Večer - Spletni Večer je 2. februarja objavil članek v katerem navaja, da je slovenska država z Microsoftom obnovila pogodbo Enterprise Agreement. Država se je torej odločila za MS Office, in sicer na podlagi študije, ki pa je novinarjem Večera niso hoteli posredovati (ogledali naj bi si jo lahko le na sedežu ministrstva, ker da sodi med avtorska dela). Novinarji Večera so se pritožili pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja in poročilo končno le prejeli.
Za kaj točno gre?
V dokumentu "Primerjava ekonomske upravičenosti nabav pisarniške zbirke za potrebe državnih organov RS" je v prvem poglavju zapisano da "po do sedaj preverjenih lastnostih pisarniška zbirka OpenOffice.org porabi več pomnilnika na delovni postaji in se tudi opazno počasneje nalaga, kar predstavlja manjšo pomankljivost", ter da "še vedno pa obstaja nerazrešen največji problem, to pa je prenosljivost dokumentov med obema pisarniškima zbirkama". V nadaljevanju je pojasnjeno, da OpenOffice.org ponuja delno prenosljivost in predvsem ne podpira prenosa makrov, prenos pa je otežen zato, ker Microsoft uporablja svoje lastne (zaprte) formate dokumentov, ki so zaprti.
V drugem poglavju dokument obravnava tveganja prehoda. Ta naj bi bila predvsem sprejem nove programske opreme s strani končnih uporabnikov ter stroški prešolanja, sledijo tehnična tveganja povezana s prenosljivostjo dokumentov, tretjo zvrst tveganj pa predstavlja zagotovitev ustreznega nivoja tehnične podpore. V zvezi s slednjo poročilo ugotavlja, da slovenska "odprtokodna" podjetja nimajo v celoti izdelanih tovrstnih poslovnih načrtov ter izkušenj s podporo OpenOffice.org.
Glede stroškovnega vidika prehoda pa je poročilo mnenja, da bo prehod na novo različico okolja MS Office prinesel za 20% večje stroške, prehod na OpenOffice.org pa za 50% večje stroške. Poročilo zaključuje, da bi bil prehod na OpenOffice.org ekonomsko upravičen le, če se omenjena tveganja ne bi uresničila, v nasprotnem primeru pa bi bil prehod dražji. V vsakem primeru pa bi prehod v prvem letu zahteval dodatna finančna sredstva.
Priporočilo poročila je, da državna uprava za naslednja tri leta ostane zavezana MS Office-u, da se intenzivira delo na odprtokodnih programskih rešitvah in da se državna uprava aktivneje vključi v odprotokodne projekte.
Izvirna študija ( povzetek)
Lanska revalorizacija
Novice » Pisarniški paketi » Je OpenOffice.org za slovensko državno upravo predrag?
KoMar- ::
Vsak prehod je drag, ljudje so navajeni na Microsoft in tako bo še nekaj časa tudi ostalo. Če se bo uveljavil odprti sistem za dokumente v XML, bo seveda vse drugače - je pa res, da imajo plačljivi programi na voljo "premium" tehnično podporo ipd., ki jo pri odprtih sistemih ni. In niso vsi državni uslužbenci računalniški geniji, odprti sistemi pa skupaj z novimi funkcionalnostmi prinašajo tudi cel kup novih problemov in možnosti, ki zahtevajo večjo usposobljenost, za kar so potrebna denarna sredstva in čas. Da nek uporabnik doma "prešalta" na OpenOffice je dosti lažje, kot če to stori celo ministrstvo ali vsa državna uprava, think about it. Ne bodo popravljali nekaj, kar ni pokvarjeno. Microsoft Office je odličen pisarniški komplet in ni treba ljudi preganjati samo zato, ker niso (na S-T večinskega) mnenja, da ga je treba bojkotirati in preiti na odprte rešitve, kjer se le da.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: KoMar- ()
Zheegec ::
Ojoj, govorimo o Wordu, Excelu in podobnih stvareh.
Prehod zahteva dvo-dnevni tečaj in inštalacijski CD za 99% uporabnikov v javni upravi, pri MS pa rabiš licenco in inštalacijski CD.
Če se pa ena tajnica ali pa minister ne zna "privaditi" na Openoffice, potem pa res ne vem kakšne genije imamo v javni upravi. MS Office ni združljiv z vsemi OO standardi/formati, OO pa je (skoraj??) z vsemi MS Office standardi/formati. To je to, end of story.
Prehod zahteva dvo-dnevni tečaj in inštalacijski CD za 99% uporabnikov v javni upravi, pri MS pa rabiš licenco in inštalacijski CD.
Če se pa ena tajnica ali pa minister ne zna "privaditi" na Openoffice, potem pa res ne vem kakšne genije imamo v javni upravi. MS Office ni združljiv z vsemi OO standardi/formati, OO pa je (skoraj??) z vsemi MS Office standardi/formati. To je to, end of story.
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
Looooooka ::
well said...ampak pocak zdej ST OpenOffice bee bee-je,ki pac ne vejo kaj so to stroski solanja, mozni stroski,ki bi nastali zaradi moznih problemov s formati(zdej se bojo itak drl open document bee bee beee) pa xml beee beee beee in seveda ker njim rata en miniaturni pisarniski problem resit z exportom v xml al pa kej druzga je seveda to mozno na 1000x vecji problem lepo aplicirat brez problemov...BEEE BEEE BEEE.
Kar se tice tehle stroskov jim jst kr verjamem.Why?...ce so nasi BEE BEE-jevci kdaj obiskal kksno pisarno in si pogledal delo tajnice,ki je pac se vecji BEEE BEEE kar se tice worda...so mogoce opazil da je le-ta tajnica navajena tocno dolocenih zaporedij ukazov(klikov no...) da pride do zeljenega rezultata(pa tud ce je to neki tko minimalisticnega kot printanje datoteke).In ce bog ne daj spremenimo to ze z samo 2 dodatnima klikoma te pisarniske BEEE BEEE-jevke zapadejo v paniko...se derejo ne delajo...sef je prisiljen placat solanje ce ne iz druzga razloga ze zato, da mu ne morjo tezit da niso ble solane za to novotarijo...
No in to so ze problemi ko microsoft spremeni 2 gumbka.
Ce bi si zamislil premestitev teh telet na openoffice(in nobenga tud ne briga tuki ce je mogoce teoreticno...ceprou ni...LAZJI za uporablat) so ti stroski in te zamude takoj vecje.
In ce slucajno ta teleta oskrbujejo voli(administratorji sistemov,ki majo glih tok pojma kot vecina nasih babic...ja tud taki obstajajo) si kmal v ....
