» »

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Odprtokodno oziroma prosto programje v zadnjem ─Źasu postaja zelo resna alternativa lastni┼íkemu programju in po svetu je ─Źedalje ve─Ź primerov ustanov in podjetij, ki zaradi ┼ítevilnih prednosti prehajajo na uporabo odprte kode. Poleg ugodne cene (odprtokodno programje je praviloma na voljo brezpla─Źno) glavno razliko med konceptoma odprte in zaprte kode predstavlja predvsem razli─Źen pristop do licenciranja programske opreme.

Prosto programje obsega vso tisto programsko kodo, ki uporabniku (preko proste licence, navadno gre za licenco GPL - General Public Licence) dovoljuje prosto raz┼íirjanje ter omogo─Źa prost dostop do izvorne programske kode, njeno spreminjanje in vklju─Źevanje v lastne programe. Lastni┼íko programje pa po drugi strani temelji na druga─Źnem licen─Źnem modelu - raz┼íirjanje lastni┼íkega programja je omejeno, uporabnikom programa ni dovoljeno spreminjati, izvorna programska koda pa praviloma ni na voljo ali pa je na voljo le ob podpisu pogodbe o nerazkritju.

Posledica tega je, da je pri uporabi lastni┼íkega programja uporabnik priklenjen oz. vezan na ponudnika programske opreme, kar je lahko kriti─Źno predvsem v primeru zahtev po novi funkcionalnosti ali nadgradnjah programske opreme, pri uporabi odprtokodne programske opreme pa tak┼ínega priklepanja na ponudnika oz. vezave (gre za tim. vendor lock-in) ni.

Odprtokodno oziroma prosto programje ni nujno nekomercialno, ─Źeprav praviloma velja, da je na voljo povsem brezpla─Źno. Kljub temu je tak┼íen model razvoja programske opreme lahko uspe┼íen, saj razvijalci, ki tovrstno programje na internetu dajo na voljo za brezpla─Źen prenos, lahko tr┼żijo podporo in vzdr┼żevanje.

Da je razvoj prostega programja dejansko uspe┼íen, v praksi dokazujejo tudi ┼ítevilni uspe┼íni odprtokodni projekti, kot npr. spletni brskalnik Firefox (v Evropi ima trenutno najvi┼íji tr┼żni dele┼ż), odjemalec e-po┼íte Thunderbird, pisarni┼íki paket OpenOffice.org, multimedijski predvajalnik VLC, itd. Konec koncev pa to dokazuje tudi operacijski sistem Ubuntu Linux, ki je leta 2009 prvi─Ź uradno (!) postal konkurenca izdelkom podjetja Microsoft in na katerega prehaja ─Źedalje ve─Ź resnih ustanov.

Tako je z uspe┼ínim prehodom iz okolja Windows na okolje Linux pred ─Źasom pri─Źela francoska policija, ki je ┼że v za─Źetnem obdobju prehoda (kon─Źan naj bi bil do leta 2015) po besedah predstavnika francoske ┼żandarmerije Xavierja Guimarda uspela zni┼żati stro┼íke za 70 odstotkov (oziroma prihraniti celih 50 milijonov EUR), kot navajajo, pa se je s prehodom na Linux izbolj┼íala podpora odprtim standardom, Linux pa je prinesel tudi poenostavljeno upravljanje in vzdr┼żevanje informacijskega sistema (kraj┼ía evalvacija prehoda je objavljena na spletni strani OSOR.eu). Podobne u─Źinke prehoda ugotavljajo tudi v nem┼íkem zunanjem ministrstvu, kjer so ugotovili, da je vzdr┼żevanje ra─Źunalnikov z name┼í─Źenim operacijskih sistemom Linux dale─Ź najcenej┼íe (leta 2003 so za─Źeli prehod na 11.000 ra─Źunalnikih, ocenjujejo pa, da so stro┼íke vzdr┼żevanja zbili na ─Źetrtino). Tudi v drugih dr┼żavah razmi┼íljajo podobno. Npr. v Rusiji, kjer bodo okrog 60.000 ruskih u─Źiteljev nau─Źili name┼í─Źati in uporabljati odprtokodno programsko opremo, vsem ┼íolam pa so tudi ┼że razdelili namestitvene CD-je z Linuxom, ali v ┼ávici, kjer je njihova agencija za informatizacijo v izobra┼żevanju marca 2010 vsem ┼íolam priporo─Źila prehod na odprto kodo. Za prehod na Ubuntu Linux so leta 2008 (uspe┼íno) odlo─Źili tudi v Zimbabvejskem parlamentu ter v Vietnamu, kjer bodo Linux morale uporabljati vse dr┼żavne ustanove.

V letu 2009 so prehod na odprto kodo za─Źeli tudi na francoskem direktoratu za javne finance. Za za─Źetek na─Źrtujejo namestitev odprtokodnega odjemalca e-po┼íte Mozilla Thunderbird na 130.000 ra─Źunalnikov (pred tem so za branje e-po┼íte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes), za skupinsko delo pa namesto Microsoft Exchange na─Źrtujejo uporabo platforme Open Business Management. Odprto kodo sicer uporabljajo tudi v drugih francoskih ustanovah, nekatere med njimi pa tudi pomembno prispevajo k razvoju odprtokodnih programov. Francoska vojska se je tako zaradi varnosti odlo─Źila uporabljati odprtokodni odjemalec e-po┼íte Mozilla Thunderbird na 80.000 ra─Źunalnikih, v okviru projekta Trustedbird pa razvijajo ┼ítevilne varnostne izbolj┼íave za Mozilla Thunderbird. Nekatere med njimi so bile tudi vklju─Źene v tretjo razli─Źico Mozille Thunderbird. Prihranke s prehodom na odprto kodo si obetajo tudi v policiji na ┼ávedskem. Po njihovih izra─Źunih naj bi na stre┼żni┼íkem podro─Źju v naslednjih 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR, zanimiva pa je tudi ocena, da v njihovem primeru na podro─Źju stre┼żni┼íkih re┼íitev odprtokodne re┼íitve zna┼íajo le eno petino stro┼íkov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne re┼íitve zna┼íajo le eno sedmino stro┼íkov. O prehodu razmi┼ílja tudi policija na Nizozemskem, kjer trenutno ┼że izvajajo testiranje odprtokodnih re┼íitev, proti odprti kodi pa resno pogledujeta tudi Kanada in Velika Britanija.

Uspe┼íen pilotni projekt prehoda tehni┼íke ┼íole na Ubuntu je potekal tudi v Islandiji (s prehodom so zni┼żali stro┼íke, na te┼żave pa niso naleteli), ┼íe bolj obse┼żno pa so se prehoda lotili v ┼ávici in Makedoniji ter v Braziliji. V slednji so v 5560 ob─Źinah v ┼íole namestili 350.000 namizij z Linuxom.

Porast uporabe OpenOffice.org pisarni┼íkega paketa je opaziti tudi v Belgiji, kjer OpenOffice uporablja Agencija za javne odpadke Flanderja, mestna uprava v mestu Schoten, pristani┼í─Źe Antwerp (1300 ra─Źunalnikov) ter zaposleni v upravi province Limburg, Vincent Van Quickenborne, belgijski minister za poenostavitev javne uprave pa je pred kratkim javno izrazil svojo podporo odprti kodi in napovedal ┼íe ve─Źjo vklju─Źenost dr┼żavne uprave v njeno uporabo in razvoj. Odprte formate uporabljajo tudi v na Danskem, kjer je vlada v za─Źetku leta 2010 sprejela odlo─Źitev, da bodo vse vladne agencije (pri─Źakujejo pa da jim bodo kmalu sledili tudi na regionalni in lokalni ravni) za pisarni┼íke dokumente odslej uporabljale odprti format ODF (podpira ga odprtokodni pisarni┼íki paket openOffice.org), podobno odlo─Źitev pa so leta 2007 sprejeli tudi na Norve┼íkem. Odprto kodo uspe┼íno uporabljajo tudi podjetja, kar dokazuje podjetje IBM, kjer morajo od septembra letos uporabljati le pisarni┼íki paket OpenOffice.org, ─Źe pa na delovnem mestu ┼żelijo uporabljati MS Office, za to potrebujejo posebno odobritev vodstva podjetja. Pri tem so v IBM poudarili, da je bila odlo─Źitev za OpenOffice.org sprejeta zato, ker v podjetju ┼żelijo uporabljati odprte standarde.

