se razvija na .NET-u. To prenest na linux bi bilo pa zelo zelo drago.
To ne drži.
Tvoja beseda proti moji. EDIT: Če si to mislil za ceno prehoda. Čisto vse sigurno ni na .netu.
CrniE> In še zmeraj rabiš zadaj Oracle.
Ki že zdaj teče na Linuxu.
Za stvar, ki stane 10,000 evrov in ogromno za vzdrževanje, je pa res vseeno ali teče na programu, ki stane 0 ali 100 evrov.
CrniE> Če bi bil razvoj v linuxu tako "poceni" kot je v .NET-u, bi pa šele potem videli.
Cenejši je.
Dokaži.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Utk ()
jype ::
darkolord> Ni res. Če pošljem poizvedbo za ponudbo za izdelavo enga softvera na par podjetij, bo cena občutno višja za Linux verzijo.
Se ti zdi? Jaz imam ravno obratne izkušnje.
CrniE> Seveda, ampak boš za eno uro plačal tolk kot stane licenca za 3 MS office. Pa vemo, da se v eni uri nič ne naredi.
Ja, in? Pri MS Office se pa to _NE DA_, za noben denar.
CrniE> To prenest na linux bi bilo pa zelo zelo drago.
Ne drži, ker .net na Linuxu že deluje.
CrniE> Za stvar, ki stane 10,000 evrov in ogromno za vzdrževanje, je pa res vseeno ali teče na programu, ki stane 0 ali 100 evrov.
Ne, ni vseeno, ker če stvar teče na 10.000 računalnikih, si prihranil 10.000x100 = milijon evrov na licencah.
CrniE> Dokaži.
Programer, ki programira za Linux, ne potrebuje nobene licence, orodja pa lahko uporablja praktično enaka.
Se ti zdi? Jaz imam ravno obratne izkušnje.
CrniE> Seveda, ampak boš za eno uro plačal tolk kot stane licenca za 3 MS office. Pa vemo, da se v eni uri nič ne naredi.
Ja, in? Pri MS Office se pa to _NE DA_, za noben denar.
CrniE> To prenest na linux bi bilo pa zelo zelo drago.
Ne drži, ker .net na Linuxu že deluje.
CrniE> Za stvar, ki stane 10,000 evrov in ogromno za vzdrževanje, je pa res vseeno ali teče na programu, ki stane 0 ali 100 evrov.
Ne, ni vseeno, ker če stvar teče na 10.000 računalnikih, si prihranil 10.000x100 = milijon evrov na licencah.
CrniE> Dokaži.
Programer, ki programira za Linux, ne potrebuje nobene licence, orodja pa lahko uporablja praktično enaka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Brane2 ::
Meni se zdi, da bi država morala investirati v neodvisnost svojih sistemov.
Imeti te vrste SW v svojem sistemu je tako kot da bi kupil ključne tankovske sisteme pri nekom, ki te lahko jutri napade.
Čisto normalna stvar je, da država razmišlja strateško in na dolgi rok.
Imeti te vrste SW v svojem sistemu je tako kot da bi kupil ključne tankovske sisteme pri nekom, ki te lahko jutri napade.
Čisto normalna stvar je, da država razmišlja strateško in na dolgi rok.
On the journey of life, I chose the psycho path.
BigWhale ::
Če najdeš napako, ki je dovolj zoprna, zakaj je pa ne bi javil svojemu vzdrževalcu? Ta jo namreč _sme_ in _more_ popraviti, za razliko od kakšnega drugega programja, kjer tega niti ne sme, niti ne more.
Seveda, ampak boš za eno uro plačal tolk kot stane licenca za 3 MS office. Pa vemo, da se v eni uri nič ne naredi.
Saj ves kaj pravjo: URLPLS? oziroma, pics or it didn't happen.
Utk ::
Ja, in? Pri MS Office se pa to _NE DA_, za noben denar.
Da se razširit marsikaj, verjetno več, kot je kdo v Sloveniji za normalen denar sposoben razširit OpenOffice.
CrniE> To prenest na linux bi bilo pa zelo zelo drago.
Ne drži, ker .net na Linuxu že deluje.