Tko da ne flejmimo neupraviceno.
Kar se tice tehle stroskov jim jst kr verjamem.Why?...ce so nasi BEE BEE-jevci kdaj obiskal kksno pisarno in si pogledal delo tajnice,ki je pac se vecji BEEE BEEE kar se tice worda...so mogoce opazil da je le-ta tajnica navajena tocno dolocenih zaporedij ukazov(klikov no...) da pride do zeljenega rezultata(pa tud ce je to neki tko minimalisticnega kot printanje datoteke).In ce bog ne daj spremenimo to ze z samo 2 dodatnima klikoma te pisarniske BEEE BEEE-jevke zapadejo v paniko...se derejo ne delajo...sef je prisiljen placat solanje ce ne iz druzga razloga ze zato, da mu ne morjo tezit da niso ble solane za to novotarijo...
No in to so ze problemi ko microsoft spremeni 2 gumbka.
Ce bi si zamislil premestitev teh telet na openoffice(in nobenga tud ne briga tuki ce je mogoce teoreticno...ceprou ni...LAZJI za uporablat) so ti stroski in te zamude takoj vecje.
In ce slucajno ta teleta oskrbujejo voli(administratorji sistemov,ki majo glih tok pojma kot vecina nasih babic...ja tud taki obstajajo) si kmal v ....
Tko da ne flejmimo neupraviceno.
64202 ::
Obe obravnavani pisarniški zbirki sta po svojih značilnostih primerni za uporabo v delovnem okolju državnih organov RS, pravzaprav obe nudita več funkcionalnosti, kot jih povprečen uporabnik v državni upravi potrebuje.
Kaj zdaj to, tukaj na slo-techu so me ze poucili, da je OO cisto neuporaben
Tveganja pri prehodu na OpenOffice.org... Ocenjujemo, da bo tovrstni prehod zaradi tega, ker uporabniki v svojem razmišljanju enačijo pisarniško zbirko s Microsoftovimi produkti, precej zahteven in da bo zlasti v začetku pomenil visoko število klicev na EVT, saj bodo praviloma uporabniki vsak problem ali zastoj, ne glede zakaj je do tega prišlo, smatrali za napako v programski opremi
Torej bo zabavno ob prehodu na mso 12... na katero verzijo se torej šalta tukaj?
Kaj zdaj to, tukaj na slo-techu so me ze poucili, da je OO cisto neuporaben
Tveganja pri prehodu na OpenOffice.org... Ocenjujemo, da bo tovrstni prehod zaradi tega, ker uporabniki v svojem razmišljanju enačijo pisarniško zbirko s Microsoftovimi produkti, precej zahteven in da bo zlasti v začetku pomenil visoko število klicev na EVT, saj bodo praviloma uporabniki vsak problem ali zastoj, ne glede zakaj je do tega prišlo, smatrali za napako v programski opremi
Torej bo zabavno ob prehodu na mso 12... na katero verzijo se torej šalta tukaj?
I am NaN, I am a free man!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 64202 ()
Jst ::
Jaz bi pa predvsem pohvalil del, kjer so nekako obljubili, da bodo podpirali odprtokodne projekte. Drugega (migracijo) itak ni bilo za pričakovati.
Microsoft ::
Prehod zahteva dvo-dnevni tečaj in inštalacijski CD za 99% uporabnikov v javni upravi, pri MS pa rabiš licenco in inštalacijski CD.
Itak. Vsak ima svoj CD in si sam instalira. Mislim, ce tole drzavna uprava nima reseno z SMS + MOM, so podn. Ampak dvomim. No, se bol dvomim, da te stvari devajo gor tako, da vsakim dajo CD in si potem sam instalira. To bi blo über cudno!
by Miha
Itak. Vsak ima svoj CD in si sam instalira. Mislim, ce tole drzavna uprava nima reseno z SMS + MOM, so podn. Ampak dvomim. No, se bol dvomim, da te stvari devajo gor tako, da vsakim dajo CD in si potem sam instalira. To bi blo über cudno!
by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr
Tody ::
Tisti ki ste kdaj poučeval starejše računalništvo veste da bi bila cela jeba k ene ikonce nebi bilo več tam kjer je bila :) Te ljude imajo dobesedno vžgan v spomin kje je kaj :) Zmešaj ikone in menije na wordu pa so dobri za en teden
Tody ::
itak da nima, najamejo par študentov in to je to :) Vem sem bil enkrat na enem razgovoru kjer bom večinoma nosil PC sem in tja in inštaliral programsko opremo
64202 ::
Pa se znajdi ne, poisci kakšnega črva, pa preko njega zinštaliraj celo mrežo
I am NaN, I am a free man!
Bistri007 ::
Čas potreben za konverzijo dokumenta na konkurenčno pisarniško zbirko v urah:
Zelo kompleksni dokumenti: Preglednice- 8ur
Ampak teh stvari se preprosto ne da pretvoriti v 'konkurenčne' formate, ker so prešibki. Za primerno programsko opremo pa se je potrebno odločiti na osnovi produktivnosti (-stroški) in ne glede na ideologijo.
BTW: Kako z OpenOffice dobiš 'tagged pdf', ki je uporaben tudi za slepe. Če greš s konkurenco, pozabiš na slepe. Država pa mora služiti vsem, tudi slepim.
Zelo kompleksni dokumenti: Preglednice- 8ur
Ampak teh stvari se preprosto ne da pretvoriti v 'konkurenčne' formate, ker so prešibki. Za primerno programsko opremo pa se je potrebno odločiti na osnovi produktivnosti (-stroški) in ne glede na ideologijo.
BTW: Kako z OpenOffice dobiš 'tagged pdf', ki je uporaben tudi za slepe. Če greš s konkurenco, pozabiš na slepe. Država pa mora služiti vsem, tudi slepim.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Bistri007 ::
Ja, še tole:
Državna uprava ni 'zaprt sistem', pač pa veliko sodeluje z vladnimi uradi drugih držav EU. In oni nam pošljejo powerpoint predstavitev na ogled oziroma dopolnitev, oni klon pa je noče pravilno prikazati...
Državana uprava je že tako ali tako neučinkovita, sedaj pa bi jim nekateri zaradi svoje fanatične ideologije namesto kovinskih žebljev raje dali plastične - samo, da *further our cause*.
Državna uprava ni 'zaprt sistem', pač pa veliko sodeluje z vladnimi uradi drugih držav EU. In oni nam pošljejo powerpoint predstavitev na ogled oziroma dopolnitev, oni klon pa je noče pravilno prikazati...
