Forum » Loža » Inflacija v Sloveniji 2024 in kupna moč prebivalstva, cene na drobno
Inflacija v Sloveniji 2024 in kupna moč prebivalstva, cene na drobno
tomlin ::
V letu 2024 je Slovenija zabeležila povprečno letno inflacijo v višini 2,0 %. Letna inflacija v decembru je znašala 1,9 %, pri čemer so se storitve podražile za 2,7 %, blago pa za 1,4 %. Največji vpliv na letno inflacijo so imele višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se dvignile za 2,6 %. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju znižale za 0,3 %.
stat.si
Podatki o kupni moči prebivalstva za leto 2024 niso neposredno navedeni. Vendar pa zmerna inflacija, kot je bila zabeležena, običajno pomeni, da se cene življenjskih potrebščin niso bistveno spremenile, kar lahko nakazuje na stabilno kupno moč prebivalstva. Za natančnejše informacije o spremembah kupne moči je potrebno upoštevati tudi podatke o rasti plač, zaposlenosti in drugih ekonomskih kazalnikih.
Kar zadeva cene na drobno, so se te v letu 2024 spreminjale skladno z omenjenimi stopnjami inflacije. Podražitve so bile najbolj izrazite pri hrani in brezalkoholnih pijačah, medtem ko so se cene trajnega blaga nekoliko znižale.
Ko kupujem živila mislim, da je ocena statistike nekoliko prenizka
stat.si
Podatki o kupni moči prebivalstva za leto 2024 niso neposredno navedeni. Vendar pa zmerna inflacija, kot je bila zabeležena, običajno pomeni, da se cene življenjskih potrebščin niso bistveno spremenile, kar lahko nakazuje na stabilno kupno moč prebivalstva. Za natančnejše informacije o spremembah kupne moči je potrebno upoštevati tudi podatke o rasti plač, zaposlenosti in drugih ekonomskih kazalnikih.
Kar zadeva cene na drobno, so se te v letu 2024 spreminjale skladno z omenjenimi stopnjami inflacije. Podražitve so bile najbolj izrazite pri hrani in brezalkoholnih pijačah, medtem ko so se cene trajnega blaga nekoliko znižale.
Ko kupujem živila mislim, da je ocena statistike nekoliko prenizka
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
tomlin ::
Dejanska individualna potrošnja (DIP) na prebivalca v SKM, ki bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev, je v Sloveniji leta 2021 dosegla 85 % povprečja EU-27, leta 2023 pa je ostala na isti ravni.
SKM (Standardi kupne moči) je umetna valuta, ki se uporablja za primerjavo gospodarskih kazalnikov med državami, ne da bi bile nanje vplivane razlike v cenovnih ravneh.
Gre za enoto, ki omogoča, da se BDP na prebivalca in druga gospodarska merila prilagodijo različnim življenjskim stroškom v posameznih državah, s čimer omogoča bolj realno primerjavo kupne moči med državami.
Preprosto povedano: če ima neka država BDP na prebivalca v višini 90 % povprečja EU v SKM, pomeni, da njeno prebivalstvo ustvari približno 90 % povprečne gospodarske vrednosti v EU, pri čemer so upoštevane razlike v cenah življenjskih potrebščin.
SKM (Standardi kupne moči) je umetna valuta, ki se uporablja za primerjavo gospodarskih kazalnikov med državami, ne da bi bile nanje vplivane razlike v cenovnih ravneh.
Gre za enoto, ki omogoča, da se BDP na prebivalca in druga gospodarska merila prilagodijo različnim življenjskim stroškom v posameznih državah, s čimer omogoča bolj realno primerjavo kupne moči med državami.
Preprosto povedano: če ima neka država BDP na prebivalca v višini 90 % povprečja EU v SKM, pomeni, da njeno prebivalstvo ustvari približno 90 % povprečne gospodarske vrednosti v EU, pri čemer so upoštevane razlike v cenah življenjskih potrebščin.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
Scaramouche3 ::
Dejanska individualna potrošnja (DIP) na prebivalca v SKM, ki bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev, je v Sloveniji leta 2021 dosegla 85 % povprečja EU-27, leta 2023 pa je ostala na isti ravni.
SKM (Standardi kupne moči) je umetna valuta, ki se uporablja za primerjavo gospodarskih kazalnikov med državami, ne da bi bile nanje vplivane razlike v cenovnih ravneh.
Gre za enoto, ki omogoča, da se BDP na prebivalca in druga gospodarska merila prilagodijo različnim življenjskim stroškom v posameznih državah, s čimer omogoča bolj realno primerjavo kupne moči med državami.
Preprosto povedano: če ima neka država BDP na prebivalca v višini 90 % povprečja EU v SKM, pomeni, da njeno prebivalstvo ustvari približno 90 % povprečne gospodarske vrednosti v EU, pri čemer so upoštevane razlike v cenah življenjskih potrebščin.