Povsod po svetu se torej bolj ali manj resno razmi┼ílja o prehodu na odprtokodno programsko opremo, izvedenih je ┼że kar nekaj uspe┼ínih pilotnih projektov in celo zaklju─Źenih prehodov, zato se upravi─Źeno lahko vpra┼íamo kaj se na tem podro─Źju dogaja v Sloveniji.

Kaj pa Slovenija?


Formalno slovenska dr┼żava prehod na odprto kodo podpira. Tako so vsaj zapisali v Strategiji razvoja informacijske dru┼żbe (si2010), kjer se je na strani 41 Slovenija zavezala zagotavljanju "ustreznih mo┼żnosti za razvoj uvajanje in uporabo re┼íitev, ki temeljijo na na─Źelu odprte kode na vseh podro─Źjih javnega interesa" med strate┼íke cilje pa je zapisala tudi "dejavno podporo enakovredni obravnavi lastni┼íke in odprtokodne programske opreme".

Tako na papirju, kaj pa v praksi?

V za─Źetku leta 2009 so trije poslanci Dr┼żavnega zbora RS (Luka Juri, Frange┼ż Matev┼ż in Dejan Levani─Ź) na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne re┼íitve. Vlada je pobudo obravnavala marca 2009 na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo pripravila precej nenavaden odgovor.

Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so bili na vladi mnenja, da prihranka ni, in ob tem gladko spregledali dejstvo, da je ravno zaradi nespo┼ítovanja spletnih standardov s strani brskalnika Internet Explorer razvoj spletnih aplikacij lahko precej dra┼żji ter da so uporabniki Internet Explorerja, zlasti njegovih starej┼íih razli─Źic izpostavljeni ┼ítevilnim varnostnim problemom, odpravljanje katerih predstavlja tim. skrite stro┼íke (npr. stro┼íki nakupa protivirusnega programja, stro┼íki odpravljanja varnostnih te┼żav, itd.).

V nadaljevanju odgovora ┼żal lahko opazimo tudi veliko nepoznavanje podro─Źja informacijske varnosti s strani vladnih strokovnjakov, ki so pripravljali omenjeni odgovor. Glede Linuxa so namre─Ź izrazili mnenje, da "ni primeren za kon─Źnega uporabnika zaradi preve─Ź odprte kode in prevelike ranljivosti v primeru mno┼żi─Źne uporabe" ter da je "Linux okolje lahko ┼íe bolj ranljivo, saj gre za odprto kodo, kjer je vsakomur dostopna izvorna koda".

Odgovor je precej nenavaden, saj v nadaljevanju Ministrstvo za javno upravo samo poudarja, da Linux na stre┼żni┼íkem podro─Źju ┼że sedaj uporabljajo v veliki meri in celo ugotavljajo, da so "v celoti vzeto stro┼íki ni┼żji kot pri uporabi Microsoft Windows stre┼żnikov".

Vsekakor se zastavlja vpra┼íanje zakaj Linux za namizne sisteme varnostno ni primeren, za stre┼żnike, kjer se praviloma nahajajo precej bolj ob─Źutljivi podatki in pomembne aplikacije, pa je (oziroma, zakaj tudi stre┼żniki ne te─Źejo na bolj varnem operacijskem sistemu -- Windowsih). Hkrati vladni strokovnjaki o─Źitno povsem spregledajo dejstvo, da informacijske varnosti ni mogo─Źe zagotavljati s pomo─Źjo skrivanja (tim. security through obscurity), pa─Ź pa predvsem skozi transparentnost (tim. security through tranparency). Med resnimi strokovnjaki za informacijsko varnost (npr. Bruce Schneier, ki je ena najve─Źjih avtoritet na tem podro─Źju) je namre─Ź ┼że dolgo povsem sprejeto na─Źelo, da varnosti s pomo─Źjo skrivanja programske kode ni mogo─Źe ustrezno zagotoviti. Konec koncev pa je dokaz, da skrivanje programske kode ne zagotavlja varnosti prav ┼ítevilo varnostnih ranljivosti in zlorab le-teh v (zaprtokodnem) okolju Windows, kjer izvorna koda javnosti ni dostopna in naj zato do varnostnih ranljivosti ne bi prihajalo.


Kaj pa OpenOffice.org?


So pa - vsaj na papirju - na vladi pokazali nekoliko bolj odprt odnos glede uporabe OpenOffice.org. Na Ministrstvu za javno upravo so namre─Ź poudarili, da ne nasprotujejo uporabi OpenOffice.org ter da celo pripravljajo pobudo za dolo─Źitev odprtega standarda ISO/IEC 26300:2006 kot obveznega standarda za izmenjavo dokumentov znotraj dr┼żavne uprave.

Vsekakor pohvalna poteza, ki pa zahteva nekoliko podrobnejšo obravnavo.

Za za─Źetek nekaj besed o OpenOffice.org. Gre za odprtokodno zbirko pisarni┼íkih programov, ki omogo─Źa urejanje besedil, preglednic in izdelavo predstavitev. OpenOffice.org neposredno konkurira pisarni┼íki zbirki Microsoft Office, saj omogo─Źa prakti─Źno vse, kar omogo─Źa tudi konkuren─Źni produkt. Razlika je le v nekoliko druga─Źnem zunanjem videzu programa (a resnici na ljubo razlike res niso velike), OpenOffice.org ne vsebuje vgrajenega odjemalca za e-po┼íto (lahko pa seveda uporabimo odprtokodni in brezpla─Źni odjemalec e-po┼íte Thunderbird), precej te┼żav pa ima OpenOffice.org tudi z Microsoftovimi datote─Źnimi formati. Datoteke MS Office na─Źeloma sicer zna uvoziti, vendar pri bolj zapletenih dokumentih pri uvozu v─Źasih pride do manj┼íih nepravilnosti (ki se poka┼żejo kot podrta oblika dokumenta). Po drugi strani pa Microsoft Office (vseh) dokumentov konkurence brez dodatnega programja sploh ne zna uvoziti (novej┼íe razli─Źice MS Offica imajo sicer podporo za dokumente v OpenDocument formatu).

Vsekakor gre za resen izdelek, primeren za uporabo v poslovnem okolju, kar dokazujejo tudi nekateri slovenski primeri ustanov, ki uspe┼íno uporabljajo ta pisarni┼íki paket. OpenOffice.org tako ┼że uporabljajo slovenska sodi┼í─Źa, ─Źasopisna hi┼ía DELO, Zdravstveni dom Ljubljana, nekatere ┼íole, itd. Uradnih podatkov o uporabnikih tega odprtokodnega pisarni┼íkega paketa sicer ni, nekoliko bolj sistemati─Źne izku┼ínje s prehodom imajo le v Centru za informatiko Vrhovnega sodi┼í─Źa. Tam so leta 2006 ugotavljali, da je najve─Źji stro┼íek migracija uporabnikov (kar je seveda enkraten stro┼íek), negativnih izku┼íenj s prehodom pa (takrat) niso imeli. Danes je stanje podobno - sodstvo uspe┼íno uporablja odprto kodo, kar mu prina┼ía ┼ítevilne prednosti in prehod se je zagotovo izpla─Źal. Zato se zastavlja vpra┼íanje kako to, da OpenOffice.org ne uporablja tudi dr┼żavna uprava.