Državana uprava je že tako ali tako neučinkovita, sedaj pa bi jim nekateri zaradi svoje fanatične ideologije namesto kovinskih žebljev raje dali plastične - samo, da *further our cause*.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
64202 ::
bistri: nisem nek velik zagovornik OO, samo se je treba vprasat, do kje pustis, da ti MS preko kompatibilnosti za nazaj kroji prihodnost. 1 leto? 5 let? 20 let? Neskoncno?
I am NaN, I am a free man!
minmax ::
ne glede na vse obstaja ena huda luknja v tej študiji, prejšnja je bila narejena za _druge_programske_produkte_ ... tako kar se tiče MS Office, kot OpenOffice, oboje se je vmes zamenjala različica in oboje se je krepko predrugačilo - npr. združljivost z MS Office se je s strani OO povečala, MS Office pa je začel uradno podpirat XML formate, kar mu definitivno govori v prid...
Stara študija preprosto ni več relevantna in to, da so samo popravili številke, brez ponovne evalvacije softwara je huda napaka!
napaka ki kaže na to, da v resnici ni obstajal realni interes preučiti vse možnosti!
Stara študija preprosto ni več relevantna in to, da so samo popravili številke, brez ponovne evalvacije softwara je huda napaka!
napaka ki kaže na to, da v resnici ni obstajal realni interes preučiti vse možnosti!
ToniT ::
Vsebina študije samo kaže na to, da je narejena samo zaradi forme. Da ne bi bilo preveč galame in da lahko rečejo, saj pa imate tukaj študijo, ki je sicer iz prazgodovine, pa vedarle. Kot je rekel minmax, stvari so se z novimi verzijami močno spremenile. Danes prehoda iz MS Offica na Openoffice 50% uporabnikov niti opazilo ne bi.
linuxdady ::
Da ne bo ugibanj - podatki iz prve roke:
Zaposlen sem v državni upravi in vodim sektor, v katerem je poleg mene zaposlenih še pet pravnikov. Pred več kot tremi leti smo pričeli uporabljati Linux (takrat Mandrake 8.2). Prehod ni zahteval nikakršnega usposabljanja. Vsi kolegi so enostavno delali naprej, kot da se ni zgodilo nič. Ker žal administratorji Linuxa ne poznajo, vseh šest računalnikov vzdržujem sam. Celotnen obseg vzdrževanja pa je doslej predstavljalo izključno posodabljanje sistema, kar mi je vzelo v treh letih kakšnih 5 prostih sobot.
Trenutno kolegi uporabljajo Openoffice.org 1.1.5 na Mandrivi 2006, sam pa uporabljam Openoffice.org 2.0.1 na OpenSuSE 10.0.
In kakšne so dejanske težave s katerimi se srečujem? Največja je zagotovo ta, da admini širijo klevete. Ko se je na primer pokvaril switch, na katerega smo priključeni, so razglasili, da je razlog v tem, da uporabljamo Linux. Ko nekega dokumenta, izvoženega v pdf formatu, direktorica urada ni mogla odpreti, so za krivca ravno tako razglasili Linux. Sicer se je izkazalo, da so ji "pozabili" namestiti Acrobat Reader, ampak prvotne razlage kljub temu ni nihče spremenil. In tako dalje in tako naprej.
Zaposlen sem v državni upravi in vodim sektor, v katerem je poleg mene zaposlenih še pet pravnikov. Pred več kot tremi leti smo pričeli uporabljati Linux (takrat Mandrake 8.2). Prehod ni zahteval nikakršnega usposabljanja. Vsi kolegi so enostavno delali naprej, kot da se ni zgodilo nič. Ker žal administratorji Linuxa ne poznajo, vseh šest računalnikov vzdržujem sam. Celotnen obseg vzdrževanja pa je doslej predstavljalo izključno posodabljanje sistema, kar mi je vzelo v treh letih kakšnih 5 prostih sobot.
Trenutno kolegi uporabljajo Openoffice.org 1.1.5 na Mandrivi 2006, sam pa uporabljam Openoffice.org 2.0.1 na OpenSuSE 10.0.
In kakšne so dejanske težave s katerimi se srečujem? Največja je zagotovo ta, da admini širijo klevete. Ko se je na primer pokvaril switch, na katerega smo priključeni, so razglasili, da je razlog v tem, da uporabljamo Linux. Ko nekega dokumenta, izvoženega v pdf formatu, direktorica urada ni mogla odpreti, so za krivca ravno tako razglasili Linux. Sicer se je izkazalo, da so ji "pozabili" namestiti Acrobat Reader, ampak prvotne razlage kljub temu ni nihče spremenil. In tako dalje in tako naprej.
Avalonis ::
Šolanje bo potrebno tudi pri prehodu iz Office XP (ali manj) v nov Office 12 (Vista). Ste si že ogledali kakšna bo nova pisarna? Nič ni več tam kjer je včasih bilo in ljudje, ki so navajeni, da je "ena ikona tam kjer bi morala biti" bodo zopet v isti krizi. OpenOffice 2 v tem primeru izgleda bolj podoben trenutnemu Office paketu kakor tisto kar bo MS predstavil trgu v naslednji verziji. V naši firmi nobena tajnica (oz. računalniški laik) ni potrebovala šolanja, ko smo jim inštalirali OpenOffice tako, da je strošek šolanja zopet postal dežurni krivec za vse.
To mene tudi zanima.
Delam (profesionalno) v obeh pisarnah in trenutno je edini resen argument, ki sem ga slišal ta, da makroji niso prenesljivi iz ene pisarne v drugo. Samo za info. : država naj bi komunicirala tudi v PDF formatu vendar nam (oz. naši firmi) še ni uspelo prepričati birokrate v to in smo morali podležti njihovim zahtevam, da vse pošiljamo ali v Word ali Excel formatu. Dokler bodo birokrati igorirali lastne zakone nam drugega ne ostane kakor MS Office.
Tista o avtorski zaščiti študije je pa precej bosa
bistri: nisem nek velik zagovornik OO, samo se je treba vprasat, do kje pustis, da ti MS preko kompatibilnosti za nazaj kroji prihodnost. 1 leto? 5 let? 20 let? Neskoncno?
To mene tudi zanima.
Delam (profesionalno) v obeh pisarnah in trenutno je edini resen argument, ki sem ga slišal ta, da makroji niso prenesljivi iz ene pisarne v drugo. Samo za info. : država naj bi komunicirala tudi v PDF formatu vendar nam (oz. naši firmi) še ni uspelo prepričati birokrate v to in smo morali podležti njihovim zahtevam, da vse pošiljamo ali v Word ali Excel formatu. Dokler bodo birokrati igorirali lastne zakone nam drugega ne ostane kakor MS Office.