No čudno, da vsaj ena stvar od MS-ja deluje. Pa čeprav za to rabi linux. Ampak resno...to ni čisto res.
CrniE> Za stvar, ki stane 10,000 evrov in ogromno za vzdrževanje, je pa res vseeno ali teče na programu, ki stane 0 ali 100 evrov.
Ne, ni vseeno, ker če stvar teče na 10.000 računalnikih, si prihranil 10.000x100 = milijon evrov na licencah.
Hja ampak potem rabiš 10,000 Oraclov, 10,000krat več vzdrževanja in je spet vprašanje, če si res kaj profitiral. Če je vzdrževanje linuxa in vsega kar spada zraven cenejše, potem si, ja.
Programer, ki programira za Linux, ne potrebuje nobene licence, orodja pa lahko uporablja praktično enaka.
To si povedal, da je razvoj cenejši za firmo, ne pa za naročnika. In spet isto kot zgoraj. Pri strošku na uro na zaposlenega se bolj splača večat njegovo produktivnost, kot pa zmanjševat stroške za licence in hw. Če eno vpliva na drugo. In po moje v tem primeru vpliva.
Utk ::
3 Business licence za Office stanejo 50 EUR? Cool.
50 morda ne, 100 pa že, še enkrat poglej tist cenik. Pri cifrah, ki jih kupuje država, če da več kot 30 evrov na word, potem res bolje da grejo jutri na OO.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Utk ()
jype ::
CrniE> In po moje v tem primeru vpliva.
Vpliva kaj? Meniš, da na Linuxu ni razvojnih orodij? Da so slabša kot na Windows?
To pač ne drži, pa če se postaviš na glavo.
CrniE> Hja ampak potem rabiš 10,000 Oraclov,
Ne ga lomt, no.
CrniE> 10,000krat več vzdrževanja
Linux scales exceptionally well.
CrniE> in je spet vprašanje, če si res kaj profitiral. Če je vzdrževanje linuxa in vsega kar spada zraven cenejše, potem si, ja.
Je, ja. Saj smo prišli do tega v oni vietnamski temi.
CrniE> No čudno, da vsaj ena stvar od MS-ja deluje. Pa čeprav za to rabi linux. Ampak resno...to ni čisto res.
Kaj ni res? Microsoft sodeluje z mono projektom, ker je edina alternativa, ki jo ima, rast tržnega deleža Jave. Microsoft ve, da je Linux "here to stay".
Vpliva kaj? Meniš, da na Linuxu ni razvojnih orodij? Da so slabša kot na Windows?
To pač ne drži, pa če se postaviš na glavo.
CrniE> Hja ampak potem rabiš 10,000 Oraclov,
Ne ga lomt, no.
CrniE> 10,000krat več vzdrževanja
Linux scales exceptionally well.
CrniE> in je spet vprašanje, če si res kaj profitiral. Če je vzdrževanje linuxa in vsega kar spada zraven cenejše, potem si, ja.
Je, ja. Saj smo prišli do tega v oni vietnamski temi.
CrniE> No čudno, da vsaj ena stvar od MS-ja deluje. Pa čeprav za to rabi linux. Ampak resno...to ni čisto res.
Kaj ni res? Microsoft sodeluje z mono projektom, ker je edina alternativa, ki jo ima, rast tržnega deleža Jave. Microsoft ve, da je Linux "here to stay".
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
jype ::
darkolord> Ja, so.
Meni se ne zdijo. Eclipse? QT? Idea? Oracle Developer Suite?
Works for me.
Meni se ne zdijo. Eclipse? QT? Idea? Oracle Developer Suite?
Works for me.
MrStein ::
Ja, samo mi nimamo 512 CPU-jev da ta čuda poganjamo... 
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
noraguta ::
ja jure , poslanci ter celoten DZ le niso "profesionalci" saj nič ne producirajo. a ti bi jim pa kr cluster namestil?
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
antonija ::
Weee, drzava gre na open source. Weee!!!
/offtopic
Koncno!!
/offtopic
Koncno!!