Študija


Vpra┼íanje prehoda iz pisarni┼íkega paketa Microsoft Office na OpenOffice.org se je slovenski dr┼żavi nekoliko resneje prvi─Ź zastavilo leta 2002. V tem obdobju se je vlada odlo─Źala o podalj┼íanju licenc za Microsoft Office in OpenOffice.org se je pojavil kot mo┼żna alternativa.

Kljub temu, da je programski paket OpenOffice.org na voljo brezpla─Źno, pa je njegovo uvajanje povezano z dolo─Źenimi stro┼íki. Leta 2002 je zato vlada naro─Źila ┼ítudijo o uravi─Źenosti prehoda na OpenOffice.org. ┼átudija je bila narejena za obdobje treh let in ugotovljeno je bilo, da bi obnova Microsoftovih licenc in uporaba Microsoft Office stala pribli┼żno 6.7 milijarde SIT (27 milijonov EUR), prehod na OpenOffice.org pa 7.2 milijarde SIT (30 milijonov EUR). ┼átudija je bila sicer nekoliko kotroverzna in mo─Źno kritizirana, saj je glede prehoda pripravila dva razli─Źna scenarija, natan─Źna metodologija izra─Źuna stro┼íkov prehoda in verjetnosti enega ali drugega scenarija pa ni znana. Kakorkoli ┼że, vlada se je odlo─Źila za uporabo Microsoft Officea.

Leta 2005 je pogodba med Microsoftom in vlado potekla in ponovno se je bilo potrebno odlo─Źiti med podalj┼íanjem licence ali prehodom na OpenOffice.org. V revidirani ┼ítudiji za obdobje treh let je bilo ugotovljeno, da bi prehod na OpenOffice.org stal 7.5 milijarde SIT (31 milijonov EUR), podalj┼íanje pogodbe z Microsoftom in nadaljevanje uporabe Microsoft Office pa 7.02 milijarde SIT (29 milijonov EUR) (revidirana ┼ítudija, stran 4). Prihranek je bil tokrat ponovno pri uporabi Microsoft Office in vlada se je odlo─Źila za podalj┼íanje pogodbe z Microsoftom.

To je vlada storila kljub temu, da je bila tudi ┼ítudija iz leta 2005 precej nenavadna. ┼átudija namre─Ź navaja tri vrste tveganj pri prehodu na OpenOffice.org. Prva vrsta tveganj je sprejem nove pisarni┼íke zbirke s strani kon─Źnih uporabnikov in pre┼íolanje (avtorji so ocenili, da bo prehod precej zahteven), druga vrsta tveganj je povezana s prenosljivostjo dokumentov v OpenOffice format, tretja zvrst tveganj pa je povezana z zagotovitvijo ustreznega nivoja tehni─Źne podpore uporabi pisarni┼íke zbirke.

Pomisleki so vsekakor relevantni, vendar v ┼ítudiji ni bilo podane ocene kako obse┼żno in zahtevno naj bi bilo pre┼íolanje in kak┼íni bi bili dejanski stro┼íki. Poleg tega je ta zvrst tveganj veljala le dokler Microsoft ni bistveno spremenil uporabni┼íkega vmesnika svoje pisarni┼íke zbirke. Kot ka┼żejo nekateri podatki, pa je bil prehod iz Microsoft Office 2003 na Microsoft Office 2007 v resnici precej enostaven, kar pomeni, da trditev o zahtevnosti prehoda ni to─Źna. Glede druge vrste tveganj prav tako avtorji ┼ítudije niso navedli ocene koliko dokumentov v resnici ne bo prenosljivih oziroma kak┼ína bo stopnja prenosljivosti. Prav tako niso odgovorili na vpra┼íanje zakaj bi bila avtomatizacija mo┼żna v manj┼íi meri (manjka konkretna podlaga za tako oceno) ter ali je sploh potrebno konvertirati vse stare dokumente. Glede tretje vrste tveganj pa ravno tako manjka konkretna ocena kak┼íen nivo tehni─Źne podpore bi bil sploh potreben in koliko bi to v resnici stalo. Glede na to, da so pisarni┼íki paketi relativno enostavne aplikacije, uporaba osnovnih funkcij pa je v obeh pisarni┼íkih paketih prakti─Źno enaka, lahko upravi─Źeno dvomimo, da bi bili stro┼íki povezanimi s to vrsto tveganj kriti─Źni. Vsekakor ┼ítudija ni bila pripravljena na podlagi pilotnega projekta, zato ocene ne temeljijo na realnih podatkih, pa─Ź pa so postavljene precej "─Źez palec", osnove za stro┼íke pa niso ustrezno pojasnjene. Prav tako so tveganja zgolj navedena, ne pa tudi ustrezno ocenjena - ne z verjetnostjo, ne z u─Źinkom.

Za konec pa se lahko ┼íe vpra┼íamo, zakaj je bila ┼ítudija opravljena samo za obdobje treh let? Dejstvo namre─Ź je, da je stro┼íek prehoda na OpenOffice.org enkraten in bi bil v tri- ali ┼íestletnem prakti─Źno povsem enak. Po drugi strani pa je stro┼íek za nakup licenc za Microsoft Office v obdobju ┼íestih let dvakraten (licence je potrebno kupiti za dve 3-letni obdobji). Trik je o─Źitno v izbiri obdobja, ki je ravno dovolj kratko, da se v njem prehod na odprtokodni izdelek ne izpla─Źa, na dolgi rok pa je povsem jasno, da bodo licen─Źnine izbranemu ponudniku programske opreme prina┼íale lepe in razmeroma stabilne dohodke.

A zgodbe tukaj ni konec. Lani se je izteklo tudi drugo triletno obdobje in zastavilo se je vpra┼íanje kaj konkretno namerava storiti vlada na podro─Źju uvajanja odprte kode tokrat. Bodo sledili zavezam iz strategije si2010, in aktivno podprli uporabo odprte kode, ali se bodo ponovno odlo─Źili za nakup lastni┼íkega programja? O tem ve─Ź v nadaljevanju.


Zahteva za dostop do informacij javnega zna─Źaja


Da bi pridobil podatke o stro┼íkih, ki jih ima dr┼żavna uprava z nakupom zaprtokodne programske opreme sem konec avgusta 2009 na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega zna─Źaja po elektronski po┼íti Ministrstvo za javno upravo zaprosil za seznam, vsebino in vrednost vseh pogodb, ki jih je dr┼żavna uprava v zadnjem letu sklenila s podjetjem Microsoft. Kasneje se je sicer izkazalo, da bi bilo do teh podatkov mogo─Źe priti na precej bolj enostaven na─Źin (konec koncev pa Microsoft tudi ni edini in tudi ne najve─Źji ponudnik zaprtokodne programske opreme), a zahteva po razkritju pogodb je razkrila zanimive prakse dr┼żavne uprave pri nakupih programske opreme. Zgodba se je na tej to─Źki pravzaprav ┼íele za─Źela zapletati.

