Slo-Tech - OpenAI je ob koncu oktobra predstavil novo orodje, ki so ga poimenovali Aardvark (v prevodu podzemna svinjka), ki bo lovilo hrošče v programski opremi. Aardvark je agent na osnovi GPT-5, s katerim želi OpenAI prispevati k odpravljanju ranljivosti v programski opremi.

Aardvark v repozitorijih, do katerih mu dodelimo dostop, sproti analizira ranljivosti, ocenjuje njihovo resnost in predlaga popravke. Orodja, ki služijo istemu namenu, že obstajajo, a uporabljajo tradicionalne, bolj deterministične pristope. Aardvark je veliki jezikovni model, ki skuša kodo razumeti in analizirati na enak način kot ljudje.

Deluje v povezavi z obstoječimi ekosistemi, kot sta Github in Codex. Pri tem Aardvark kode ne popravlja sam, temveč mora predloge odobriti človeški nadzornik, preden so uradno poslani v repozitorij. Trenutno je na voljo v zasebni beta verziji.

Slo-Tech - V Evropi se krepijo pozivi in konkretni koraki stran od ameriške odvisnosti proti domači ali odprtokodni programski opremi. Naslednje v vrsti je avstrijsko ministrstvo za gospodarstvo, ki bo svojih 1200 zaposlenih preselilo v oblak NextCloud, ki bo tekel na avstrijski infrastrukturi. Doslej so uporabljali Microsoft 365, a so zavoljo digitalne suverenosti prešli na lokalno rešitev.

Za prestop so se odločili že lani, nato pa se je projekt odvil zelo hitro. Pred štirimi meseci so predstavili delujoč koncept, sedaj je novi oblak že v produkcijski uporabi. S tem bodo zadostili tudi čedalje strožji evropski zakonodaji, tako GDPR kakor prihajajoči NIS2. Tudi zato Nextcloud gostijo na lastni infrastrukturi.

Nad evropsko neodvisnostjo pa niso navdušeni v ZDA. Ameriški diplomati intenzivno lobirajo proti oddaljevanju od Microsofta in drugih ameriških tehnoloških gigantov. A avstrijsko ministrstvo je dokazalo, ne le da je to možno, temveč da ne traja prav dolgo. V nekaterih primerih se...

Slo-Tech - Danska, ki do konca leta predseduje Svetu Evropske unije, umika podporo kontroverznemu predlogo evropske zakonodaje, ki bi uzakonila pregledovanje in prestrezanj telekomunikacij na zalogo pod pretvezo boja proti terorizmu in zlorabam otrok. Chat control, kot so v medijih poimenovali grozečo uredbo, je močno razdelil evropske države, medtem ko je bila stroka enotna, da gre za zelo slabo in nepremišljeno potezo. Danska sedaj sporoča, da si ne bo več prizadevala za sprejem te zakonodaje med svojim predsedstvom.

Prestrezanje telekomunikacij in vgradnja stranskih vrat v šifrirano komunikacijo je slaba ideja, ker je matematično ni moč izvesti varno. Če šifriranje pohabimo, tako da vanj vgradimo šibkost oziroma stranska vrata, do katerih imajo dostop le upravičeni deležniki (npr. organi pregona), bodo dostop sčasoma pridobili tudi vsi zlonamerni akterji. Šifriranje je namreč bodisi varno bodisi ni, srednje poti pa ni.

Boj proti zlorabam otrok (CSAM) je seveda plemenit cilj, ki pa se...