Reuters - Daily Mail, lastnik spletnega medija MailOnline je na newyorškem sodišču vložil tožbo zoper Google. Z njo želijo doseči odgovornost podjetja za oviranje konkurence, saj po njihovem mnenju moč Googla pri prodaji spletnih oglasov povzroča, da mediji prejmejo premajhen delež prihodkov, ki jih generirajo njihove vsebine. Ob tem navajajo, da Google obvladuje orodja za prodajo oglasov, prav tako odloča kjer na spletni strani se bodo oglasi prikazovali, obenem pa je tudi lastnik borze, ki odloča, kdo bo dobil oglase. V zahtevku še zatrjujejo, da Google že leta prireja rezultate v svojem iskalniku glede na to, koliko založniki porabijo za oglaševanje na njihovih platformah.

Google naj bi tako zadnja leta prek svojega algoritma sistematično zniževal Daily Mailov promet, ki ga medij dosega na njihovem iskalniku. Padec je v letu 2017 znašal 20 odstotkov, v naslednjem letu pa še nadaljnjih 40 odstotkov. Leta 2019 pa naj bi bili dokončno kaznovani s spremembo algoritma, ki je njihov promet na...

Nature - Britanska vlada je namenila dvesto milijonov funtov za začetek projekta razvoja lastne fuzijske jedrske elektrarne do leta 2040. Toda novica je bila sprejeta zadržano, saj se je v kaotičnem času izstopanja države iz Evropske unije na obljube in napovedi britanskih vlad težko zanesti.

Popularno velja, da je raziskovanje pridobivanja energije z jedrsko fuzijo osrediščeno na jug Francije, kjer v projektu ITER nastaja ogromen preizkusni reaktor. Toda v resnici se pomembne raziskave vršijo po vsem svetu in ena poglavitnih takšnih lokacij je Culham Centre for Fusion Energy blizu angleškega Oxforda. Tamkaj stoji Joint European Torus (JET; na sliki), testni toroidni fuzijski reaktor približno polovične velikosti tistega, ki ga gradijo v Franciji. Ko je bilo odločeno, da želi Velika Britanija iz EU, so stekle priprave na življenje te institucije po izstopu, in sicer kar z razvojem lastnega fuzijskega reaktorja. Lanskega oktobra mu je vlada Therese May namenila prvih dvajset milijonov...

Finance - Nedavna študija o prehodu slovenske javne uprave na odprto kodo je zbudila številne odzive in odmeve, seveda tudi s strani nekaterih Microsoftovih poslovnih partnerjev. Žolčni odzivi so seveda razumljivi, a novinarji časnika DELO so v sredi tega tedna razkrili, da naj bi podjetje Microsoft preko svojih poslovnih partnerjev pričelo s svojevrstno kampanjo kritike odprte kode.

Kljub kritikam uporabe odprte kode v javni upravi pa imamo tudi v Sloveniji primer uspešne uvedbe uporabe odprte kode v delo državnih organov. Današnje Finance tako v članku o uporabi odprte kode na slovenskih sodiščih navajajo, da imajo slovenska sodišča zaradi zamenjave licenčnih programov z odprtokodnim programjem na letni ravni za okrog 400.000 EUR nižje stroške. Prehod so izvedli v letih 2006 in 2007, na 4600 računalnikih pa uporabljajo pisarniški paket OpenOffice, spletni brskalnik Mozilla Firefox ter odjemalec za e-pošto Mozilla Thunderbird (gre za tim. Enotno poslovno okolje). Zaradi morebitnih težav z...

Slashdot - Kot poročata Slashdot in THINQ.co.uk je vodja informatike britanske vlade Bill McCluggage na nedavni konferenci 360IT v Londonu predstavil načrte britanske vlade, da bo v prihodnosti več IT pogodb sklenila z manjšimi, odprtokodnimi in oblačnimi razvijalci, saj si želijo zagotoviti večjo neodvisnot oz. se osamosvojiti od velikih tim. sistemskih integratorjev.

Z manjšimi podjetji naj bi tako sklenili 25 odstotkov poslov, prav tako pa naj bi vsa naročila, razpise in pogodbe dosledno objavljali na spletu. Britanska vlada se s tem želi izviti iz primeža peščice velikih IT podjetij ter tako posledično zmanjšati stroške informatizacije.

Kako dobro britansko razumejo slovenski državni uradniki je pa seveda drugo vprašanje...