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
marS ::
Brez veze je to prepucavanje.......vse je odvisno od soldov ki so na razpolago. Če je kriza tolk huda bo denarja v budgetu prav gotovo manj...torej ga bo manj tut za licence. Ko bo prišlo do tega (če bo) da bo treba izbirat med plačo in licenco se bo začel dogajat.
Kr naenkrat prehod pa po mojem ne bi bil dober ker bi se zgodil total kaos - saj veste kako to gre - kao: nič ne dela, nihče ne zna porihtat, vsi bi se izgovarjali da niso krivi...itd...
Kr naenkrat prehod pa po mojem ne bi bil dober ker bi se zgodil total kaos - saj veste kako to gre - kao: nič ne dela, nihče ne zna porihtat, vsi bi se izgovarjali da niso krivi...itd...
...no more heroes...
https://ilbis.com/
https://ilbis.com/
poweroff ::
Državna uprava je na .NET-u. Skoraj vse kar se zdaj razvija, se razvija na .NET-u. To prenest na linux bi bilo pa zelo zelo drago.
Glede na to, da se je država pred časom v nekih resolucijah zavezala uvajanju odprte kode bi moral nekdo resno odgovarjat za tole odločitev.
Resno odgovarjat pomeni da se osebo/e, ki je sprejela tako odločitev identificira, ugotovi ali so upoštevali vse zaveze in resolucije in če niso proti njim sproži disciplinski postopek ter odškodninsko tožbo.
sudo poweroff
cryptozaver ::
Brez veze je to prepucavanje.......vse je odvisno od soldov ki so na razpolago. Če je kriza tolk huda bo denarja v budgetu prav gotovo manj...torej ga bo manj tut za licence. Ko bo prišlo do tega (če bo) da bo treba izbirat med plačo in licenco se bo začel dogajat.
Kr naenkrat prehod pa po mojem ne bi bil dober ker bi se zgodil total kaos - saj veste kako to gre - kao: nič ne dela, nihče ne zna porihtat, vsi bi se izgovarjali da niso krivi...itd...
Če je kriza, mora država trošenje povečat. Tako vzpodbudi gospodarstvo in spirala se obrne navzgor ;-)
Sicer pa so licence zelo majhen delež stroškov, ki jih proizvede država se mi zdi...
Vlady ::
Bistri007> a) v tem biznisu ni dovolj denarja
Seveda ga ni - takoj ko bo država prešla na FOSS, bo pa denarja nenadoma na pretek.
Bistri007> b) ker so SLO FLOSS podjetja nekompetentna
Glede na to da med njimi vlada bistveno večja konkurenca kot med zaprtokodnimi podjetji, se s tem težko strinjam.
Bistri007> c) ker so FLOSS rešitve preslabe in nekompetitivne?
If it's good enough for Oracle, IBM, Microsoft... it's good enough for me.
but it's not good enough for ~90% of people
[---------]. Opensource rešitve še niso in še nekaj časa ne bodo dovolj dobre za večino. In zakaj ne? Zato ker so programerji ki to delajo bodisi nesposobni, premalo plačani ali sploh NIČ plačani in nimajo pojma kaj uporabniki rabijo/hočejo ker delajo večinoma samo za svojo rit.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gzibret ()
cryptozaver ::
Državna uprava je na .NET-u. Skoraj vse kar se zdaj razvija, se razvija na .NET-u. To prenest na linux bi bilo pa zelo zelo drago.
Glede na to, da se je država pred časom v nekih resolucijah zavezala uvajanju odprte kode bi moral nekdo resno odgovarjat za tole odločitev.
Resno odgovarjat pomeni da se osebo/e, ki je sprejela tako odločitev identificira, ugotovi ali so upoštevali vse zaveze in resolucije in če niso proti njim sproži disciplinski postopek ter odškodninsko tožbo.
Tu gre za kolektivno odgovornost hehe, kar v praksi pomeni sprejemati odločitve brez vsakršnih posledic. Primerov bi se našlo prav zadost...
cryptozaver ::
Bistri007> a) v tem biznisu ni dovolj denarja
Seveda ga ni - takoj ko bo država prešla na FOSS, bo pa denarja nenadoma na pretek.
Bistri007> b) ker so SLO FLOSS podjetja nekompetentna
Glede na to da med njimi vlada bistveno večja konkurenca kot med zaprtokodnimi podjetji, se s tem težko strinjam.