21. septembra 2009 sem prejel sklep o podalj┼íanju odlo─Źanja v zadevi za 20 delovnih dni. Vsebina sklepa razkriva, da je Ministrstvo za javno upravo v letu 2009 s podjetjem Microsoft podpisalo dve pogodbi. Dne 4. novembra 2009 mi je bila nato vro─Źena odlo─Źba MJU ┼ít. 090-70/2009/10 (datirana iz dne 14. oktober 2009), v kateri je MJU dostop do ┼íest dokumentov omogo─Źilo, dostop do pet dokumentov zavrnilo v celoti, dostop do ┼íest dokumentov pa delno omogo─Źilo. MJU je tudi v celoti zavrnilo dostop do vsebine in vrednosti posameznih pogodb, ki so jih organi dr┼żavne uprave sklenili s podjetjem Microsoft v zadnjem letu, ter zavrnilo dostop do podatka o ┼ítevilu delovnih postaj v dokumentu “Seznam pristopnikov k pogodbi Microsoft Enterprise Agreement 6.6 z dne 16. 7. 2009”.

Iz obrazlo┼żitve MJU je razvidno, da je MJU k vklju─Źitvi v postopek kot stranskega udele┼żenca pogodb MS-BSA in MS-EA pozval podjetje Microsoft Ireland Operations Limited, ki je po svojem poobla┼í─Źenem odvetniku Goranu Kanalcu iz Odvetni┼íke pisarne Goran Kanalec dne 21. septembra 2009 odgovorilo, da se ┼żeli vklju─Źiti v postopek in napovedalo, da bo uveljavljalo izjemo od na─Źela prostega dostopa do informacij javnega zna─Źaja. Stranski udele┼żenec (Microsoft) je podal dve mnenji. Prvo dne 29. septembra 2009 , dopolnitev pa ┼íe dne 14. oktobra 2009.

Ob tem je nenavadno, da je to─Źno ta dan, ko je MJU prejelo dopolnitev mnenja stranskega udele┼żenca v postopku izdalo tudi odlo─Źbo. O─Źitno so bili pri preu─Źitvi in upo┼ítevanju mnenja stranskega udele┼żenca precej hitri, precej manj a┼żurni pa so bili pri po┼íiljanju odlo─Źbe na moj naslov, saj mi je po┼ítni uslu┼żbenec odlo─Źbo prvikrat sku┼íal vro─Źiti ┼íele 3. novembra 2009.

Poleg tega je MJU v danem primeru nadvse temeljito spo┼ítovalo pravice stranskega udele┼żenca skladno z Zakonom o splo┼ínem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), pozabilo pa je na na─Źelo kontradiktornosti. 146. ─Źlen ZUP namre─Ź v 4. odstavku dolo─Źa, da pristojni organ ne sme izdati odlo─Źbe, preden ne da stranki mo┼żnosti, da se izre─Źe o dejstvih in okoli┼í─Źinah, ki so pomembna za izdajo odlo─Źbe. Zato sem od MJU dne 13, novembra 2009 zahteval prepis pisanj stranskega udele┼żenca in skladno z ZUP mo┼żnost, da se o pisanjih izjasnim pred izdajo odlo─Źbe.


Prito┼żba zaradi zavrnitve dostopa


MJU je v svoji odlo─Źbi navedlo, da se med zahtevanimi informacijami nahajajo tudi take, ki jih je podjetje Microsoft opredelilo kot poslovno skrivnost (po tim. subjektivnem kriteriju), identificiralo dokumente, ki naj bi vsebovali poslovne skrivnosti ter do teh dokumentov omejilo ali v celoti zavrnilo dostop.

Vendar pa MJU pri tem ni upo┼ítevalo dejstva, da so predmet poslovne skrivnosti lahko samo podatki, ki pomenijo konkuren─Źno prednost podjetja v kakr┼ínemkoli pogledu in katerih sporo─Źanje neupravi─Źeni osebi, bi ┼íkodilo konkuren─Źnemu polo┼żaju podjetja, ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tr┼żni konkuren─Źni polo┼żaj ter zlasti to ne morejo biti podatki o porabi javnih sredstev. Slednje je ┼że v ve─Ź odlo─Źbah glede dostopa do informacij javnega zna─Źaja zapisal tudi Informacijski poobla┼í─Źenec RS. Prav tako MJU po mojem mnenju ni upo┼ítevalo dejstva, da imajo poslovni subjekti seveda pravico, da v skladu z Zakonom o gospodarskih dru┼żbah po svoji volji ozna─Źijo dolo─Źene informacije za poslovno skrivnost, vendar je dol┼żnost organa, da v postopku po Zakonu o dostopu do informacij javnega zna─Źaja tak┼íno ozna─Źitev preizkusi.

Dejstvo je, da je bila podlaga za podpis dveh krovnih pogodb o dobavi programske opreme podjetja Microsoft za organe javne uprave, ki sta bili predmet mojega zahtevka na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega zna─Źaja, javno naro─Źilo 2008/P 40. Zakon o javnem naro─Źanju (ZJN-2) v 2. odstavku 22. ─Źlena dolo─Źa, da je cena iz ponudbe javni podatek in v primeru merila ekonomsko najugodnej┼íe ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

22. ─Źlen ZJN-2 tako zagotavlja javnost javnih naro─Źil ter s tem omogo─Źa nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar prepre─Źuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. V javnem interesu je namre─Ź, da sta razvidna namen in na─Źin porabe javnih sredstev, vsakdo, ki ┼żeli pridobiti javno naro─Źilo, pa se zato mora podrediti posebnemu na─Źinu sklepanja pravnih poslov. Zato se morajo ponudniki pa tudi naro─Źniki blaga in storitev zavedati, da ne morejo pri─Źakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v ponudbi in kasneje v pogodbi, ki je sklenjena na podlagi javnega naro─Źila. Zato po mojem mnenju izjema poslovne skrivnosti ob upo┼ítevanju navedenega in tudi upo┼ítevanju 3. odstavka 39. ─Źlena Zakona o gospodarskih dru┼żbah, ki dolo─Źa, da se za poslovno skrivnost ne morejo dolo─Źiti podatki, ki so po zakonu javni, ne more priti v po┼ítev.

Prav tako izjema poslovne skrivnosti ne more priti v po┼ítev tudi zaradi 3. odstavka 6. ─Źlena Zakona o dostopu do informacij javnega zna─Źaja, ki izrecno dolo─Źa, da se ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti po 1. odstavku 6. ─Źlena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, ─Źe gre za podatke o porabi javnih sredstev. S to dolo─Źbo je tako zakonodajalec ┼íe dodatno okrepil nadzorno funkcijo ZDIJZ, saj je izrecno dovolil dostop do zahtevanih informacij javnega zna─Źaja, ki predstavljajo poslovno skrivnost, ─Źe je so le-te povezana s porabo javnih sredstev.

Podobno je v odlo─Źbi ┼ít. 090-42/2009/11 iz dne 3. novembra 2009 ugotovil tudi Informacijski poobla┼í─Źenec. ┼áe ve─Ź, v odlo─Źbi ┼ít. 021-83/2007/17 iz dne 1. februarja 2008 (odlo─Źbo je s sodbo opr. ┼ít. U 284/2008-35 iz dne 27. 5. 2009 potrdilo tudi Upravno sodi┼í─Źe RS), pa je Informacijski poobla┼í─Źenec celo izrecno zapisal, da:
je nadzor javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje in zagotavljanje u─Źinkovite in po┼ítene konkurence ter smotrno porabo javnih sredstev v postopkih javnega naro─Źanja, mogo─Źe zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogo─Źi tudi dostop do koli─Źine po enoti, saj skupni znesek ┼íele skupaj s podatkom o koli─Źini zagotavlja u─Źinkovit nadzor o smotrni porabi javnih sredstev”.

