Slo-Tech - Objavili smo že prve vtise o MJU-jevem prevodu nemške aplikacije za sledenje stikov Corona Warn App. Zdaj je čas, da aplikacijo #OstaniZdrav v roke vzamemo malo bolj resno. Pogledali smo v njeno drobovje in preverili kako deluje.

O aplikaciji

Kot pravi Ministrstvo za javno upravo (MJU), je #OstaniZdrav "pripomoček, ki vam sporoči, ali ste bili v stiku z okuženo osebo. Z njeno uporabo in upoštevanjem priporočil vsak izmed nas pripomore k obvladovanju širjenja virusa ter varovanju zdravja nas samih, naših bližnjih in celotne družbe".

Aplikacijo je mogoče na telefone z operacijskim sistemom Android namestiti iz spletne trgovine Google Play. Trenutna verzija je 1.1.1, zadnji popravki zadevajo zlasti napake v prevodih. Njena povprečna ocena je 4,1/5 od skupaj nekaj manj kot 500 ocen. Po novem je aplikacija na voljo tudi v App Store za Applove naprave (različica 1.2.2), za zdaj pa ima le pet ocen s skupno oceno 3,6/5.

Kaj aplikacija počne?

Cilj aplikacije je opozoriti uporabnika, da...

Slo-Tech - Potem, ko je spomladi MJU naročil in dobil študijo uvajanje odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi, so sedaj ugotovili, da si je tokrat želijo zares in so zanjo tudi pripravljeni plačati.

Tako bo na javnem razpisu izbrani ponudnik, ki je v zadnjih petih letih uspešno izvedel vsaj en zaključen projekt iz področja vrednotenja učinkov IT projektov v javni upravi v vrednosti nad 50.000 EUR in v enakem času izvedel vsaj dva projekta evalvacije IT rešitev v javni upravi v vrednosti nad 100.000 EUR, še enkrat izvedel celovito analizo možnosti uvajanja odprto-kodnih sistemov v državno upravo.

Če poleg zgoraj naštetih pogojev zaposlujete tudi doktorja računalništva, ekonomije in informacijsko-upravljalskih ved, se lahko na javni razpis prijavite do 13.6.2011.

Za izvedbo študije je tokrat predpisana WiBe metodologija, ki se šteje za del razpisne dokumentacije (metodologijo mora izvajalec rahlo prilagoditi).

Želi kdo napovedati izvajalca in rezultat te študije?

Finance - Nedavna študija o prehodu slovenske javne uprave na odprto kodo je zbudila številne odzive in odmeve, seveda tudi s strani nekaterih Microsoftovih poslovnih partnerjev. Žolčni odzivi so seveda razumljivi, a novinarji časnika DELO so v sredi tega tedna razkrili, da naj bi podjetje Microsoft preko svojih poslovnih partnerjev pričelo s svojevrstno kampanjo kritike odprte kode.

Kljub kritikam uporabe odprte kode v javni upravi pa imamo tudi v Sloveniji primer uspešne uvedbe uporabe odprte kode v delo državnih organov. Današnje Finance tako v članku o uporabi odprte kode na slovenskih sodiščih navajajo, da imajo slovenska sodišča zaradi zamenjave licenčnih programov z odprtokodnim programjem na letni ravni za okrog 400.000 EUR nižje stroške. Prehod so izvedli v letih 2006 in 2007, na 4600 računalnikih pa uporabljajo pisarniški paket OpenOffice, spletni brskalnik Mozilla Firefox ter odjemalec za e-pošto Mozilla Thunderbird (gre za tim. Enotno poslovno okolje). Zaradi morebitnih težav z...

Slo-Tech - Novica o študiji prehoda državne uprave na odprtokodno programsko opremo je s preko tristopetdeset komentarji ena odmevnejših novic na Slo-Techu, vest pa je odmevala tudi drugod. Na Dnevniku so se pogovarjali s Tomažem Zverom, koordinatorjem študije. Na COKS Bazarju, blogu Centra odprte kode Slovenije so objavili krajšo novico o študiji, pri kateri so tudi sami sodelovali kot ustvarjalci. Na Financah pa so poizvedeli, da je študija stala 13700 evrov.

Na EnaA magazinu oz. dnevniku nove ekonomije pa je urednik DNE objavil prispevek "Komu je v interesu odprta koda v javni upravi?", v katerem opozori na določene pomanjkljivosti študije, ki smo jih tudi v komentarjih na Slo-Techu že opazili: da je študija zgolj teoretična in temelji na starih "internetnih virih" in da je študijo obakrat izvedel IPMIT, prišel pa do precej različnih zaključkov.

