Nekateri slovenski poslanci predlagajo prehod na odprto kodo

Pa prosim da ne blodite glede tega kaj je in kaj ni v slovenščini.

Lepo prosim, da se ne sramotite.

Zdajle uporabjam GIMP v slovensščini, FF v slovenščini, OOo v slovenščini, Cinelerro v slovenščini, itd.

Right now - v Ubuntu!

Tudi nasi clustri iz same podpovprecnosti tecejo na Linuxu

Zakaj pa resne firme (IBM, Oracle, Sun)

Ker očitno niso resne firme

Zanimivo, kako so glasni nekateri, ki jim država daje za jest...

darkolord, nastej mi 5 resnih firm, razen MS

>In komu boš težil, če se nekdo odloči, da se OpenOffice več ne prevaja? Dej mi njegovo telefonsko.

Pa, najel bom prevajalce in mi bodo prevedli. Kaj boš, ko se bo MS odločil, da ga SI ne zanima več?

Krasno, ti jih boš najel, država bo pa imela takoj spet preveden OpenOffice. Jaz sem za.

In komu boš težil, če se nekdo odloči, da se OpenOffice več ne prevaja? Dej mi njegovo telefonsko.

če si država in ti je ta zadeva potrebna za delovanje, potem boš verjento naredil razpis, kjer boš izpral najugodnehšega ki bo zadevo prevedel za tvoje potrebe.

Hipotetično vprašanje: zakaj bi odprtokodnik prevajal zastonj ali za male pare Ministrstva za kulturo, če lahko počaka na razpis...

zaenkrat ni nobenih razpisov, pa je ze veliko stvari prevedenih.

Hipotetično vprašanje: zakaj bi odprtokodnik prevajal zastonj ali za male pare Ministrstva za kulturo, če lahko počaka na razpis...

zaenkrat ni nobenih razpisov, pa je ze veliko stvari prevedenih.

No, razpisi so bili in stvari so bile tudi prijavljene na razpise in tudi nekaj denarja se je dobilo s teh razpisov. Tako se je recimo odkupil crkovalnik od nekega slovenskega podjetja in se dal v prosto uporabo. Ampak stvari so se zacele dogajati brez teh razpisov in so bile koncane brez teh razpisov. In tudi sedaj, ko ni vec nobenega razpisa se stvari se vedno naprej delajo.

GNU se je zacel prevajati se preden je vecina ljudi pri nas sploh vedela kaj je GNU. :)

. Brez da bi jaz posebej prosil za to, razen tega, da sem pred nekaj leti ob inštalaciji takratnega Ubuntuja izbral naš jezik.

# How can I change the interface language GIMP is using?
# GIMP will use the language defined in your Regional Settings in Windows Control Panel. If you would like the GIMP to use another language, you have two options:

* If you would just like GIMP to be in English, the easiest way to achieve this is is to uninstall it, then run the installer again, choose Customized setup, and uncheck Translations on the Components page. Without translations, GIMP will always appear in English.
* If you would like GIMP to appear in some other language, you need to set the environment variable LANG to the code of the language you would like to use. You can see the supported language codes by going to share\locale subfolder in the folder where GIMP is installed (typically C:\Program Files\GIMP-2.0). Note that not all translations are complete, so you may get a mix of your chosen language and English.



http://gimp-win.sourceforge.net/faq.html

In ena boga tajnica na sončni upravi bo vedla kje in kako se nastavi spremenljivko LANG? ROFL!!!

Ena boga tajnica ne bo s tem imela nobenih problemov. GIMPa itak ne bo uporabljala, poleg tega pa tudi ne bo sama inštalirala programov.

Normalno, to je hec, v štartu 0$/0€. Temu se reče plačaš storitev...

IBM vsekakor ne spada me resne firme pri razvoju SW-ja.

Ti se šališ. Reci, da se šališ.

Podjetje, ki ima v svojem portfelju OS/390 in AIX. Podjetje, ki je razvijalo OS/2, dokler je bilo za njega še kaj zanimanja. Podjetje, ki je v svojih razvojnih laboratorijih razvilo SQL sintakso in naredilo eno izmed prvih relacijskih podatkovnih baz Ÿ in SQL podatkovnih baz (DB2). Podjetje, ki se je po letu 2000 odprlo tudi za odprto kodo, ki jo radodarno razdaja okoli (tudi svojim konkurentom), velikokrat pa plačuje ljudi, da jo pišejo... DB2, Java DB, Lotus Notes, ...