Na podlagi tega sem na Informacijskega poobla┼í─Źenca dne 13. novembra 2009 poslal prito┼żbo zaradi delne zavrnitve dostopa do informacij javnega zna─Źaja. Dne 24. novembra 2009 mi je nato Informacijski poobla┼í─Źenec poslal obvestilo o odstopu prito┼żbe Ministrstvu za javno upravo, saj njihova prvotna odlo─Źba ni bila izdana v skladu s splo┼ínim upravnim postopkom (zaradi kr┼íitve na─Źela kontradiktornosti).

Poziv o mnenjih stranskega udele┼żenca in nenavadne pro┼ínje Microsofta


Dne 2. decembra 2009 sem nato od MJU prejel kopijo pisanj stranskega udele┼żenca (Microsofta) in poziv, da se o pisanjih izre─Źem v 15 dneh.

Dopis Microsofta sam po sebi ne bi bili ni─Ź nenavadnega, ─Źe ne bi bilo v njem (na strani 7) zapisano naslednje:
"Glede na obstoj mo┼żnosti, da bo naslovni organ prosilcu odobril dostop do dolo─Źenih vsebin pogodb, sklenjenih med stranskim udele┼żencem in naslovnim organom, pa stranski udele┼żenec naslovni organ prosi, da ga ─Źim prej obvesti o identiteti prosilca, ki je podal zahtevo za dostop do informacij javnega zna─Źaja.”.

Zaprosilo se mi je zdelo precej nenavadno, zato sem Informacijskega poobla┼í─Źenca z dopisom dne 16. decembra 2009 prosil za in┼ípekcijski pregled z namenom ugotavljanja ali je pri┼ílo v zvezi s tem do kr┼íitve Zakona o varstvu osebnih podatkov ali ne. Dan prej, 15. decembra 2009 pa sem MJU tudi poslal mnenje o pisanjih stranskega udele┼żenca. Dne 5. januarja 2010 me je Informacijski poobla┼í─Źenec obvestil, da ima stranski udele┼żenec po ZUP pravico vpogleda v spis (pri ─Źemer se seveda seznani tudi z osebnimi podatki prosilca), zato tak┼ína seznanitev stranskega udele┼żenca z identiteto prosilca ni nezakonita.

Razkritje pogodbe


Odgovora pa kar ni bilo. Sedmega januarja sem zato presodil, da je minilo dovolj ─Źasa, da bi MJU lahko v drugi─Ź odlo─Źilo o zahtevi. Od prve zahteve (poslana je bila 28. avgusta 2009) je minilo ┼że ve─Ź kot ┼ítiri mesece, od mojega mnenja o pisanjih stranskega udele┼żenca, ki sem na MJU poslal 15. decembra 2009 pa tudi ve─Ź kot pol meseca (res je sicer, da so bili vmes prazniki). Dne 7. januarja 2010 sem zato na Informacijskega poobla┼í─Źenca po elektronski po┼íti poslal prito┼żbo zaradi molka organa. 21. januarja 2010 sem nato od Informacijskega poobla┼í─Źenca dobil obvestilo, da je od MJU dobil pojasnilo, da so stranskemu udele┼żencu dolo─Źili 15-dnevni rok za izrek o moji prito┼żbi, po preteku tega roka pa bodo na MJU zadevo v odlo─Źanje odstopili Informacijskemu poobla┼í─Źencu. 29. januarja 2010 je nato Informacijski poobla┼í─Źenec MJU pozval, naj mu nemudoma oziroma najkasneje v roku 5 (pet) dni posreduje kopije zahtevanih pogodb z Microsoftom, saj le-te potrebuje v postopku re┼íevanja prito┼żbe zaradi zavrnitve dostopa do informacij javnega zna─Źaja.

Vendar pa je v za─Źetku marca 2010 v zadevi pri┼ílo do preobrata. 4. marca sem namre─Ź od Informacijskega poobla┼í─Źenca dobil obvestilo, da je podjetje Microsoft odlo─Źilo, da oznako poslovne skrivnosti iz dokumentacije umakne, na podlagi ─Źesar se je Ministrstvo za javno upravo odlo─Źilo, da mi bo poslalo zahtevano dokumentacijo. MJU je nato vsebino pogodbe 9. marca 2010 objavilo na svoji spletni strani, kot je videti iz sporo─Źila za javnost pa je razlog za to med drugim tudi ┼żelja po ─Źim ve─Źji preglednosti posla oziroma domnevno anonimna prijava (gre za prijavo kranjskega zdru┼żenja Tux; o tem ve─Ź v nadaljevanju) zaradi suma korupcije pri postopkih naro─Źanja programske opreme proizvajalca Microsoft.

Kot je razvidno iz krovne pogodbe Microsoft Enterprise Agreement za obdobje 2009-2011, je vrednost le-te 6.976.280,38 EUR, podpisana pa je bila 12. 10. 2009. V pogodbo je vklju─Źenih 81 pristopnikov, na strani 66 pa je objavljen seznam 67 pristopnikov k pogodbi, ki bodo licence naro─Źali pod okriljem MJU, navedeno pa je tudi ┼ítevilo delovnih postaj. Izra─Źun sicer poka┼że, da je skupno ┼ítevilo navedenih delovnih postaj 3730, kar bi glede na pogodbo zneslo dobrih 1870 EUR na delovno postajo. Ker gre za precej visok znesek so se po objavi pogodbe na Slo-Techu pojavila ┼ítevilna ugibanja o negospodarnem ravnanju dr┼żave. MJU je zato podalo dodatna pojasnila iz katerih je razvidno, da v resnici niso objavili celotne vsebine pogodb. MJU je namre─Ź pojasnilo, da se je v pogodbo z Microsoftom vklju─Źilo kot nosilec tako imenovane skupinske v─Źlanitve, torej kot predstavnik vseh ustanov, ki imajo v svojem okolju manj kot 250 ra─Źunalnikov. V to skupinsko v─Źlanitev je po navedbah MJU vklju─Źenih 67 ustanov s skupno 3730 ra─Źunalniki. Vendar pa se je v MS-EA v─Źlanilo tudi 14 ve─Źjih ustanov (ustanove, ki so vklju─Źile v pogodbo 250 ra─Źunalnikov ali ve─Ź), "vsaka od teh ustanov pa je sklenila svojo lastno pogodbo o v─Źlanitvi in to za skupno 8816 ra─Źunalnikov v letni vrednosti 1.645.843,76 evrov z DDV, kar pomeni v treh letih nekaj manj kot 5 mio evrov z DDV".

S tem so na MJU priznali, da poleg objavljene pogodbe, ki predstavlja slabih 30 odstotkov kupljenih licenc, obstaja ┼íe 14 parcialnih pogodb razli─Źnih dr┼żavnih organov, objavljena vrednost posla pa naj bi se nana┼íala na vseh 15 pogodb skupaj. Ker me je Informacijski poobla┼í─Źenec v vmesnem ─Źasu pozval, da mu sporo─Źim ali pri prito┼żbi ┼íe vztrajam ali ne, sem mu 19. marca zato sporo─Źil, da v prito┼żbi vztrajam in ┼żelim dostop do vseh 15 pogodb.

Po pojasnilih MJU tako skupna vrednost vseh v─Źlanitev in pogodb iz naslova MS-EA "na letni ravni zna┼ía 2.325.426,79 EUR ali nekaj manj kot 7 Mio EUR v 3 letih. Cena licence (nadgradnje Windows operacijskega sistema in pisarni┼íkega paketa MS Office) za obstoje─Źe ra─Źunalnike, torej tiste, ki so bili vklju─Źeni v prej┼ínjo MS-EA pogodbo, zna┼ía 121,74 evrov z DDV na leto, cena licence za nove ra─Źunalnike, torej tiste, ki niso bili vklju─Źeni v prej┼ínjo MS-EA pogodbo, pa zna┼ía 223,62 evrov z DDV na leto".

Nenavadno javno naro─Źilo?


Za trenutek se vrnimo k prvi (zaradi kr┼íitve na─Źela kontradiktornosti razveljavljeni) odlo─Źbi MJU. V njem je MJU zapisalo, da je bila podlaga za podpis dveh krovnih pogodb o dobavi programske opreme podjetja Microsoft za organe javne uprave, javno naro─Źilo 2008/P 40.

V javnem naro─Źilu je kot kratek opis naro─Źila ali nabave navedeno: "Nabava in vzdr┼żevanje Microsoft programske opreme". Sam opis naro─Źila gotovo zveni precej nenavadno, ┼íe posebej, ─Źe ga sku┼íamo "prevesti" na kak┼íno drugo podro─Źje, recimo, nakup avtomobilov. Kako recimo zveni stavek "Nabava in vzdr┼żevanje avtomobilov podjetja X"?

Vsekakor precej nenavadno, ┼íe posebej ─Źe upo┼ítevamo Na─Źelno mnenje 187, ki ga je 14. decembra 2009 izdala Komisija za prepre─Źevanje korupcije. V njem je namre─Ź zapisano:
"Ravnanje uradnih oseb naro─Źnika po dolo─Źbah Zakona o javnem naro─Źanju (ZJN-2), ki pogoje za dodelitev javnega naro─Źila prilagodijo v korist dolo─Źenemu ponudniku, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. ─Źlena ZPKor."

Vpra┼íanje, ki se ob branju javnega naro─Źila 2008/P 40 zastavlja je, ali morda javno naro─Źilo ni bilo prilagojeno v korist podjetju Microsoft? Da bi razblinili dvome, sem vpra┼íanje v zvezi s tem po elektronski po┼íti dne 16. decembra 2009 poslal na Komisijo za prepre─Źevanje korupcije.

Sredi februarja 2010 so si podobna vpra┼íanja o─Źitno zastavili pobudniki (v medijih so bili najprej ozna─Źeni kot anonimni pobudniki, kasneje pa se je izkazalo, da gre za kranjsko zdru┼żenje Tux; z njimi sicer nisem povezan), ki so na Ra─Źunsko sodi┼í─Źe in Komisijo za prepre─Źevanje korupcije poslali pobudo za revizijo skladnosti postopkov naro─Źanje pisarni┼íke programske opreme za potrebe dr┼żavnih organov RS v obdobju 2003 - 2010. Nekaj navedb v pobudi je sicer neto─Źnih, a nekaj jih je vsekakor vrednih obravnave. Po mnenju avtorjev pobude dr┼żava namre─Ź predpostavlja, da obstaja le en ponudnik pisarni┼íke programske opreme, ni pa preverila obstoja morebitnih drugih konkuren─Źnih ponudnikov (z javnim pozivom ali razpisom). Prav tako naj bi pri postopkih priprave strokovnih izhodi┼í─Ź in mnenj, ki so osnova za odlo─Źitev o nakupu obstajal utemeljen sum o konfliktu interesov zadol┼żenih uradnikov, strokovna mnenja pa pripravljajo uradniki v katerih strokovnost avtorji pobude dvomijo, saj naj bi smotrnost nakupa Microsoft pisarni┼íkih orodij utemeljili s ┼ítudijami in analizami, ki jim del strokovne javnosti ugovarja.

Ker pa gre v primeru omenjenega javnega naro─Źila za kompleksno vpra┼íanje, ki je povezano s standardi gospodarnosti, u─Źinkovitosti in uspe┼ínosti naro─Źila bo po neuradnih podatkih na mnenje Komisije za prepre─Źevanje korupcije potrebno ┼íe nekoliko po─Źakati. Bo pa seveda zanimivo tudi mnenje Ra─Źunskega sodi┼í─Źa (─Źe oz. ko se bo lotilo presojanja primera). O odlo─Źitvi bomo vsekakor ┼íe poro─Źali, zaenkrat pa lahko zaklju─Źimo le s tem, da je omenjeno javno naro─Źilo vsaj nenavadno, na bolj kvalificirano mnenje pa bo potrebno ┼íe nekoliko po─Źakati. Vsekakor pa ne gre spregledati izjave predsednika ra─Źunskega sodi┼í─Źa Igorja ┼áoltesa za ─Źasnik Finance, da je "blagovno znamko objaviti v razpisu v nasprotju z vsemi direktivami. Imeli smo primer, ko so se naro─Źniki izgovarjali z argumentom intelektualne lastnine, toda naro─Źnik se mora izogniti omenjanju blagovne znamke v razpisu" (─Źlanek Varuh konkurence v vojno proti IT-kartelu). V istem ─Źlanku varuh konkurence Jani Sor┼íak in predsednik ra─Źunskega sodi┼í─Źa Igor ┼áoltes vle─Źeta tudi vzporednice med kartelnim ravnanjem gradbenikov in ponudnikov informacijskih storitev: "Pomembna razlika je v aneksih. Teh IT-ponudniki ne sklepajo, ti se kar poro─Źijo z naro─Źnikom z nadgradnjami in licencami. To je poroka, razveza pa navadno zelo veliko stane." (izjava Igorja ┼áoltesa v ─Źlanku Varuh konkurence v vojno proti IT-kartelu).

Visoki stro┼íki za licen─Źno programsko opremo


V vmesnem ─Źasu sem na spletu izbrskal nekaj podatkov o predlogu vlaganj v informacijsko tehnologijo za leti 2010 in 2011, ki ga je pripravilo Ministrstvo za javno upravo in ga je vlada obravnavala na svoji seji dne 29. septembra 2009. Podatki ka┼żejo, da je v letih 2010 in 2011 vlada najve─Ź, kar 47,5 milijona EUR, namenila za vzdr┼żevanje licenc. Za primerjavo - za razvoj in implementacijo je namenjenih 9,2 milijona EUR, za izobra┼żevanje iz podro─Źja IT pa le slab milijon EUR.

 Stroški za IT za leto 2010 glede na podkonto

Stroški za IT za leto 2010 glede na podkonto



Dne 16. decembra 2009 sem MJU po elektronski pošti zaprosil tudi za podatke o navedenih stroških za starejše obdobje. Podatki za leti 2005 in 2006, ki so jih posredovali iz MJU, so naslednji:
								2005 			2006
Teko─Źe vzdr┼żevanje komunikacijske opreme in ra─Źunalnikov 	17.249.585,56 EUR 	15.686.859,19 EUR
Najem ra─Źunalni┼íke in programske opreme 			32.816,54 EUR 		76.354,89 EUR
Druge najemnine, zakupnine in licen─Źnine 			6.300.216,35 EUR 	6.613.316,58 EUR
Izdatki za strokovno izobra┼żevanje zaposlenih 			394.848,42 EUR 		85.733,02 EUR
Nakup ra─Źunalnikov in programske opreme 			6.530.492,33 EUR 	11.704.027,16 EUR


Podatki za leta 2007, 2008 in 2009 pa so naslednji:
						2007 			2008 			2009
Teko─Źe vzdr┼żevanje druge (nelicen─Źne) opreme 	3.094.687,95 EUR 	3.419.534,44 EUR 	3.391.504,92 EUR
Teko─Źe vzdr┼żevanje licen─Źne programske opreme 	694.552,78 EUR 		1.275.648,74 EUR 	3.196.741,15 EUR
Teko─Źe vzdr┼żevanje strojne ra─Źunalni┼íke opreme 	966.774,42 EUR 		1.417.888,98 EUR 	1.202.154,87 EUR
Najem programske ra─Źunalni┼íke opreme 		28.350,76 EUR 		33.609,31 EUR 		33.715,28 EUR
Izdatki za izobra┼żevanja z informacijskega podro─Źja 	25.825,43 EUR 	340.624,88 EUR 		335.118,86 EUR
Nakup licen─Źne programske opreme 		2.488.733,35 EUR 	3.430.615,09 EUR 	1.574.385,96 EUR
Nakup druge (nelicen─Źne) programske opreme 	2.454.112,21 EUR 	3.100.016,44 EUR 	2.309.512,19 EUR