Bistri007> c) ker so FLOSS rešitve preslabe in nekompetitivne?
If it's good enough for Oracle, IBM, Microsoft... it's good enough for me.
but it's not good enough for ~90% of people
[---------]. Opensource rešitve še niso in še nekaj časa ne bodo dovolj dobre za večino. In zakaj ne? Zato ker so programerji ki to delajo bodisi nesposobni, premalo plačani ali sploh NIČ plačani in nimajo pojma kaj uporabniki rabijo/hočejo ker delajo večinoma samo za svojo rit.
Žališ posameznike in hkrati pišeš na pamet.
Kaj naprimer od Opensorsa je zanič in zakaj?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gzibret ()
Vlady ::
darkolord> Ja, so.
Meni se ne zdijo. Eclipse? QT? Idea? Oracle Developer Suite?
Works for me.
Hahahaha spet se smešiš... Eclipse ni vreden počenega groša razen za kako učenje in igračkanje. IDEA je PLAČLJIVA (da boš bolje videl) in na linuxu ne dela tako dobro kot na winsih. Še posebej ne kar lepa zbirka dobrih plug-inov. Drugače je to najboljše razvojno okolje. Se vidi koliko pojma imaš...
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"
antonija ::
Open source resitve _so_ dovolj dobre za 90% prebivalstva. Problem je ker 95% prebivalstva sploh ne ve da obstaja kaj drugega kot M$ programje, tistih 5% ki pa to ve pa povecini res potrebuje win only resitve ker na drugih platformah ne obstajajo (Vlady in Bistri recimo, vcasih tudi jaz).
Ampak resno: Katerega dela, ki ga opravljajo drzavni usluzbenci (in zanj potrebujejo racunalnik) se ne da izvajati na open source resitvah? Graficnega oblikovanja upam da se ne grejo, montaze filmov in muzike tud verjetno ne, CAD programja si niti ne predstavljam da bo ga sploh hoteli poganjati... Ubistvu kolikor opazam potrebujejo nekaj za urejanje dokumentov, njihove namenske programe (ki lahko obstajajo za vsako platformo; mogoce edino zamenjajo programerje ce trenutni ne znajo drugega kot za M$ OS pisat), pol se pa zadeva neha. Pasijasnsa pa tud na linuxu dela tko da tete za salterji ne bojo dobile zivcnega zloma :p
Ampak resno: Katerega dela, ki ga opravljajo drzavni usluzbenci (in zanj potrebujejo racunalnik) se ne da izvajati na open source resitvah? Graficnega oblikovanja upam da se ne grejo, montaze filmov in muzike tud verjetno ne, CAD programja si niti ne predstavljam da bo ga sploh hoteli poganjati... Ubistvu kolikor opazam potrebujejo nekaj za urejanje dokumentov, njihove namenske programe (ki lahko obstajajo za vsako platformo; mogoce edino zamenjajo programerje ce trenutni ne znajo drugega kot za M$ OS pisat), pol se pa zadeva neha. Pasijasnsa pa tud na linuxu dela tko da tete za salterji ne bojo dobile zivcnega zloma :p
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Vlady ::
Bistri007> a) v tem biznisu ni dovolj denarja
Seveda ga ni - takoj ko bo država prešla na FOSS, bo pa denarja nenadoma na pretek.
Bistri007> b) ker so SLO FLOSS podjetja nekompetentna
Glede na to da med njimi vlada bistveno večja konkurenca kot med zaprtokodnimi podjetji, se s tem težko strinjam.
Bistri007> c) ker so FLOSS rešitve preslabe in nekompetitivne?
If it's good enough for Oracle, IBM, Microsoft... it's good enough for me.
but it's not good enough for ~90% of people
[---------]. Opensource rešitve še niso in še nekaj časa ne bodo dovolj dobre za večino. In zakaj ne? Zato ker so programerji ki to delajo bodisi nesposobni, premalo plačani ali sploh NIČ plačani in nimajo pojma kaj uporabniki rabijo/hočejo ker delajo večinoma samo za svojo rit.
Žališ posameznike in hkrati pišeš na pamet.
Kaj naprimer od Opensorsa je zanič in zakaj?
Evo ti prvi primer: Eclipse! Naredi v njem malo večji projekt oz. več projektov, ki morajo biti povezani med seboj. Potem pa to daj na SVN in na drugem računalu potegni dol in probaj odpreti. NIKOLI ne boš imel 100% enake slike kot na ozvornem računalniku. Poleg tega je eclipse ZELO nestabilen in največja slabost: napisan je v javi. Če usuješ javo usuješ tudi eclipse. PIKA. Da ne govorim o update-u in iskanju pluginov. Ki traja celo večnost da sploh kaj najde, kaj šele da potegne kaj dol. In potem še tole: ko potegneš dol novejšo verzijo plug-inov te za staro verzijo ne vpraša ali jo hočeš zbrisati ali ne, niti nikjer nimaš funkcije, ki bi "popucala" stare verzije dol, ki jih ne potrebuješ več, pač pa ti lepo smetijo disk in podaljšujejo zaganjalni čas same eclipse-a. In da ne pozabim še na to, da manjka inteligentni pregledovalnik kode,... in še veliko več. Popolnoma zanič in napol narejen SW. Sicer lep poizkus, ampak jaz v svoji firmi nebi dal niti centa za tak SW. Pa tudi raje dam 200€ za plačljiv IDE, kot pa za tako zastonj skrapucalo.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"
trnvpeti ::
bravo vlady, izvrstno napisano
potegnil si noter svn, pa eclipse, pa poslance
sedaj si velik car, vsi te bodo full upostevali
potegnil si noter svn, pa eclipse, pa poslance
sedaj si velik car, vsi te bodo full upostevali
Vlady ::
Open source resitve _so_ dovolj dobre za 90% prebivalstva. Problem je ker 95% prebivalstva sploh ne ve da obstaja kaj drugega kot M$ programje, tistih 5% ki pa to ve pa povecini res potrebuje win only resitve ker na drugih platformah ne obstajajo (Vlady in Bistri recimo, vcasih tudi jaz).
Ampak resno: Katerega dela, ki ga opravljajo drzavni usluzbenci (in zanj potrebujejo racunalnik) se ne da izvajati na open source resitvah? Graficnega oblikovanja upam da se ne grejo, montaze filmov in muzike tud verjetno ne, CAD programja si niti ne predstavljam da bo ga sploh hoteli poganjati... Ubistvu kolikor opazam potrebujejo nekaj za urejanje dokumentov, njihove namenske programe (ki lahko obstajajo za vsako platformo; mogoce edino zamenjajo programerje ce trenutni ne znajo drugega kot za M$ OS pisat), pol se pa zadeva neha. Pasijasnsa pa tud na linuxu dela tko da tete za salterji ne bojo dobile zivcnega zloma :p
Tu se delno strinjam, da bi lahko imeli opensource rešitve tam, kjer res lahko nadomestijo. Ampka spet je tu vprašanje združljivosti, znanja, načina prehoda,... Če bi recimo naredili prehod, je treba potem tudi izobraziti veliko ljudi in ljudlje na položajih ne bodo hodili na neko zastnjsko predavanja v kiberpipo, pač pa verjetno na kak pošteno drag tečaj. In potem je tu spet vprašanje cene in seveda boš verjetno moral spet učiti nove ljudi, ki bodo zamenjali sedajšnjo garnituro? Ni vse kar je zastonj tudi zlato in dobro. In seveda potem še vzdrževanje... Pridemo kmalu do cene, ki jo plačujemo sedaj in popolnoma enako dobro funkcioniramo.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Če bi bil šef države ...Oddelek: Problemi človeštva | 7237 (5934) | Mipe |
| » | Britanska vlada podprla odprto kodoOddelek: Novice / Ostala programska oprema | 4360 (3547) | G-man |
| » | Nekateri slovenski poslanci predlagajo prehod na odprto kodo (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 30131 (21827) | Matevžk |
| » | Nova vlada - strokovnost (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Problemi človeštva | 22928 (14675) | mtosev |
| » | Ministri frčijo na slo-tech vsi spijo (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 6431 (4869) | leinad |