Če to ni "resna firma pri razvoju SW-ja", potem ne vem katero je.

No potem smo pa tam, kjer bodo odprtokodniki mastno služili. Z inštalacijami in nastavitvami programov. Prav tu pa se zna zgoditi, da bo največji strošek prehoda, ki bo lahko (in po veliki verjetnosti bo) večji od stroška licenc. Potem pa še vzdrževanje...

Kot prvo je treba tole narediti samo v Win verziji (hint: use Linux).

Kot drugo, ena boga tajnica si gotovo ne bo sama nameščala programov, prav tako kot si ne namešča in tudi ne zna namestiti MS Offica, priklopiti printerja, itd. To delajo sistemci.

Zakaj torej ne bi mogli "zaprtokodni" sistemci poštimati še GIMPa? Ker so nesposobni? Ali zgolj zato, ker so leni in se jim ne da pobrskati po Gimp dokumentaciji?

Obstoj podjetja X. Če JU naroči neko storitev ali produkt, potem za to pričakuje tudi podporo za Y let, ko se bo ta rešitev uporabljala. Majhna podjetja ali društva zato pri razpisih večinoma propadejo, ker je njihova dolgoročna stabilnost veliko manj zanesljiva, kot pa pri večjih podjetjih (to je samo statistika - izjeme na to ne vplivajo veliko).

Odprtokodne rešitve se običajno ponujajo skozi "svetovalna podjetja" ali pa skozi majhna ali manjša podjetja. V enem primeru so stroški prenapihnjenih svetovalcev, ki zelo dobro skrbijo, da naročnik ne bo mogel skrbeti zase, na drugi strani pa teoretična nestabilnost majhnih podjetij.

Mislim, da ima tukaj JU dilemo. Teoretično si bi lahko v primeru odprtokodnih rešitev odmislila podporo enega podjetja in se odločila za vsakokratne vzdrževalne razpise. Po drugi strani pa bi na takšnih razpisih prihajali ponudniki, katerih reference je težko preveriti ali jih ocenjevati. Delo se potem opravlja po kosih, neke centralne strategije razvoja pa tudi več ni. Pa še trajanje posameznih razpisov se potem zavleče.

Naslednja možnost je, da JU vzpostavi ekipo strokovnjakov, ki bo skrbela za strateške odločitve, izvedbo pa se z razpisom vsakih nekaj let prepusto nekemu zunanjemu izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje. S tem se nismo rešili preverjanja referenc in znanja, nimamo pa več težav z vsakokratnimi razpisi, fragmentacijo znanja in podvajanjem dela.

Zanja možnost pa je, da tudi te IT strokovanjake preko podjetja X najamemo, potem pa podjetju X prepustimo vse zaplete z izbirami podizvajalcev in določanjem strategije. Ampak podjetje bo potem hudičevo dobro poskrbelo, da se ga več ne bo dalo neboleče odstraniti iz JU in zamenjati z drugim, boljšim ponudnikom (kreh, Halcom, kreh).

Druga možnost (centralna ekipa strokovnjakov + vsakoleten zunanji izvajalec) bi se verjetno še najbolje obnesla. CVI je to že enkrat postajal, potem pa se je vse skupaj razsulo. Ponudniki odprtokodnih rešitev pa bi morda lahko startali predvsem na to, da bi poudarili, kako zelo so pogrešljivi in kako lahko država na trgu kadarkoli poskusi najti še cenejšega ali še kvalitetnejšega izvajalca. Če s Pepe, s.p. danes nisem zadovoljen, ga bom lahko jutri nadomestil z Anton, d.o.o.

Odprtokodne rešitve mi zagotavljajo, da imam to feksibilnost v sistem že vnaprej vgrajeno, hkrati pa preprečujejo samovoljen dvig cen, ko dobavitelj doseže "vendor lock-in". Ne izključujejo zaprtokodnih rešitev, vendar pa možnost njihove zlorabe omejujejo.