Zanimivo pa je, da je ─Źasopis Dnevnik od MJU pridobil nekoliko druga─Źne podatke, ki so bolj skladni z zgoraj omenjenimi na─Źrtovanimi dohodki za leti 2010 in 2011. Na vpra┼íanje so iz MJU so po elektronski po┼íti 22. januarja 2010 sicer pojasnili, da so ─Źasopisu Dnevnik posredovali stro┼íke za celotno dr┼żavno upravo, meni pa zgolj podatke o porabi Ministrstva za javno upravo (o─Źitno je pri┼ílo do "nesporazuma", saj je bil namen moje zahteve pridobiti podatek o stro┼íkih za celotno dr┼żavno upravo). Podatki za IT prora─Źun za leto 2008 (na voljo v Excelovi preglednici) ka┼żejo, da je Slovenija za nakupe licen─Źne programske opreme od┼ítela dobrih 11 milijonov EUR, za najem licen─Źne programske opreme dobre 4 milijone EUR, za vzdr┼żevanje licen─Źne programske opreme dobrih 6,5 milijonov EUR, za izobra┼żevanje zaposlenih (iz IT podro─Źja) pa dobrih 727.000 EUR.

Podobno ka┼żejo podatki za leto 2009 (tudi ti podatki so na voljo v Excelovi preglednici). Leta 2009 je vlada za nakupe licen─Źne programske opreme od┼ítela dobrih 10,8 milijonov EUR, za najem licen─Źne programske opreme dobra 2,9 milijona EUR, za vzdr┼żevanje licen─Źne programske opreme dobrih 6,3 milijonov EUR, za izobra┼żevanje zaposlenih (iz IT podro─Źja) pa nekoliko ve─Ź kot leto pred tem - dobrih 791.000 EUR.

Podatki, ki so jih iz MJU poslali ─Źasopisu Dnevnik ka┼żejo visoke stro┼íke nakupa licen─Źne programske opreme - zanjo smo v letih 2008 in 2009 od┼íteli dobrih 21,9 milijona EUR, nakupi, najemi in vzdr┼żevanje licen─Źne programske opreme pa je v letih 2008 in 2009 zneslo kar 41,7 milijona EUR. Vpra┼íanje pa je seveda od kje neskladje med podatki, ki so jih poslali iz MJU nam in podatki, ki so jih poslali ─Źasopisni hi┼íi Dnevnik.

Analiza "Dnevnikovih" podatkov po podkontih potrjuje visoke stro┼íke za programsko opremo. V letu 2008 smo za vzdr┼żevanje licenc namenili dobrih 28,7 milijona EUR, v letu 2009 pa dobrih 24,1 milijona EUR. Vzdr┼żevanje programske opreme je prora─Źun v letu 2008 stalo dobrih 17,8 milijona EUR, leta 2009 pa dobrih 20,6 milijona EUR. Zanimivi so podatki tudi za vzdr┼żevanje in podporo. V letu 2008 je vlada zanjo namenila dobrih 22,2 milijona EUR, v letu 2009 pa dobrih 27,7 milijona EUR. Mimogrede, za leto 2010 smo pripravili grafi─Źni prikaz stro┼íkov za informatizacijo.

Podjetja


Zanimivi so tudi podatki, ki razkrivajo katera podjetja so od dr┼żave na podro─Źju informatizacije prejela za sklenjene pogodbe in posle, najve─Ź denarja. Tudi v tem primeru gre za podatke, ki so jih iz MJU poslali ─Źasopisu Dnevnik.

V letu 2008 je bila struktura naslednja:

  1. SRC: 9.129.069,33 EUR

  2. S&T Slovenija: 7.644.877,73 EUR

  3. Telekom Slovenije: 5.398.851,07 EUR

  4. Liko Pris: 3.415.250,11 EUR

  5. Astec: 3.342.499,43 EUR


V letu 2009 pa so bili zneski nekoliko ni┼żji, vrstni red prvih petih podjetij pa zelo podoben.

  1. SRC: 8.150.992,90 EUR

  2. S&T Slovenija: 3.648.935,44 EUR

  3. Telekom Slovenije: 3.540.574,47 EUR

  4. Astec: 3.289.832,86 EUR

  5. RRC: 2.765.318,21 EUR


IBM je v letu 2008 od dr┼żave prejel dober 1,1 milijon EUR, v letu 2009 pa nekoliko ve─Ź kot 2,1 milijona EUR. Oraclu je vlada v letu 2008 namenila dobra 1,2 milijona EUR, v letu 2009 pa dober 1,1 milijon EUR. Gambit Trade pa je leta 2008 dr┼żavi prodal Microsoft Enterprise Agreement licence za dobrih 1,9 milijona EUR, leta 2009 pa je vrednost pogodbe zna┼íala dobrih 1,6 milijona EUR. Iz istega vira je mogo─Źe pridobiti tudi podatek, da triletna vrednost pogodbe MS-EA z dr┼żavno upravo na dan 12. 10. 2009 zna┼ía 6.976.280,38 EUR (ta podatek sem z osnovno zahtevo za dostop do informacij javnega zna─Źaja pravzaprav ┼żelel pridobiti, a je potem sam postopek pridobivanja pogodbe razkril ┼ítevilne druge zanimivosti). Je pa pri navedenih podatkih potrebno ┼íe dodati, da nekatera podjetja, npr. IBM, Oracle, Microsoft delujejo tudi preko posrednikov, zato so njihovi posredni zaslu┼żki morda tudi vi┼íji.

Podrobnej┼íi podatki, kjer so navedena vsa podjetja, ki so od dr┼żave na podro─Źju informatizacije prejela sredstva, so navedeni v posebni OpenOffice.org preglednici (v tabeli niso upo┼ítevani vsi stro┼íki -- manjkajo npr. vsi nakupi strojne opreme). Navedena je struktura stro┼íkov za vzdr┼żevanje licen─Źne programske opreme, najem licen─Źne programske opreme, izobra┼żevanje zaposlenih in nakup licen─Źne programske opreme za vsako podjetje posebej. Mimogrede, podatki ka┼żejo, da je podjetje IPMIT, ki je leta 2002 za vlado naredilo zgoraj omenjeno ┼ítudijo o upravi─Źenosti prehoda na OpenOffice.org v letih 2008 in 2009 od dr┼żave prejelo kar nekaj sredstev za vzdr┼żevanje licen─Źne programske opreme, izobra┼żevanje zaposlenih ter nakup licen─Źne programske opreme. V dveh letih skupaj nekaj ve─Ź kot 1,5 milijona EUR.

Stroški in prihranki


Podatkov po posameznih podjetjih nam MJU ni poslala, so pa poslali preglednico stroškov (v Excel preglednici) za programsko opremo podjetja Microsoft, Lotus Notes, programsko opremo IBM (brez Lotus Notes), Oracle, protivirusno in protispam programsko opremo. Kot je razvidno iz opomb v preglednici, so ocene stroškov le delne, saj za nekatere postavke (npr. nakup OEM licenc za Microsoft) podatkov ni. So pa stroški za protismetno (protispam) programsko opremo ocenjeni na 0 EUR - ob tem pa ne moremo spregledati podatka, da gre v tem primeru za odprtokodno programsko opremo.