Tista o avtorski zaščiti študije je pa precej bosa
hruske ::
Ce vam openoffice ni vsec in ste na linuxu, si poglejte koffice. Vsaj hitro dela, za razliko od openoffice, in pa - odpret zna pdf dokumente. Itak pa mislijo kde prenest tud na windows v kratkem, tako da upam da tudi koffice pride zraven.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: hruske ()
k0lar ::
Tajnic in upravnikov, ki pisarniško zbirko uporabljajo samo za dopise in gledanje "office spam" PPS-sov, prehod na OO ne bi zaskelel nič bolj kot nekaj minut možganskega mletja...
Manjša podjetja bi si zagotovo lahko privoščila takšen skok, seveda če bi bili administratorji dovolj usposobljeni in pripravljeni...sam vem, da bi lahko večja slovenska občina (MOC) brez težav lahko preklopila na OO!
Problem se pojavi pri večjih poodjetjih (naprimer NLB), kjer intenzivno uporabljajo MSN Office in njegovo povezljivost z ostalimi Microsoft produkti (beri Outlook in Exchange...)! Tu ne bi mogli samo zamenjati pisarniškega kompleta, ampak bi morali menjati celoten sistem....kar bi jih seveda brez problema uspelo, ker imajo zelo dobre centre in obvezne tečaje usposabljanja za računalnikom!
Ko bosta MSN Office in OO postala popolnoma združljiva za XML, bo zgodba malo drugačna!!
Manjša podjetja bi si zagotovo lahko privoščila takšen skok, seveda če bi bili administratorji dovolj usposobljeni in pripravljeni...sam vem, da bi lahko večja slovenska občina (MOC) brez težav lahko preklopila na OO!
Problem se pojavi pri večjih poodjetjih (naprimer NLB), kjer intenzivno uporabljajo MSN Office in njegovo povezljivost z ostalimi Microsoft produkti (beri Outlook in Exchange...)! Tu ne bi mogli samo zamenjati pisarniškega kompleta, ampak bi morali menjati celoten sistem....kar bi jih seveda brez problema uspelo, ker imajo zelo dobre centre in obvezne tečaje usposabljanja za računalnikom!
Ko bosta MSN Office in OO postala popolnoma združljiva za XML, bo zgodba malo drugačna!!
gakiko ::
Iz osebnih izkušenj (sodelovanje z državno upravo) lahko povem, da je res največji problem, ko se kakšna ikona ali ukaz v meniju premakne kam drugam... Da bi si ti ljudje sami kaj inštalirali? Haha, ne me hecat. Btw, ob prvem srečanju z OpenOffice sem rabila točno pol ure, da sprintam dokument v Landscape formatu (I shall say this only once: RTFM). Si kar predstavljam, kako bi uboge tajnice iskale in klikale...
Pomisleke imam tudi glede druge programske opreme, ki uporablja MSOffice za razne eksporte, printanje poročil itd. in je to ponavadi izdelano točno po specifikacijah naročnika (torej državne uprave). Zato bi ob morebitnem prehodu bilo treba predelati tudi te stvari...
Drugače se pa popolnoma strinjam, da bi morali malo zmanjšati odvisnost od MS pisarniških programov. Mogoče bi kakšna firma, ki ponuja (komercialno!) podporo za OO paket morala plačat kakšno kosilo ključnim osebam? ;)
Pomisleke imam tudi glede druge programske opreme, ki uporablja MSOffice za razne eksporte, printanje poročil itd. in je to ponavadi izdelano točno po specifikacijah naročnika (torej državne uprave). Zato bi ob morebitnem prehodu bilo treba predelati tudi te stvari...
Drugače se pa popolnoma strinjam, da bi morali malo zmanjšati odvisnost od MS pisarniških programov. Mogoče bi kakšna firma, ki ponuja (komercialno!) podporo za OO paket morala plačat kakšno kosilo ključnim osebam? ;)
Witboy ::
ok, da povem kako je priblizno stanje v nasi drzavni upravi. Vsako ministrstvo ima svoj centraliziran IT. Zao kot je omenjal prej Microsoft nimajo SMSa. Ker za 400 racunalnikov se ga ne splaca implementirat v sistem. Glede OO je pa tako... ce bi uporabniki res imeli samo delo z navadnimi wordovimi dokimeniti in excelom bi bilo to cist simpl presaltat... je pa vic v tem da imajo na stotine templato, ki stestirano na OO ne delajo kot bi morali... da ne govorim o makrojih...
Plus to, da ima drzavna uprava en kup za en kurc programerjev, ki so naredili specificne aplikacije, katere ne delajo brez MS officea... ze ko so posodabljali vezijo office na 2003 je bilo jebanja in popravljanj razni neumnih registrov... Tko da resnicno dvomim, da bodo splh kdaj presli na OO. Prej bodo moral zamenjati celotno vodstvo ITja po celotni drzavni upravi in po moznosti ga se centralizirat in poenotit.
Plus to, da ima drzavna uprava en kup za en kurc programerjev, ki so naredili specificne aplikacije, katere ne delajo brez MS officea... ze ko so posodabljali vezijo office na 2003 je bilo jebanja in popravljanj razni neumnih registrov... Tko da resnicno dvomim, da bodo splh kdaj presli na OO. Prej bodo moral zamenjati celotno vodstvo ITja po celotni drzavni upravi in po moznosti ga se centralizirat in poenotit.
Avalonis ::
Tko da resnicno dvomim, da bodo splh kdaj presli na OO. Prej bodo moral zamenjati celotno vodstvo ITja po celotni drzavni upravi in po moznosti ga se centralizirat in poenotit.
Evo, to je to! Resnica, ki jo vidim vsak dan pri delu z državo. Stroški šolanja tukaj nimajo nič zraven. Glede templetov in makrojev pa tole : te zadeve po kompleksnosti niso zahtevne in se jih z minimalnim trudom da ponovno narediti tudi v OpenOfficu. Če se kdo ne strinja s tem naj takoj iz lastnega žepa plača dosmrtno licenco za uporabo MS aplikacij v državni upravi. Če nisi pripravljen niti minimalnega truda vložiti v zmanjšanje stroškov potem zapravljaj denar iz lastnega žepa.
Matevžk ::
Jaz bi pa predvsem pohvalil del, kjer so nekako obljubili, da bodo podpirali odprtokodne projekte. Drugega (migracijo) itak ni bilo za pričakovati.
Js je pa predvsem strinjam s temle
In kljub temu, da sem fan OOo, se mi rezultati študije ne zdijo preveč faleni. Državna uprava pač ni neko popoldansko delo za tiste, ki imajo preveč časa. Je zelo megalomanska organizacija in vsak prehod je težak. Verjetno v treh letih, ko naj bi spet premislili zgodbo z OOo, nimajo namena preiti nikamor (vkolikor se ne bo nekdo v EU zmislil, da je treba bit kompatibilen z najnovejšim Office formatom) ...
lp, Matevžk
blank3 ::
Za remote install ni potrebno SMSja postimat... programe lahko instaliramo tudi prek Group Policy-ja. Sam tako instaliram OOo 2, Adobe Acrobat Reader na Windows 2000/XP in je precej ze narejenega...
Prav lepo je videt pred login oknom:
Installing managed software: OpenOffice.org 2.0.1-sl :)
Kaj so glavne odlike SMSja?
Prav lepo je videt pred login oknom:
Installing managed software: OpenOffice.org 2.0.1-sl :)
Kaj so glavne odlike SMSja?
Zelo sem zaposlen. Potreboval bi brezcasje... vsaj za nekaj casa.
leonius ::
V kolikor se prav spominjam podobnih debat izpred let, je bilo rečeno, da če državna uprava (in veliko njenih institucij) uporablja Microsoftove produkte -> pomeni veliko uporabnikov -> se splača MSju tudi poslovenit svoje produkte, kar s strani lažjega računalniškega opismenjevanja večine slovencev pomeni veliko prednost.
Zato tudi smo najmanjša država z poslovenjenimi MS produkti...
In v tistih časih OO še ni bil razširjen.
In po tolko letih MS dejansko da državni upravi takšne rabate, da se stroški uvajanja nove zadeve verjetno ne pokrijejo.
Zato tudi smo najmanjša država z poslovenjenimi MS produkti...
In v tistih časih OO še ni bil razširjen.
In po tolko letih MS dejansko da državni upravi takšne rabate, da se stroški uvajanja nove zadeve verjetno ne pokrijejo.
IMHO
3p ::
Jaz po drugi strani nisem zagovornik opensourcarskih programov že zaradi "politike". Treba je enostavno poiskati boljšo rešitev - upoštevaje vse kriterije. Ampak tu je dejstvo, da s prehodom na Office 12 del argumenta, o stroških prešoljanja na OO pade - ker bojo tudi tajnice (in ostali, ki se z officom srečujejo bolj površinsko) rabili prešolanje na MSO12.
minmax ::
ostaja dejstvo: takšen denar se upravlja samo z dobro narejenimi študijami, saj je samo na njih mogoče sprejeti kvalitetne in za davkoplačevalce varčne odločitve.
ta študija ni bila narejena, temveč so se uporabili zastareli podatki, ki danes niso relevantni. to je s stališča davkoplačevalcev slabo upravljanje z njegovim denarjem. in vse to ne glede na izid študije - odločitev se je sprejela _brez_ relevantnih podatkov. na oko.
ta študija ni bila narejena, temveč so se uporabili zastareli podatki, ki danes niso relevantni. to je s stališča davkoplačevalcev slabo upravljanje z njegovim denarjem. in vse to ne glede na izid študije - odločitev se je sprejela _brez_ relevantnih podatkov. na oko.
Beernarrd ::
Prej je nekdo govoril nekaj o makrotih, in da naj bi jih bilo rel. enostavno napisati za ooo.
V primerjavi s pisanjem makrov v wordu je tisto, kar je v writerju, assembler.
Pa še dela ne tako, kot bi moralo.
Naj mo kdo razloži, zakaj tole enkrat deluje, drugič pa ne (čeprav vmes ni bilo nobenih sprememb):
[code]
Sub zoomZmanjsaj
' prekopiral z interneta
Dim oTrenutniDokument as Object
Dim nZoom as Integer
Const nZoomStep = 10
Const nMinimalZoom = 20
oTrenutniDokument = ThisComponent
If oTrenutniDokument.supportsService("com.sun.star.text.TextDocument") then
nZoom = oTrenutniDokument.currentController.ViewSettings.ZoomValue
If nZoom > nMinimalZoom Then
oTrenutniDokument.currentController.ViewSettings.ZoomValue = nZoom - nZoomStep
End If
Else
nZoom = oTrenutniDokument.currentController.ZoomValue
If nZoom > nMinimalZoom Then
oTrenutniDokument.currentController.ZoomValue = nZoom - nZoomStep
End If
End If
End Sub
[/code]
S tem da se že samo snemanje makrotov poslužuje nekih obvoznih trikov in ne svojih lastnih vgrajenih funkcij, tako da se praktično iz posnetega makra ne da kaj dosti naučiti o star basicu.
Zato čisto verjamem in razumem, da tipi, ki so naredili tri makre v državni upravi, ne hitijo preveč s prehodom na ooo.
PS.: ne uporabljam msworda ampak ooo. (razumi kdor more)
V primerjavi s pisanjem makrov v wordu je tisto, kar je v writerju, assembler.
Pa še dela ne tako, kot bi moralo.
Naj mo kdo razloži, zakaj tole enkrat deluje, drugič pa ne (čeprav vmes ni bilo nobenih sprememb):
[code]
Sub zoomZmanjsaj
' prekopiral z interneta
Dim oTrenutniDokument as Object
Dim nZoom as Integer
Const nZoomStep = 10
Const nMinimalZoom = 20
oTrenutniDokument = ThisComponent
If oTrenutniDokument.supportsService("com.sun.star.text.TextDocument") then
nZoom = oTrenutniDokument.currentController.ViewSettings.ZoomValue
If nZoom > nMinimalZoom Then
oTrenutniDokument.currentController.ViewSettings.ZoomValue = nZoom - nZoomStep
End If
Else
nZoom = oTrenutniDokument.currentController.ZoomValue
If nZoom > nMinimalZoom Then
oTrenutniDokument.currentController.ZoomValue = nZoom - nZoomStep
End If
End If
End Sub
[/code]
S tem da se že samo snemanje makrotov poslužuje nekih obvoznih trikov in ne svojih lastnih vgrajenih funkcij, tako da se praktično iz posnetega makra ne da kaj dosti naučiti o star basicu.
Zato čisto verjamem in razumem, da tipi, ki so naredili tri makre v državni upravi, ne hitijo preveč s prehodom na ooo.
PS.: ne uporabljam msworda ampak ooo. (razumi kdor more)
jlpktnst ::
Ja, samo očitno makroje itak ne pišejo tajnice same, ampak so predpripravljeni. Torej makro se napiše 1x. Template se napiše 1x. Potem pa zadeva deluje. Je tako težko plačat enemu tipu par sto k sit zato da poštima vse take bedarije, lahko tud cel sam izgled openoffica spremeni če jim ni všeč :D Navsezadnje se na dolgi rok prihrani. User supporta pa ne potrebuješ, če zaposliš nekaj sposobnih ljudi - adminov.
Daedalus ::
V kolikor se prav spominjam podobnih debat izpred let, je bilo rečeno, da če državna uprava (in veliko njenih institucij) uporablja Microsoftove produkte -> pomeni veliko uporabnikov -> se splača MSju tudi poslovenit svoje produkte, kar s strani lažjega računalniškega opismenjevanja večine slovencev pomeni veliko prednost.
A uporaba plačljivega in zaprotnoformatno/kodnega paketa pomeni veliko prednost za računalniško opismenjevanje Slovenceljnov? Dobro, da si omenil
Dajte no...če še MS-ju sprdne in razglasi, da ne bo slovenil Ofica 15, kaj lahko narediš? Razjočeš se lahko. OOo po drugi strani pa lahko prevede skupnost, pa je. Torej? Kaj je že boljše za (dolgoročno) računalniško opismenjevanje? Jaz sem precej prepričan, da navezanost na eno! korporacijo ni lih najboljša izbira. Samo kaj, ko ma večina plašnice trdno pripete na glavo
/popravil tipkarske napače
A uporaba plačljivega in zaprotnoformatno/kodnega paketa pomeni veliko prednost za računalniško opismenjevanje Slovenceljnov? Dobro, da si omenil
Dajte no...če še MS-ju sprdne in razglasi, da ne bo slovenil Ofica 15, kaj lahko narediš? Razjočeš se lahko. OOo po drugi strani pa lahko prevede skupnost, pa je. Torej? Kaj je že boljše za (dolgoročno) računalniško opismenjevanje? Jaz sem precej prepričan, da navezanost na eno! korporacijo ni lih najboljša izbira. Samo kaj, ko ma večina plašnice trdno pripete na glavo
/popravil tipkarske napače
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Daedalus ()
CCfly ::
V primerjavi s pisanjem makrov v wordu je tisto, kar je v writerju, assembler.
Python je zate podoben assemblerju ?
Python je zate podoben assemblerju ?
"My goodness, we forgot generics!" -- Danny Kalev
Beernarrd ::
Govorim o tem, da v wordu vključiš samodejno dopolnjevanje besed in tako vidiš stvari, na katere ne bi pomislil. V writerju pa moraš vse to vnaprej najti drugje v dokumentaciji, guglu, ipd, ročno vpisati.
Tako lahko sprogramiraš preprost makro v wordu tudi brez predznanja (relativno gledano), v writerju pa se moraš precej poglobiti, da karkoli napišeš.
V wordu posnameš nekaj stvari, ki naj bi jih makro izvajal, in potem zlepiš skupaj ter prilagodiš, v writerju pa ti nič ne pomaga snemanje makrotov, ker dobljenega rezultata itak ne moreš uporabiti, ker je preveč kompliciran. (npr.: dispatcher.executeDispatch(document, ".uno:Zoom", "", 0, args1()) Ko pa greš kaj brat o tem dispečerju, pa se postaraš, preden kaj razumeš. Sploh, če ga rabiš samo za dobiTrenutniZoom - nastaviNoviZoom (ali katerokoli drugo vrednost)).
Je pa res, da lahko uporabiš pytona, beana, javo, kar mora biti super, če veš kaj s tem narediti.
Tako lahko sprogramiraš preprost makro v wordu tudi brez predznanja (relativno gledano), v writerju pa se moraš precej poglobiti, da karkoli napišeš.
V wordu posnameš nekaj stvari, ki naj bi jih makro izvajal, in potem zlepiš skupaj ter prilagodiš, v writerju pa ti nič ne pomaga snemanje makrotov, ker dobljenega rezultata itak ne moreš uporabiti, ker je preveč kompliciran. (npr.: dispatcher.executeDispatch(document, ".uno:Zoom", "", 0, args1()) Ko pa greš kaj brat o tem dispečerju, pa se postaraš, preden kaj razumeš. Sploh, če ga rabiš samo za dobiTrenutniZoom - nastaviNoviZoom (ali katerokoli drugo vrednost)).
Je pa res, da lahko uporabiš pytona, beana, javo, kar mora biti super, če veš kaj s tem narediti.
Matev ::
mi v podjetju z 320+ zaposlenimi smo imeli lep namen preiti na odprtokodne programe - namesto office-a
a lej ga zlomka -makri iz MSoffica niso delovali v teh bs zastonj programih (ne vem več ker zastonj office je bil)
zamisel je kojci splavala po vodi
novi makro programi? - ja valda
naj odprtoglavci raje zrihrajo da bodo ti delovali in bili prenosljivi
a lej ga zlomka -makri iz MSoffica niso delovali v teh bs zastonj programih (ne vem več ker zastonj office je bil)
zamisel je kojci splavala po vodi
novi makro programi? - ja valda
naj odprtoglavci raje zrihrajo da bodo ti delovali in bili prenosljivi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matev ()
BigWhale ::
Najbolj zanimivo je to, da so v studiji, ki je bila tri leta nazaj ugotovili, da bi bili notranji stroski uvajanja OOo v primerjavi z MS Office za priblizno 100% visji. Od kje jim te stevilke, ve sam bog, pa se to vprasanje.
Druga stvar, ki me pa dela malo zmedenega, je to, da so naredili izracun in ugotovili, da bi uvajanje MS Office vlado kostalo cca 6.7mrd SIT, uvajanje OpenOffice.org pa cca 7.2mrd SIT. No, pozabili so pa dodati, da cez tri leta agreement potece in bo za MS programsko opremo spet potrebno zmetati nekaj denarja.
No, sedaj pa pametni mozje, spet ugotavljajo, da se OOo se vedno ne splaca, se vedno so stroski z uvajanjem OOo za kakih 500mio SIT vecji. Tokrat se gre za stevilke ~7mrd SIT za MS Office in pa 7.5mrd SIT za OpenOffice.
To studijo je delal en buhtelj. Se vecji buhtelj je bil ta, ki je delal revizijo in spreminjal stevilke. Zakaj niso raje pogledali stevilk za sest let? Recimo... Torej, za MS Office lahko stevilke sestejemo, 6.7mrd + 7.0mrd SIT. Kaj pa za OpenOffice? Jih lahko sestejemo? Zal ne. Tudi ce upostevamo vse 'safety' faktorje in neke pesimisticne ocene pri prehodu na OOo, je potrebno vedeti, da ne v prvem, niti ne v drugem obdobju ni bilo potrebno placati enega samega tolarja za licence.
Pri MSju je stvar povsem jasna. Licenca stane toliko in toliko, potrebujejo jih pa toliko in toliko. Pristejejo se nek minimalen strosek za 'usposabljanje in prehod' in to je to. Pri OOo, pa, jah, nic. Izmislijo si nek maximalen strosek za 'usposabljanje in prehod'. Pozabijo pa, da je to enkraten strosek, ki bi ga placali samo enkrat, tri leta nazaj recimo in danes ne bi bilo treba zapravljati denarja za revizijo studije, ki je bila narejena pred tremi leti, poleg tega tudi nekega 'prehoda' ne bi delali, ker bi prehod ze bil narejen. Tudi MS EA agreementa ne bi bilo potrebno sklepati (vsaj zaradi office-a, ne).
Juhu!
Druga stvar, ki me pa dela malo zmedenega, je to, da so naredili izracun in ugotovili, da bi uvajanje MS Office vlado kostalo cca 6.7mrd SIT, uvajanje OpenOffice.org pa cca 7.2mrd SIT. No, pozabili so pa dodati, da cez tri leta agreement potece in bo za MS programsko opremo spet potrebno zmetati nekaj denarja.
No, sedaj pa pametni mozje, spet ugotavljajo, da se OOo se vedno ne splaca, se vedno so stroski z uvajanjem OOo za kakih 500mio SIT vecji. Tokrat se gre za stevilke ~7mrd SIT za MS Office in pa 7.5mrd SIT za OpenOffice.
To studijo je delal en buhtelj. Se vecji buhtelj je bil ta, ki je delal revizijo in spreminjal stevilke. Zakaj niso raje pogledali stevilk za sest let? Recimo... Torej, za MS Office lahko stevilke sestejemo, 6.7mrd + 7.0mrd SIT. Kaj pa za OpenOffice? Jih lahko sestejemo? Zal ne. Tudi ce upostevamo vse 'safety' faktorje in neke pesimisticne ocene pri prehodu na OOo, je potrebno vedeti, da ne v prvem, niti ne v drugem obdobju ni bilo potrebno placati enega samega tolarja za licence.
Pri MSju je stvar povsem jasna. Licenca stane toliko in toliko, potrebujejo jih pa toliko in toliko. Pristejejo se nek minimalen strosek za 'usposabljanje in prehod' in to je to. Pri OOo, pa, jah, nic. Izmislijo si nek maximalen strosek za 'usposabljanje in prehod'. Pozabijo pa, da je to enkraten strosek, ki bi ga placali samo enkrat, tri leta nazaj recimo in danes ne bi bilo treba zapravljati denarja za revizijo studije, ki je bila narejena pred tremi leti, poleg tega tudi nekega 'prehoda' ne bi delali, ker bi prehod ze bil narejen. Tudi MS EA agreementa ne bi bilo potrebno sklepati (vsaj zaradi office-a, ne).
Juhu!
sese12 ::
"po do sedaj preverjenih lastnostih pisarniška zbirka OpenOffice.org porabi več pomnilnika na delovni postaji in se tudi opazno počasneje nalaga, kar predstavlja manjšo pomankljivost"
Seveda. Če pa so na primer v enem od ministrstev nabavili 1600 megaherčne računalnike, v katere so dali 128 MB RAM, pri tem pa jih že intergirana grafična požre 32 MB, tako da lahko delaš samo z 96 MB RAM-a. Ni čudno, da vseskupaj dela zelooooo počasi. OS pa je Windows 2000.
Seveda. Če pa so na primer v enem od ministrstev nabavili 1600 megaherčne računalnike, v katere so dali 128 MB RAM, pri tem pa jih že intergirana grafična požre 32 MB, tako da lahko delaš samo z 96 MB RAM-a. Ni čudno, da vseskupaj dela zelooooo počasi. OS pa je Windows 2000.
BigWhale ::
Aja, se to. Letna bruto placa inzinirja je recimo 8,4mio SIT (torej ima bruto place 700.000 SIT na mesec, kar je precej!).
Se pravi lahko za 13mrd SIT zaposlijo 200 inzinirjev za sedem let in pol. Pa ce upostevamo inflacijo in vse skupaj in postavimo res precej rezerve, jih lahko zaposlijo za sest let.
WTF?!
Pa recimo, da se upostevajo se vsi drugi stroski, torej prostor za 200 inzinirjev (ki bi se ze itak nasel) in vse drugo, jih lahko zaposlijo za pet let s tem denarjem.
200 inzinirjev pa v petih letih nardi marsikaj, cel office na novo napise. With all the bells and whistles.
Se pravi lahko za 13mrd SIT zaposlijo 200 inzinirjev za sedem let in pol. Pa ce upostevamo inflacijo in vse skupaj in postavimo res precej rezerve, jih lahko zaposlijo za sest let.
WTF?!
Pa recimo, da se upostevajo se vsi drugi stroski, torej prostor za 200 inzinirjev (ki bi se ze itak nasel) in vse drugo, jih lahko zaposlijo za pet let s tem denarjem.
200 inzinirjev pa v petih letih nardi marsikaj, cel office na novo napise. With all the bells and whistles.
ThinMan ::
Zakaj se preprosto ne drzijo kitajskega modela. So si napisali svoj Linux in ostale ooo progrmcke i basta, a ni tako ?
Bas me zanima kdo je delal to studijo in primerjave cen.
lp,
Bas me zanima kdo je delal to studijo in primerjave cen.
lp,
----
"We may not be able to control the wind, but we can always adjust our sails"
"We may not be able to control the wind, but we can always adjust our sails"
Matev ::
ljudje enostavno ne razumejo, da v naravi ni zastonj kosila
če prihraniš pri nakupu progarma, potem nastradaš na kakšnem drugem področju
jaz dam raje 100+ jurjov da imam mir kot pa zastonj sekiranje in jezo
ena uporabnico gor je napisala da je iskala funkcijo za landscape print celih 30minut
sedaj pa zračunajte koliko časa bi samo to odvzelo instituciji z nekaj tisoč zaposlenimi
če prihraniš pri nakupu progarma, potem nastradaš na kakšnem drugem področju
jaz dam raje 100+ jurjov da imam mir kot pa zastonj sekiranje in jezo
ena uporabnico gor je napisala da je iskala funkcijo za landscape print celih 30minut
sedaj pa zračunajte koliko časa bi samo to odvzelo instituciji z nekaj tisoč zaposlenimi
pagat34 ::
mikrošit piše:
Mislim, ce tole drzavna uprava nima reseno z SMS + MOM, so podn.
točno, državna uprava ni podn, ker del nje ne uporablja sms+mom, ampak nekaj drugega, kar ni m$ skropucalo
_________________________________________
Zaradi stranskih učinkov se izogibaj M$ izdelkov!