Slo-Tech - Na Centru odprte kode Slovenije poročajo o dveh prehodih na odprto kodo v tujini, ki bosta prinesla kar nekaj prihrankov.

V prvem primeru bodo na 130.000 računalnikov francoskega finančnega urada namestili odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Pred tem so za branje e-pošte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes. Za skupinsko delo načrtujejo uporabo Open Business Management, kot nadomestek za Exchange.

V drugem primeru pa nameravajo na Švedskem s prehodom na odprto kodo na strežniškem področju v naslednji 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR. Izračunali so tudi, da v njihovem primeru na področju strežniških rešitev odprtokodne rešitve znašajo le eno petino stroškov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne rešitve znašajo le eno sedmino stroškov. Do 70-odstotno znižanje stroškov programske opreme je s prehodom na odprto kodo dosegla tudi francoska policija, temu zgledu pa sledijo tudi njihovi kolegi na Nizozemskem, kjer...

CNet - V Beli hiši so se odločili, da bodo vsebino na svojih spletnih straneh odslej urejali in objavljali (CMS) z odprtokodnim paketom Drupal, potem ko so doslej uporabljali zaprtokodno rešitev. V svoji uradni izjavi za Associated Press so pridobitve strašno okorno pojasnili, zato so jih tehnološko bolj vešči hitro popravili. S prehodom na nov program si je vzdrževalno pogodbo zagotovilo podjetje Acquia, ki je v lasti pisca Drupala Dries Buytaert. Kljub temu je to lepa gesta in znak, da je odprta koda resna konkurenca in včasih boljša rešitev od komercialnih verzij. Pa še z javno podobo predsednika se prehod odlično sklada, ko obljublja hiter in brezplačen prenos sistema. Povsem zastonjske take rešitve vsekakor niso, saj tudi konfiguriranje in vzdrževanje sistema stane, so pa lahko cenejše od alternativ.

Ubuntu.si - Kot poročajo na Profy.com, je rusko ministrstvo za šolstvo objavilo razpis za izobraževanje učiteljev za delo z odprtokodnim programjem. V okviru razpisa v vrednosti 4 milijone USD, naj bi okrog 60.000 ruskih učiteljev naučili nameščati in uporabljati odprtokodno programsko opremo, izobrazili pa bodo tudi tutorje, ki bodo šolam pomagali reševati težave pri prehodu. Ob koncu izobraževanja bodo učitelji morali opraviti tudi izpit.

Po načrtih ruskega ministrstva za šolstvo, naj bi ruske šole na odprto kodo prešle že leta 2010, vsem šolam pa so tudi že razdelili namestitvene CD-je z Linuxom.

Vprašanje sicer, če bo šel prehod tako gladko, kot načrtujejo, vsekakor pa gre za korak v pravo smer. Slovensko ministrstvo za šolstvo pa se vsaj zaenkrat s takšnimi "malenkostmi" ne ubada...

Slo-Tech - Norveška javna uprava se je v začetku meseca obvezala, da bo od 1. januarja 2012 za komuniciranje z državljani in podjetji preko spleta uporabljala le odprte standarde.

Za video bodo tako uporabljali Theora/Vorbis/Ogg ali H.264/AAC/MP4, za avdio Vorbis/Ogg, MP3 ali FLAC/Ogg, za slike pa JPEG ali PNG. Za izmenjavo dokumentov pa bodo uporabljali PDF ali ODF ter UTF-8 kodni nabor znakov.

Izjeme bodo mogoče samo v posebnih primerih, upamo pa, da bo norveška javna uprava uporabljala predvsem odprtokodne standarde, ki jih ne bremenijo patentne grožnje.

O novici poročajo tudi na COKS.

Slovenija pa (o uvedbi odprtih standardov zaenkrat še) ne razmišlja...

Ars Technica - Red Hat je objavil rezulate študije (PDF), ki so jo lani izvedli v sodelovanju z Georgia Tech, in je merila aktivnost odprte kode v posameznih državah po svetu. Upoštevali so razširjenost odprte kode v javni upravi, vladni angažma in raziskovalno politiko, število lastnikov certifikatov RHCE, število registriranih uporabnikov Linuxa, obseg diskusije o odprtokodnih temah v javnih občilih in Linuxovo podporo za uradni jezik države. Na ta način so poskušali države kvantificirati in vsaki dodeliti skupni indeks aktivnosti odprte kode, poleg tega pa še delni indeks za javno upravo in industrijo.