@trnvpeti: Linux na clustrih uporabljamo zato, ker se bistveno bolje skalira od Wintendo resitev, porabi izredno malo resursov (HDD, RAM). Svoje pridodaja se mocna paraleliziranost aplikacij, ki tecejo gor.

@jype: tisto z "GB GB" v podpisu je bil manjsi lapsus.

Ja, sem mislil tudi sicer. Zato, da si bo zagotovila stabilno podporo.

Je pa res, da ne vem koliko je investicija uspešna.

In ena boga tajnica na sončni upravi bo vedla kje in kako se nastavi spremenljivko LANG? ROFL!!!

Zakaj bi morala ? LANG in ustrezne LC_ spremenljivke ti nastavi distro...

In ena boga tajnica na sončni upravi bo vedla kje in kako se nastavi spremenljivko LANG? ROFL!!!

Nima tajnica tega kaj tipat. To nastavi admin ob inštalaciji sistema in ima, da ostane nedotaknjeno.

No potem smo pa tam, kjer bodo odprtokodniki mastno služili. Z inštalacijami in nastavitvami programov. Prav tu pa se zna zgoditi, da bo največji strošek prehoda, ki bo lahko (in po veliki verjetnosti bo) večji od stroška licenc. Potem pa še vzdrževanje...

MS (ali katerakolifirma pač že opravlja te storitve v njegovem imenu) pa ne služijo mastno, ampak opravljajo vsa vzdrževalna dela, vse inštalacije zastonj, ob prehodu na nov vmesnik (office) ti organizirajo zastonj tečaje?

Moja SW tud ni poslovenjen

Se vedno pa nihce od zaprtokodnikov ni povedal zakaj MS ni ena socialisticna firma, ki mora za razvoj programske opreme pobirati denar drzavi.

To je hujs k Metalna ali pa TAM. Oni so vsaj nekaj proizvajal.

Mah dejte no, da ne bi mogli preit vsaj na FF in OO ter začeli uporabljat formate dokumentov, ker imaš specifikacije odprte? Res JU ni nek zgled učinkovitosti, ampak sami loleki pa tudi ne delajo tam, kot bi nekateri radi prikazali.

Tole je izjava izposojena iz zadnje številke Mladine. V njej je zapisano, da je Gorazd Perenič izjavil: "Operacijski sistem na večini strežnikov za dokumentne sisteme in strežnikov, na katerih tečejo spletne aplikacije, je že danes Linux."

Vendar pa je dodal tudi tole: "Velike centralne evidence, kot so register prebivalstva, kataster ipd,, bodo verjetno težko delovale na odprti kodi, ker za tako obsežne baze podatkov, za katere je nujno zanesljivo delovanje, pravzaprav zares brezplačnih odprtokodnih rešitev niti ni."

Tako, da očitno nekakšni strokovnjaki za Linux in odprto kodo tam že so...

Tole je izjava izposojena iz zadnje številke Mladine. V njej je zapisano, da je Gorazd Perenič izjavil: "Operacijski sistem na večini strežnikov za dokumentne sisteme in strežnikov, na katerih tečejo spletne aplikacije, je že danes Linux."

Vendar pa je dodal tudi tole: "Velike centralne evidence, kot so register prebivalstva, kataster ipd,, bodo verjetno težko delovale na odprti kodi, ker za tako obsežne baze podatkov, za katere je nujno zanesljivo delovanje, pravzaprav zares brezplačnih odprtokodnih rešitev niti ni."

Tako, da očitno nekakšni strokovnjaki za Linux in odprto kodo tam že so...

Seveda, pa si prebveril, kaj je tu open source. Novell z Zenworksi, jao free alternativa, vse ostalo je microsoft desktop, z Microsoft produkti…. Microsoft stane enako kot Novell z Zenworksi, to je znalac od opencode alternative.

Seveda, pa si prebveril, kaj je tu open source. Novell z Zenworksi, jao free alternativa

Odprta koda != brezplačna uporaba.

Če uporabljaš angleško besedo "free", potem je vedno potrebno ugibati, ali je to "free speech" ali "free beer". Odprta koda je pač odprta na vpogled, ni pa zastonj kosilo. Tudi recept za solato je "odprta koda", ampak nekomu še vedno plačaš, da ti jo pripravi, če se ti je samemu ne da.