Podatki torej ka┼żejo razmeroma visoke stro┼íke za nakupe programske opreme. Kar samo se zato zastavlja vpra┼íanje, ali bi bili mogo─Źi kak┼íni prihranki. Tuje izku┼ínje ka┼żejo, da so prihranki pri prehodu na odprto kodo mogo─Źi. Na za─Źetku smo ┼że omenili izku┼ínje francoske policije (do 70% zni┼żanje IT stro┼íkov) ter izku┼ínje njihovih kolegov na ┼ávedskem in drugod po svetu. Avstralska raziskava iz leta 2004 je na primer pokazala, da so pri prehodu iz Windows na Linux mo┼żni od 19- do 36-odstotni prihranki (stran 5 in 6). Res pa je, da je prehod - ─Źe je izveden napa─Źno - lahko zelo drag oziroma te┼żaven, kar dokazuje primer mestne uprave M├╝nchna, kjer migracija na Linux mo─Źno zamuja oz. je bil zaklju─Źek projekta prestavljen, prav tako pa so izjemno narasli tudi stro┼íki.

Je pa ob tem slednjem primeru vseeno potrebno poudariti pri prehodu ni ┼ílo le za golo migracijo, pa─Ź pa za celovito reorganizacijo informacijskega sistema M├╝nchna, ki je bil pred tem izredno razdrobljen in heterogen. Tako celoten sistem sestavlja 21 neodvisnih IT oddelkov, okrog 1000 tehnikov pa skrbi za 33.000 zaposlenih, ki imajo na 51 razli─Źnih lokacijah 15.000 ra─Źunalnikov. Pred uvedbo Linuxa niso imeli poenotenega sistema imenika za upravljanje uporabnikov, sistema za upravljanja s programsko opremo niti niso imeli poenotene strojne opreme. V uporabi so imeli preko 300 razli─Źnih programskih aplikacij, od katerih jih je veliko opravljalo iste naloge, uporabljali pa so 21 razli─Źnih razli─Źic operacijskega sistema Windows z razli─Źno name┼í─Źenimi varnostnimi posodobitvami in razli─Źnimi varnostnimi nastavitvami. Zgolj migracija tako ni bila mogo─Źa, pa─Ź pa je bilo hkrati z njo narediti tudi reorganizacijo IT sistema. Konec leta 2009 tako so pokazali, da je mo─Ź Linux popolnoma integrirati v heterogena okolja, projekt migracije pa poteka dalje.

─îe torej sklenemo, lahko ugotovimo, da so v tujini ┼że izpeljali kar nekaj uspe┼ínih prehodov na odprto kodo, ┼ítevilne raziskave pa tudi ka┼żejo, da so s prehodi mogo─Źi prihranki (v nekaterih primerih celo zelo veliki). Poleg tega odprtokodno programje prina┼ía tudi nekatere druge prednosti, seveda pa tudi nekatere slabosti in pasti.

Vsekakor pa je nerazumljivo, da Slovenija odprto kodo deklarativno sicer podpira, o prehodu pa ni bilo narejene nobene resne in odprte pilotne raziskave, ki bi na podlagi resnega na─Źrta in realnih podatkov ocenila pozitivne in negativne u─Źinke, morebitna odlo─Źitev za prehod ali proti njemu pa bi bila s tem podkrepljena s podatki in konkretnimi argumenti. ┼áe ve─Ź, dr┼żavna uprava pripravljenosti na kaj takega niti ne ka┼że in s svojim ravnanjem celo zbuja sume o netransparentnosti ter pristranskosti.

Vsekakor predstavljeni podatki ka┼żejo, da odprta koda v svetu postaja resna in stro┼íkovno u─Źinkovita alternativa in ─Źas bi ┼że bil, da se tega zavemo tudi v Sloveniji ter o mo┼żnostih prehoda za─Źnemo vsaj resno razmi┼íljati.

Naj torej ponovimo. Nih─Źe ne pravi, da bi dr┼żava na vso silo morala pri─Źeti uporabljati odprto kodo na vseh podro─Źjih. Nih─Źe tudi ne trdi, da je prehod na odprto kodo in Linux na vseh podro─Źjih mogo─Ź in smiseln. Obstaja pa dovolj indicev, da je uporaba odprte kode vsaj v delu poslovanja dr┼żavne uprave verjetno smiselna in stro┼íkovno u─Źinkovita ter bi lahko z njeno uporabo morda lahko zmanj┼íali visoke stro┼íke za informatizacijo javne uprave. To pa pomeni, da bi dr┼żava odprto kodo morala za─Źeti jemati kot resno alternativo, predvsem pa bi se morala pri nakupu programske opreme in storitev informatizacije za─Źeti obna┼íati bistveno bolj transparentno in gospodarno. Za za─Źetek morda lahko pri─Źakujemo javno objavljeno pregledno analizo vseh stro┼íkov za informatiko ter resno pilotno ┼ítudijo o uvajanju odprte kode v javno upravo. Vpra┼íanje namre─Ź ni uporaba odprte ali zaprte kode, pa─Ź pa transparentnost in gospodarnost porabe javnih sredstev.

Upamo, da bomo ─Źim prej uspeli pridobiti tudi pogodbe ostalih v tem ─Źlanku omenjenih podjetij, ki jih bomo seveda nemudoma objavili.
Osebni dokument je relikt socializma in komunizma

Osebni dokument je relikt socializma in komunizma

Ste tudi vi včasih zbegani, ko zasledite novice, v katerih se pojavlja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar? Glede na to, da imajo mediji v svojem "prime timeu" omejeno število znakov, točno določeno minutažo in morajo tako ali tako uravnoteženo predstavljati ...

Preberi cel članek »

Zakoniti nadzor v Sloveniji

Zakoniti nadzor v Sloveniji

Po 11. septembru se je v ZDA kasneje pa tudi drugod po svetu začel povečevati nadzor nad državljani. Povečala so se pooblastila policije in tajnih služb (predvsem v ZDA), policije različnih držav in tajne službe so začele med seboj tesneje sodelovati in si ...

Preberi cel članek »

EUPL -- EU ima svojo lastno prosto licenco

EUPL -- EU ima svojo lastno prosto licenco

Čeprav se prosti odprtokodni svet že lep čas šibi pod mnoštvom prostih licenc, je na svet privekala nova licenca, ki pa ima nekaj zelo zanimivih lastnosti. Nekatere od teh lastnosti in posebnosti so tako revolucionarne, da jo je vredno izpostaviti. European Union Public Licence [EUPL] -- oz. kot jo ...

Preberi cel članek »

Stroški za IT v slovenskem proračunu

Stroški za IT v slovenskem proračunu

Ministrstvo za javno upravo je 28. septembra 2009 na spletnih straneh objavilo letna načrta pridobivanja stvarnega premoženja države za leti 2010 in 2011 - Predlog Letnih načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države za leti 2010 in 2011. Med objavljenimi dokumenti sta tudi dva, z imeni (T4-pro2010-Informatizacija-20090926.XLS ...

Preberi cel članek »

"Ocenjujem, da bi lahko na Linux prešlo vsaj 90% zaposlenih v javni upravi."

"Ocenjujem, da bi lahko na Linux prešlo vsaj 90% zaposlenih v javni upravi."

Intervju z Matjažem Kašetom, uradnikom slovenske državne uprave, ki pri svojem delu uporablja Linux. Po tem, ko smo pred kratkim objavili članek o transparentnosti in gospodarnosti javne uprave pri nakupih programske opreme, so se pojavila različna ugibanja o primernosti uporabe odprtokodne programske ...

Preberi cel članek »