Žal pa urednik DNE posega po metodi zastraševanja, negotovosti in dvomov (nekaterim bolj znan po angleško kot FUD). V novici namreč navaja, da...

Slo-Tech - Potem, ko je slovenska državna uprava dolga leta trdila, da so odprtokodne rešitve predrage ter da je vsako razmišljanje o prehodu nesmiselno, da je koda Linuxa preveč odprta, da so javni razpisi z vnaprej izbranim ponudnikom skladni s slovensko zakonodajo, je te dni doživela razsvetljenje.

Medtem, ko državni organi še vedno kot po tekočem traku podpisujejo pogodbe MS EA (Banka Slovenije, DARS, ...), se je država odločila, da je čas za spremembe. Po tem, ko je država 8 let plačevala za pravico nadgradnje iz Windows XP na Windows XP in po tem, ko je Microsoft po dolgih letih čakanja izdal novo različico svoje namizne programske opreme, ki jo potrebuje vsak državni uradnik (Windows 7 in Office 2010), ter po tem, ko je država za te nadgradnje plačala, prešolala uporabnike in jih lahko uporablja do nadaljnjega je sedaj pravi čas za prehod.

Tako naj bi po predlogu iz študije država izvedla postopni prehod na odprto kodo, v skladu s katerim bi do konca leta 2015 80 odstotkov državnih...

Slo-Tech - Zgodba o nakupih programske opreme podjetja Microsoft s strani državne uprave je bila v zadnjem času že večkrat obdelana, tokrat pa jo dopolnjujemo še z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije glede ravnanja MJU v postopku nabave in vzdrževanja Microsoft programske opreme.

Po tem, ko smo v več člankih pisali o državnih nabavah programske opreme in IT storitev (del naših ugotovitev pa so povzeli tudi pri drugih časnikih, zlasti pri Dnevniku in Financah) je kranjsko združenje Tux sredi februarja 2010 na Računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije poslalo pobudo za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 - 2010. Prav tako smo Komisijo za preprečevanje korupcije že decembra 2009 zaprosili za mnenje ali morda javno naročilo 2008/P 40 ni bilo prilagojeno v korist podjetju Microsoft.

Komisije za preprečevanje korupcije je zadevo preučila in 14. 6. 2010 sprejela mnenje številka 15, v katerem...

Slo-Tech - Po tem, ko smo pred kratkim objavili članek o transparentnosti in gospodarnosti javne uprave pri nakupih programske opreme, so se pojavila različna ugibanja o primernosti uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. Kljub temu, da odprto kodo uspešno uvajajo v različnih državah po svetu, pa je po mnenju nekaterih situacija v Sloveniji morda vseeno tako specifična, da uporaba odprte kode v javni upravi morda ni primerna. V članku smo sicer poudarili, da bi to lahko ugotovili le z resno in odprto pilotno raziskavo, ki bi na podlagi resnega načrta in realnih podatkov ocenila pozitivne in negativne učinke, morebitna odločitev za prehod ali proti njemu pa bi bila s tem podkrepljena s podatki in konkretnimi argumenti. A državna uprava do sedaj resne pripravljenosti na kaj takega ni pokazala.

Z eno izjemo. Našli smo namreč državnega uradnika na enem izmed ministrstev, ki je na svoj računalnik samoinciativno naložil Linux. Kasneje je v prehod prepričal tudi ostale sodelavce na...

Slo-Tech - Konec avgusta 2009 smo na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja od Ministrstva za javno upravo želeli pridobiti seznam, vsebino in vrednost vseh pogodb, ki jih je državna uprava v letu 2009 sklenila s podjetjem Microsoft.

Novembra 2009 je MJU dostop do dela zahtevanih dokumentov zavrnilo, vendar smo se na odločbo o zavrnitvi zaradi kršitve Zakona o splošnem upravnem postopku s strani MJU na odločitev pritožili in zahtevali ponovno odločanje. MJU je postopek odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja obnovila, vendar pa odgovora kar ni bilo. Zato smo se v začetku januarja pritožili pri Informacijskem pooblaščencu; izkazalo se je, da postopek odločanja še teče, a je MJU potem zadevo sam v odločanje odstopil Informacijskemu pooblaščencu.

MJU se je v prvi (zaradi kršitve ZUP razveljavljeni) odločbi skliceval na to, da je del vsebine pogodbe z Microsoftom opredeljen kot poslovna skrivnost. Vendar pa smo bili mnenja, da izjema poslovne skrivnosti ne...