Na prvo mesto se je uvrstila Francija,...

Slo-Tech - Smári McCarthy. projektni vodja Icelandic Innovation centra, član upravnega odbora Icelandic Society for Digital Freedoms ter član islandske skupine Wikipedistov je pred nekaj dnevi na svojem blogu objavil zanimivo razmišljanje o vplivu Microsofta na islandsko ekonomijo.

Povsod po svetu, enako tudi na Islandiji, Microsoft svojih licenc ne prodaja neposredno podjetjem in ostalim končnim kupcem, pač pa to počnejo preko svojih partnerjev (Microsoft Certified Partners). MCP so tako glavni lokalni zagovorniki Microsoftove programske kode, ki prodajajo, reklamirajo in lobirajo v svojem lokalnem okolju.

A licence se prodajajo za obdobje treh let, podjetja pa licence plačujejo na letni ravni. Zadeva lepo poteka, dokler na trgu ni velikih pretresov. A pretresi so, so tudi krize in Islandija je v času aktualne finančne krize doživela pravi ekonomski kolaps. Številna podjetja so bankrotirala, zato licenc ne morejo plačati.

A to se Microsofta ne tiče. On namreč ni prodal licenc podjetjem,...

BBC - Britanska vlada je napovedala, da bo pospešila prehod na odprtokodno programje v javni upravi. Tom Watson, minister za informacijsko družbo (minister for digital engagement), je dejal, da bodo odprti kodi dali povsem enako startno pozicijo, kot jo ima zaprta, za njeno uporabo pa se bodo odločili v tistih primerih, ko bo ponudila več ali enako za svoj denar. Poudaril je, da je izjemno pomembno, da se javne ustanove ne zaklenejo v lastniško programje (vendor lock-in), in da ima odprta kodo veliko prednost, saj jo je moč spreminjati in prilagajati brez licenčnih omejitev.

Simon Phipps iz Suna pozdravlja odločitev in dodaja, da zapravljamo ogromne količine denarja za licence in obljube, namesto da bi zahtevali pravo vrednost. Nekateri viri ocenjujejo, da bi lahko Britanci s popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov letno. Tudi v Ingresu, ki nudi podporo za odprto kodo (in si tako obeta kakšen funt več), sprejemajo napovedi z velikimi upi.

In kaj točno...

Slo-Tech - V brazilskih šolah v 5560 občinah bodo namestili 350.000 namizij z Linuxom, kar bo, pravijo, najobsežnejši tovrstni dogodek na svetu. Projekt ne bo stal več kot 50 dolarjev na sedež. Brazilsko ministrstvo za izobraževanje s tem projektom namerava z opremo za virtualizacijo pretvoriti posamezen računalnik v do deset neodvisnih delovnih postaj, ki bodo poganjale Linux in bodo služile milijonom otrok. Programsko opremo bosta dobavila Userful in ThinNetworks, medtem ko bodo Positivo, Daruma in Itaultec poskrbeli za strojno opremo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki je na oblast prišel leta 2003, si vse od začetka mandata prizadeva za razporeditev poceni računalnikov po šolah, a projekti zaradi takšnih in drugačnih preprek niso uspevali. Leta 2006 so zagnali nacionalni program za izkoreninjenje nepismenosti Um Computador por Aluno, ki je nekakšen soroden projekt OLPC-ju, a je vse skupaj zastalo. Premikati se je začelo šele sedaj, ko je vlada zagotovila, da bo tudi...

RTV Slovenija - Kot poročajo na spletni strani RTV Slovenija, so trije poslanci SD (Luka Jurij, Matevž Frangež in Dejan Levanič) za državo predlagali prehod s plačljive licenčne programske opreme na odprtokodno. Pobudo v zvezi s tem so naslovili na predsednika vlade, ministra za javno upravo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport.

Omenjeni poslanci so mnenja, da bi država s tem prihranila precej denarja (Državni zbor za nakup licenc menda porabi kar pol milijona EUR) , poleg tega pa so odprtokodne rešitve prav tako dobre kot lastniško programje.

Poslanci predlagajo postopni prehod (najprej naj Firefoxom in Open Office), kasneje pa naj bi iz okolja Windows prešli tudi na Linux.

Očitno bomo poleg kreganja o partizanih in domobrancih dobili še prepiranje o odprtokodnem in zaprtokodnem programju. Bo tudi ta delitev strankarsko pogojena?