Zaradi stranskih učinkov se izogibaj M$ izdelkov!
Matevžk ::
((edit: @matev))
Zato, ker so funkcije mnogo bolj logično razporejene v OOo, samo ljudje jih niso navajeni, torej so stroški izobraževanja res visoki. Je pa nekdo napisal, da je to enkraten strošek in to je to .... Pretirano mudi se jim pa v državnih uradih tako ali tako nikoli. In ko bo MS Office zdaj menda spremenil kar precej UIja (sicer je to slabo, ampak na to sem čakal že od Offica 95, ki je bil katastrofa glede nekaterih dialogov, pa jih Office 2003 še vedno vsebuje v funkcionalno enaki obliki), bodo tudi tu prisotni ti stroški. Torej ... računaj sam.
Zato, ker so funkcije mnogo bolj logično razporejene v OOo, samo ljudje jih niso navajeni, torej so stroški izobraževanja res visoki. Je pa nekdo napisal, da je to enkraten strošek in to je to .... Pretirano mudi se jim pa v državnih uradih tako ali tako nikoli. In ko bo MS Office zdaj menda spremenil kar precej UIja (sicer je to slabo, ampak na to sem čakal že od Offica 95, ki je bil katastrofa glede nekaterih dialogov, pa jih Office 2003 še vedno vsebuje v funkcionalno enaki obliki), bodo tudi tu prisotni ti stroški. Torej ... računaj sam.
lp, Matevžk
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matevžk ()
Mr.B ::
Mogoče pa je težava v tem, da tem sistemcev v državni upravi, bolj papirne narave, pa če je potrebno delati, nastanejo težave.....
Zakaj bi spreminjal svoj lagodni status......
PAč važno da se imajo fajn..... Zato pa obstajajo razna računalniška podjetja, z nediplomci, ki vejo kako se streže zadeve, gospodje pa malo nos vihajo, ampak dokler ne bo zagustilo pa nebo denarja več, bodo tudi to pošlihtali, ....
Da ne omenim da dravžni uradniki, če bi jih malo opismili, bi jih morali pol odpuščati, to pa ni v njihovem interesu, saj so kolegi....
Zakaj bi spreminjal svoj lagodni status......
PAč važno da se imajo fajn..... Zato pa obstajajo razna računalniška podjetja, z nediplomci, ki vejo kako se streže zadeve, gospodje pa malo nos vihajo, ampak dokler ne bo zagustilo pa nebo denarja več, bodo tudi to pošlihtali, ....
Da ne omenim da dravžni uradniki, če bi jih malo opismili, bi jih morali pol odpuščati, to pa ni v njihovem interesu, saj so kolegi....
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Matev ::
Zato, ker so funkcije mnogo bolj logično razporejene
obstajajo tudi tipkovnice ki imajo boljši razpored tipk od tipičnih qwertz tipkovnic
a pa ti uporabljaš takšno in zakaj ne
Matevžk ::
Mr.B: maš kar prav. Osebno poznam nekoga, ki trenutno dela kot informatik v državnem zboru, ampak odhaja, ker preprosto ni tak človek. Vsako prekomerno razmišljanje in naprezanje za boljšim jutri je že v kali zatrto (sicer se lahko pokaže resnica, da znaš več, kot tvoj nadrejeni, potem bi pa ta izgubil delovno mesto). In ker temu tipu pač ni samo do denarja (ki ga ni samo dovolj, ampak PREVEČ), menja službo
lp, Matevžk
Matevžk ::
a pa ti uporabljaš takšno in zakaj ne
Znam tipkati na dvoraka, ja, samo ni se mi še ljubilo vseh tipk pulit iz tipkovnice, da bi jih zamenjal ... dvorak tipkovnico v slovenski trgovini najti je pa umetnost.
lp, Matevžk
Matev ::
zakaj ne uporabljaš hitrejšega in lažjega sistema... le zakaj neki
če je tako enostavno prešaltat in si potem tako kompatibilen z vsemi
ni problema ane - priti nekam kjer imajo še staro tipkovnico in pač tam uporabljati njihov razpored qwertz - doma ali na delovnem mestu pa dvorak
zakaj tega ne narediš
in zakaj tega ne naredi praktično nihče?
če je tako enostavno prešaltat in si potem tako kompatibilen z vsemi
ni problema ane - priti nekam kjer imajo še staro tipkovnico in pač tam uporabljati njihov razpored qwertz - doma ali na delovnem mestu pa dvorak
zakaj tega ne narediš
in zakaj tega ne naredi praktično nihče?
Matevžk ::
zakaj je ne uporabljaš
Ker je cena tipkovnice enaka, prihranek je samo pri času, vendar bi verjetno več časa izgubil z vlaganjem hitrejšega tipkanja na dvoraku kot pa bi ga potem pridobil (znam zelo hitro slepo tipkati na qwertz in qwerty/en_US).
Pri pisarniških paketih je pa zelo pomemben faktor tudi cena. Nekateri gledajo na to kratkoročno (licenca za Office za nekaj let / usposabljanje za Openoffice), nekateri pa gledamo dolgoročno (licenca za Office za mnogo let / usposabljanje za Openoffice je pa samo enkratno) ...
lp, Matevžk
Matevžk ::
Aja, in tako doma kot na delovnem mestu uporabljam Linux in Openoffice. Zaradi varčevanja. In dejansko deluje ....
lp, Matevžk
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | München na pol poti s prehodom na LinuxOddelek: Novice / Operacijski sistemi | 6850 (5733) | poweroff |
» | Mnenje: Kolikšna je cena prehoda iz Microsoft Office na OpenOffice.org (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Pisarniški paketi | 28484 (18861) | darkolord |
» | Izšel Open Office Org 3.0 (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Pisarniški paketi | 24528 (16066) | BlueRunner |
» | Je OpenOffice.org za slovensko državno upravo predrag? (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )Oddelek: Novice / Pisarniški paketi | 41430 (32893) | jype |