Dnevnik - Kot poročajo na Dnevnik.si in COKS sta Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije v petek prejela pobudo za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 - 2010.

Po mnenju avtorjev pobude država namreč predpostavlja, da obstaja le en ponudnik pisarniške programske opreme, ni pa preverila obstoja morebitnih drugih konkurenčnih ponudnikov (z javnim pozivom ali razpisom). Prav tako naj bi pri postopkih priprave strokovnih izhodišč in mnenj, ki so osnova za odločitev o nakupu obstajal utemeljen sum o konfliktu interesov zadolženih uradnikov, strokovna mnenja pa pripravljajo uradniki v katerih strokovnost avtorji pobude dvomijo, saj naj bi smotrnost nakupa Microsoft pisarniških orodij utemeljili s študijami in analizami, ki jim del strokovne javnosti ugovarja.

Mimogrede, avtorji se v pobudi sklicujejo tudi na dejstvo, da naj bi bila vsebina pogodb z Microsoftom tajna - ta podatek ne drži povsem, saj je...

Dnevnik - Kot poročajo na Dnevniku, so državni organi lani in letos za informatizacijo namenili več kot 118 milijonov evrov, od tega je bilo letos za programsko opremo namenjenih več kot 20 milijonov EUR, Ministrstvo za javno upravo pa ne more pojasniti, za kaj je bilo porabljenih ostalih 100 milijonov EUR.

Po poročanju Dnevnika MJU nima podatkov o porabi sredstev za informatizacijo po posameznih organih, razlika med 22 in 118 milijoni EUR pa "nastane zato, ker je za potrebe informatizacije državnih organov potrebno še marsikaj drugega, kot samo nakup in vzdrževanje licenc ter usposabljanje in izobraževanje".

Prav tako na MJU niso želeli razkriti koliko denarja država nameni podjetjem IBM, Microsoft in Oracle, saj naj bi bili ti podatki poslovna skrivnost.

So pa uspeli izvedeti, da je vrednost dveletne pogodbe z IBM 4.452.400 EUR, država pa je za 360.000 EUR kupila tudi protivirusno programje za približno 40.000 računalnikov ter 800 datotečnih in aplikacijskih strežnikov državne uprave.

...

Slashdot - Nedavno smo poročali, da so se Rusi odločili razviti svoj operacijski sistem, osnovan na Linuxu, ki bo zmanjšal njihovo odvisnost od zahodnega programja. Kot kaže, so se nekoliko precenili, saj so projekt (začasno) odpovedali (človeški prevod: 1. del, 2. del) . Ilija Ponomarev, ki v Dumi vodi komite za tehnologijo, je svoje pismo o izdelavi "nacionalne programske platforme" poslal predsedniku Medvedjevu, ki ga je posredoval Ministrstvu za komunikacije.

To se je odzvalo z besedami, da pripoznavajo usmerjenost k domači odprti kodi, a se ne strinjajo z načinom. Po njihovem mnenju izdelava domačega operacijskega sistema ne bo prinesla dovolj družbi in ekonomiji, da bi upravičila stroške. Je pa ministrstvo predlagalo sprejem vrste predpisov, ki bi poskrbeli za združljivost različnih vladnih informacijskih sistemov, uvedbo pilotnih projektov za prehod vladnih služb na odprto kodo, izdelavo repozitorija programske opreme in sprejetje zakonodaje, ki bo uperjena proti monopolom pri nakupih...

Slo-Tech - Pogodba slovenske državne uprave (vse državne službe) z Microsoftom o uporabi izdelkov se je v letu 2002 iztekla.

Država je na razpotju. MS je sicer preverjena rešitev, a nesramno draga. Uvajanje OpenOfficea v tako velik sistem
pa tvegano početje in zanj nihče noče biti odgovoren.

Če se hočeš znebiti odgovornosti, daj narediti študijo (vsebina ni važna, samo da lahko nanjo pokažeš s prstom). Tokrat gre za študijo "Ocena ekonomske upravičenosti MS Enterprise Agreement za obdobje 2003-2005", katere povzetek lahko preberete.

In ugotovitve? OpenOffice je že resni konkurent MS Officeu. Prehod je mogoč. Če bi ob prehodu nanj bilo samo toliko problemov kot lahko ta trenutek predvidijo, bi cela zadeva stala 8% manj kot MS rešitev. Če bi prišlo do nepredvidenih težav, pa bi bil OO 8% dražja rešitev (8% znese 530M SIT).

Vse lepo in prav, samo če človek natančno prebere študijo ugotovi, da so si ravno tiste številke, ki potem povzročijo razliko (podražitev v primeru težav) izbrali...