Mene bolj zanima koliko so se povečale cene živil, ker se spomnim kako so vsi ob ruski krizi gnojil začeli dvigovati cene produktov, skoraj tedensko sem videl kar velike podražitve! Nikoli se to ni tako hitro prej dvignilo, samo enkrat prej so nas tako nategnili in to je bilo pri uvedbi evra!
Da ne govorimo o cenah nepremičnin, tudi avtomobilov...
Medtem pa plače ne gredo gor sorazmerno...
Utk ::
Dejanska individualna potrošnja (DIP) na prebivalca v SKM, ki bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev, je v Sloveniji leta 2021 dosegla 85 % povprečja EU-27, leta 2023 pa je ostala na isti ravni.
Ok, ampak kaj ta metrika zares pomeni? Če bi 2 države imele enake plače in enake cene, samo v eni državi bi pač 5% manj zapravljali, ker so bolj šparovni, bi ta država imela 95% druge ali narobe razumem?
tomlin ::
Kaj pomeni DIP(dejanska individualna potrošnja)?
DIP na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) je kazalnik, ki bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev kot npr. BDP na prebivalca, ker upošteva tudi blago in storitve, ki jih gospodinjstva prejmejo brezplačno ali subvencionirano od države ali neprofitnih organizacij. To vključuje npr. javno zdravstvo, šolstvo, socialne transferje itd.
Primer:
Če bi imeli dve državi z enakimi plačami in enakimi cenami, bi DIP v eni državi lahko bil 95 % DIP druge države, ampak ne nujno samo zato, ker ljudje tam manj zapravljajo. Razlike lahko izhajajo iz:
1. Drugačne porazdelitve javnih storitev – če država več ponuja brezplačno (zdravstvo, šolstvo itd.), posamezniki manj trošijo iz svojega žepa, a DIP tega ne kaznuje.
2. Različnih življenjskih stroškov – tudi če so cene na papirju enake, se lahko razlikujejo davki, najemnine, stroški bivanja itd.
3. Kulturnih razlik v potrošnji – v eni državi ljudje več trošijo za hrano, v drugi za stanovanja, v tretji pa imajo več subvencij za osnovne potrebe.
Torej, DIP ni preprosto merilo "koliko trošimo", ampak meri, koliko materialne blaginje dejansko prejmemo – tako iz lastne porabe kot iz javnih storitev.
Torej, DIP ni preprosto merilo "koliko trošimo", ampak meri, koliko materialne blaginje dejansko prejmemo – tako iz lastne porabe kot iz javnih storitev.
DIP na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) je kazalnik, ki bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev kot npr. BDP na prebivalca, ker upošteva tudi blago in storitve, ki jih gospodinjstva prejmejo brezplačno ali subvencionirano od države ali neprofitnih organizacij. To vključuje npr. javno zdravstvo, šolstvo, socialne transferje itd.
Primer:
Če bi imeli dve državi z enakimi plačami in enakimi cenami, bi DIP v eni državi lahko bil 95 % DIP druge države, ampak ne nujno samo zato, ker ljudje tam manj zapravljajo. Razlike lahko izhajajo iz:
1. Drugačne porazdelitve javnih storitev – če država več ponuja brezplačno (zdravstvo, šolstvo itd.), posamezniki manj trošijo iz svojega žepa, a DIP tega ne kaznuje.
2. Različnih življenjskih stroškov – tudi če so cene na papirju enake, se lahko razlikujejo davki, najemnine, stroški bivanja itd.
3. Kulturnih razlik v potrošnji – v eni državi ljudje več trošijo za hrano, v drugi za stanovanja, v tretji pa imajo več subvencij za osnovne potrebe.
Torej, DIP ni preprosto merilo "koliko trošimo", ampak meri, koliko materialne blaginje dejansko prejmemo – tako iz lastne porabe kot iz javnih storitev.
Torej, DIP ni preprosto merilo "koliko trošimo", ampak meri, koliko materialne blaginje dejansko prejmemo – tako iz lastne porabe kot iz javnih storitev.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: tomlin ()
tomlin ::
@Scaramouche3
Hitrost naraščanja cen živil, nepremičnin in avtomobilov je rapidna, medtem ko plače ne sledijo enakemu tempu. V zadnjih letih so se cene v Sloveniji res občutno spremenile.
Cene živil: Leta 2022 so se cene hrane v Sloveniji v povprečju zvišale za skoraj 20 %. V letu 2023 se je ta rast začela umirjati; februarja 2024 je bila inflacija cen hrane 1,8 %, kar je manj od skupne inflacije, ki je znašala 3,4 %. Največji vpliv na rast cen so imele osnovne skupine prehranskih izdelkov, kot so žita, mleko, meso, sadje in zelenjava.