Slashdot - Ministrstvo za informacije in komunikacije v Vietnamu je izdalo dekret, da bodo odslej vse državne službe uporabljale izključno Linux na svojih računalnikih. Presečni datum so postavili na 30. junij 2009, ko bo moralo 100 odstotkov strežnikov v IT-oddelkih vladnih agencij uporabljati odprtokodno programsko opremo. Prav tako bo moralo 100 odstotkov IT-osebja poznati osnovno uporabo teh izdelkov, polovica pa jih bo morala obvladati. V načrtih do konca letošnjega leta so še nekoliko smelejši, saj nameravajo 70 odstotkov vseh državnih računalnikov opremiti z odprto kodo. Do konca prihodnjega leta se bo moralo tudi vso osebje usposobiti za delo z odprtokodnimi programi.

Slashdot - Pregovorno varčni in pedantni Nemci so izračunali, da je odprtokodno programje cenejše od lastniškega. Medtem ko ostala ministrstva porabijo do 3000 evrov na namizje, je zunanje ministrstvo znesek uspelo oklestiti za trikrat in je tako najvarčnejše, a hočejo še dlje. Doslej so na GNU/Linux prestavili štiri tisoč računalnikov (približno polovica od 230 veleposlaništev in konzulatov), do naslednjega poletja pa nameravajo presedlati na vseh enajst tisoč sistemih, ki jih imajo v uporabi po svetu.

Začetek vpeljave Linuxa sega v leto 2001, ko so se odločili z odprto kodo opremiti vse ključne informacijske sisteme, ki zagotavljajo internetno povezavo in elektronsko pošto. Z uspešnim zaključkom projekta so leta 2004 sprejeli odločitev, Linux razširiti tudi na vsa namizja vseh zaposlenih. Glavna težava, priznavajo, ni bila tehnični, ampak človeški faktor, saj informatiki novega sistema niso poznali. Varčevanje je varčevanje in Nemci so jih odpeljali na tečaj uporabe Linux strežnikov in...

News Forge - Prejšnji mesec je hrvaška vlada sprejela odprtokodno direktivo in napotke za razvoj proste programske opreme v vladnih ustanovah. Hrvati so zaskrbljeni nad lastniškim programjem, ki prinaša preveliko odvisnost od enega proizvajalca programske opreme. Odprta koda bo naredila delo države bolj transparentno. Dokument vsebuje naslednje napotke:

- vladne ustanove bodo izbrale in/ali razvile odprtokodne rešitve, kolikor bo to možno namesto rabe zaprtokodnih rešitev;
- vlada bo podpirala razvoj zaprtokodnih rešitev, ki bodo uporabljala odprte standarde, protokole in dokumente, ki so razvijane na Hrvašlem;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih programov in odprtih standardov izven njenih ustanov;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih rešitev v izobraževalnih ustanovah. Obe, tako odprtokodne kot tudi zaprtokodne rešitve, bodo v enakem obsegu predstavljene učencem.

Hrvaška tako sledi Evropski uniji, ki je podobno direktivo sprejela leta 2000, v skupku načrtov EU i2010. Hrvaško sedaj čaka...

Slo-Tech - Vsi smo že slišali za odprto kodo (če ne drugega pa zaradi Linuxa in GNU orodij), ki počasi prihaja iz undergrounda v vidno polje celo navadnih smrtnikov. Nekateri se nad njo navdušujejo, drugi jo kritizirajo, mnogi pa preprosto uporabljajo, ne da bi o njej kaj dosti razmišljali. Na spletu boste našli tudi mnogo strani, namenjenih izdelkom, narejenim z odprto kodo, tokrat pa vam predstavljam odprte knjige - nekakšne krimiče Kevina Milnea, spisane na njegovem Zaurusu (seveda z odprtokodnim programjem OpenZaurus).

Če je verjeti avtorju, je vsaj prvo delo pisal vsakodnevno na vlaku, medtem ko se je vozil v službo, ter ga v letu dni končal. Tip mogoče ni profesionalni pisec, ima pa nekaj tako hekerskega kot sabljaškega ozadja (preberite Z4CK!) in dela kot strokovnjak za varnostne sisteme v veliki zavarovalnici. Posledično tudi njegova proza precej šepa (celo za moje poznavanje angleščine), zato pa ne klati očitnih Hollywoodskih neumnosti.

Do sedaj je avtor spisal dva krimiča Z4CK...