Cene nepremičnin: Leta 2022 so se cene stanovanj v primerjavi z letom 2021 povečale za 19 %, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb za 17 % in cene hiš za 12 %. V drugi polovici leta 2022 se je rast cen umirila, v največjih mestih so se cene stanovanj praktično ustavile.
V letu 2023 se je število prodaj zazidljivih zemljišč zmanjšalo za 20 do 25 % v primerjavi z letom 2022, glede na leto 2021 pa je bilo manjše že za 40 %. Rast cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v letu 2023 sicer ni bila tako izrazita kot v rekordnem letu 2022, a je bila kljub temu razmeroma visoka.
Cene avtomobilov: Specifičnih podatkov o rasti cen avtomobilov v Sloveniji ni. Vendar je splošno znano, da so se cene novih in rabljenih vozil v zadnjih letih povečale zaradi motenj v dobavnih verigah, pomanjkanja polprevodnikov in drugih globalnih dejavnikov.
Plače: Povprečna neto mesečna plača v Sloveniji je leta 2023 znašala 1.445 evrov. Glede na cene nepremičnin to pomeni, da bi potrebovali približno 9,7 letnih neto plač za nakup standardnega stanovanja velikosti 65 kvadratnih metrov v Sloveniji in 14,9 letnih neto plač za enako stanovanje v Ljubljani.
Ti podatki kažejo na neskladje med rastjo cen osnovnih življenjskih potrebščin in rastjo plač, kar vpliva na kupno moč prebivalstva in splošno materialno blaginjo gospodinjstev.
Hitrost naraščanja cen živil, nepremičnin in avtomobilov je rapidna, medtem ko plače ne sledijo enakemu tempu. V zadnjih letih so se cene v Sloveniji res občutno spremenile.
Cene živil: Leta 2022 so se cene hrane v Sloveniji v povprečju zvišale za skoraj 20 %. V letu 2023 se je ta rast začela umirjati; februarja 2024 je bila inflacija cen hrane 1,8 %, kar je manj od skupne inflacije, ki je znašala 3,4 %. Največji vpliv na rast cen so imele osnovne skupine prehranskih izdelkov, kot so žita, mleko, meso, sadje in zelenjava.
Cene nepremičnin: Leta 2022 so se cene stanovanj v primerjavi z letom 2021 povečale za 19 %, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb za 17 % in cene hiš za 12 %. V drugi polovici leta 2022 se je rast cen umirila, v največjih mestih so se cene stanovanj praktično ustavile.
V letu 2023 se je število prodaj zazidljivih zemljišč zmanjšalo za 20 do 25 % v primerjavi z letom 2022, glede na leto 2021 pa je bilo manjše že za 40 %. Rast cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v letu 2023 sicer ni bila tako izrazita kot v rekordnem letu 2022, a je bila kljub temu razmeroma visoka.
Cene avtomobilov: Specifičnih podatkov o rasti cen avtomobilov v Sloveniji ni. Vendar je splošno znano, da so se cene novih in rabljenih vozil v zadnjih letih povečale zaradi motenj v dobavnih verigah, pomanjkanja polprevodnikov in drugih globalnih dejavnikov.
Plače: Povprečna neto mesečna plača v Sloveniji je leta 2023 znašala 1.445 evrov. Glede na cene nepremičnin to pomeni, da bi potrebovali približno 9,7 letnih neto plač za nakup standardnega stanovanja velikosti 65 kvadratnih metrov v Sloveniji in 14,9 letnih neto plač za enako stanovanje v Ljubljani.
Ti podatki kažejo na neskladje med rastjo cen osnovnih življenjskih potrebščin in rastjo plač, kar vpliva na kupno moč prebivalstva in splošno materialno blaginjo gospodinjstev.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
tomlin ::
Nadaljevanje
Po DIP na prebivalca je Slovenija še vedno krepko pod evropskim povprečjem. Prehitele že zdavnaj so nas baltske države, pa tudi Slovaška in Češka.
Država DIP na prebivalca v SKM (EU-27 = 100)
Luksemburg 160
Nemčija 121
Avstrija 120
Slovenija 85
Hrvaška 76
Bolgarija 70
Ti podatki kažejo, da je Slovenija glede na DIP na prebivalca pod povprečjem EU, vendar pred nekaterimi drugimi državami članicami, kot sta Hrvaška in Bolgarija.
Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči
Po DIP na prebivalca je Slovenija še vedno krepko pod evropskim povprečjem. Prehitele že zdavnaj so nas baltske države, pa tudi Slovaška in Češka.
Država DIP na prebivalca v SKM (EU-27 = 100)
Luksemburg 160
Nemčija 121
Avstrija 120
Slovenija 85
Hrvaška 76
Bolgarija 70
Ti podatki kažejo, da je Slovenija glede na DIP na prebivalca pod povprečjem EU, vendar pred nekaterimi drugimi državami članicami, kot sta Hrvaška in Bolgarija.
Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: tomlin ()
tomlin ::
popravek: od baltskih držav nas je prehitela Litva
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman