Forum » Loža » Inflacija v Sloveniji 2024 in kupna moč prebivalstva, cene na drobno
Inflacija v Sloveniji 2024 in kupna moč prebivalstva, cene na drobno
tomlin ::
V letu 2024 je Slovenija zabeležila povprečno letno inflacijo v višini 2,0 %. Letna inflacija v decembru je znašala 1,9 %, pri čemer so se storitve podražile za 2,7 %, blago pa za 1,4 %. Največji vpliv na letno inflacijo so imele višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se dvignile za 2,6 %. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju znižale za 0,3 %.
stat.si
Podatki o kupni moči prebivalstva za leto 2024 niso neposredno navedeni. Vendar pa zmerna inflacija, kot je bila zabeležena, običajno pomeni, da se cene življenjskih potrebščin niso bistveno spremenile, kar lahko nakazuje na stabilno kupno moč prebivalstva. Za natančnejše informacije o spremembah kupne moči je potrebno upoštevati tudi podatke o rasti plač, zaposlenosti in drugih ekonomskih kazalnikih.
Kar zadeva cene na drobno, so se te v letu 2024 spreminjale skladno z omenjenimi stopnjami inflacije. Podražitve so bile najbolj izrazite pri hrani in brezalkoholnih pijačah, medtem ko so se cene trajnega blaga nekoliko znižale.
Ko kupujem živila mislim, da je ocena statistike nekoliko prenizka
stat.si
Podatki o kupni moči prebivalstva za leto 2024 niso neposredno navedeni. Vendar pa zmerna inflacija, kot je bila zabeležena, običajno pomeni, da se cene življenjskih potrebščin niso bistveno spremenile, kar lahko nakazuje na stabilno kupno moč prebivalstva. Za natančnejše informacije o spremembah kupne moči je potrebno upoštevati tudi podatke o rasti plač, zaposlenosti in drugih ekonomskih kazalnikih.
Kar zadeva cene na drobno, so se te v letu 2024 spreminjale skladno z omenjenimi stopnjami inflacije. Podražitve so bile najbolj izrazite pri hrani in brezalkoholnih pijačah, medtem ko so se cene trajnega blaga nekoliko znižale.
Ko kupujem živila mislim, da je ocena statistike nekoliko prenizka
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
tomlin ::
Dejanska individualna potrošnja (DIP) na prebivalca v SKM, ki bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev, je v Sloveniji leta 2021 dosegla 85 % povprečja EU-27, leta 2023 pa je ostala na isti ravni.
SKM (Standardi kupne moči) je umetna valuta, ki se uporablja za primerjavo gospodarskih kazalnikov med državami, ne da bi bile nanje vplivane razlike v cenovnih ravneh.
Gre za enoto, ki omogoča, da se BDP na prebivalca in druga gospodarska merila prilagodijo različnim življenjskim stroškom v posameznih državah, s čimer omogoča bolj realno primerjavo kupne moči med državami.
Preprosto povedano: če ima neka država BDP na prebivalca v višini 90 % povprečja EU v SKM, pomeni, da njeno prebivalstvo ustvari približno 90 % povprečne gospodarske vrednosti v EU, pri čemer so upoštevane razlike v cenah življenjskih potrebščin.
SKM (Standardi kupne moči) je umetna valuta, ki se uporablja za primerjavo gospodarskih kazalnikov med državami, ne da bi bile nanje vplivane razlike v cenovnih ravneh.
Gre za enoto, ki omogoča, da se BDP na prebivalca in druga gospodarska merila prilagodijo različnim življenjskim stroškom v posameznih državah, s čimer omogoča bolj realno primerjavo kupne moči med državami.
Preprosto povedano: če ima neka država BDP na prebivalca v višini 90 % povprečja EU v SKM, pomeni, da njeno prebivalstvo ustvari približno 90 % povprečne gospodarske vrednosti v EU, pri čemer so upoštevane razlike v cenah življenjskih potrebščin.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
Scaramouche3 ::
Dejanska individualna potrošnja (DIP) na prebivalca v SKM, ki bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev, je v Sloveniji leta 2021 dosegla 85 % povprečja EU-27, leta 2023 pa je ostala na isti ravni.
SKM (Standardi kupne moči) je umetna valuta, ki se uporablja za primerjavo gospodarskih kazalnikov med državami, ne da bi bile nanje vplivane razlike v cenovnih ravneh.
Gre za enoto, ki omogoča, da se BDP na prebivalca in druga gospodarska merila prilagodijo različnim življenjskim stroškom v posameznih državah, s čimer omogoča bolj realno primerjavo kupne moči med državami.
Preprosto povedano: če ima neka država BDP na prebivalca v višini 90 % povprečja EU v SKM, pomeni, da njeno prebivalstvo ustvari približno 90 % povprečne gospodarske vrednosti v EU, pri čemer so upoštevane razlike v cenah življenjskih potrebščin.
Mene bolj zanima koliko so se povečale cene živil, ker se spomnim kako so vsi ob ruski krizi gnojil začeli dvigovati cene produktov, skoraj tedensko sem videl kar velike podražitve! Nikoli se to ni tako hitro prej dvignilo, samo enkrat prej so nas tako nategnili in to je bilo pri uvedbi evra!
Da ne govorimo o cenah nepremičnin, tudi avtomobilov...
Medtem pa plače ne gredo gor sorazmerno...
Utk ::
Dejanska individualna potrošnja (DIP) na prebivalca v SKM, ki bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev, je v Sloveniji leta 2021 dosegla 85 % povprečja EU-27, leta 2023 pa je ostala na isti ravni.
Ok, ampak kaj ta metrika zares pomeni? Če bi 2 države imele enake plače in enake cene, samo v eni državi bi pač 5% manj zapravljali, ker so bolj šparovni, bi ta država imela 95% druge ali narobe razumem?
tomlin ::
Kaj pomeni DIP(dejanska individualna potrošnja)?
DIP na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) je kazalnik, ki bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev kot npr. BDP na prebivalca, ker upošteva tudi blago in storitve, ki jih gospodinjstva prejmejo brezplačno ali subvencionirano od države ali neprofitnih organizacij. To vključuje npr. javno zdravstvo, šolstvo, socialne transferje itd.
Primer:
Če bi imeli dve državi z enakimi plačami in enakimi cenami, bi DIP v eni državi lahko bil 95 % DIP druge države, ampak ne nujno samo zato, ker ljudje tam manj zapravljajo. Razlike lahko izhajajo iz:
1. Drugačne porazdelitve javnih storitev – če država več ponuja brezplačno (zdravstvo, šolstvo itd.), posamezniki manj trošijo iz svojega žepa, a DIP tega ne kaznuje.
2. Različnih življenjskih stroškov – tudi če so cene na papirju enake, se lahko razlikujejo davki, najemnine, stroški bivanja itd.
3. Kulturnih razlik v potrošnji – v eni državi ljudje več trošijo za hrano, v drugi za stanovanja, v tretji pa imajo več subvencij za osnovne potrebe.
Torej, DIP ni preprosto merilo "koliko trošimo", ampak meri, koliko materialne blaginje dejansko prejmemo – tako iz lastne porabe kot iz javnih storitev.
Torej, DIP ni preprosto merilo "koliko trošimo", ampak meri, koliko materialne blaginje dejansko prejmemo – tako iz lastne porabe kot iz javnih storitev.
DIP na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) je kazalnik, ki bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev kot npr. BDP na prebivalca, ker upošteva tudi blago in storitve, ki jih gospodinjstva prejmejo brezplačno ali subvencionirano od države ali neprofitnih organizacij. To vključuje npr. javno zdravstvo, šolstvo, socialne transferje itd.
Primer:
Če bi imeli dve državi z enakimi plačami in enakimi cenami, bi DIP v eni državi lahko bil 95 % DIP druge države, ampak ne nujno samo zato, ker ljudje tam manj zapravljajo. Razlike lahko izhajajo iz:
1. Drugačne porazdelitve javnih storitev – če država več ponuja brezplačno (zdravstvo, šolstvo itd.), posamezniki manj trošijo iz svojega žepa, a DIP tega ne kaznuje.
2. Različnih življenjskih stroškov – tudi če so cene na papirju enake, se lahko razlikujejo davki, najemnine, stroški bivanja itd.
3. Kulturnih razlik v potrošnji – v eni državi ljudje več trošijo za hrano, v drugi za stanovanja, v tretji pa imajo več subvencij za osnovne potrebe.
Torej, DIP ni preprosto merilo "koliko trošimo", ampak meri, koliko materialne blaginje dejansko prejmemo – tako iz lastne porabe kot iz javnih storitev.
Torej, DIP ni preprosto merilo "koliko trošimo", ampak meri, koliko materialne blaginje dejansko prejmemo – tako iz lastne porabe kot iz javnih storitev.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: tomlin ()
tomlin ::
@Scaramouche3
Hitrost naraščanja cen živil, nepremičnin in avtomobilov je rapidna, medtem ko plače ne sledijo enakemu tempu. V zadnjih letih so se cene v Sloveniji res občutno spremenile.
Cene živil: Leta 2022 so se cene hrane v Sloveniji v povprečju zvišale za skoraj 20 %. V letu 2023 se je ta rast začela umirjati; februarja 2024 je bila inflacija cen hrane 1,8 %, kar je manj od skupne inflacije, ki je znašala 3,4 %. Največji vpliv na rast cen so imele osnovne skupine prehranskih izdelkov, kot so žita, mleko, meso, sadje in zelenjava.
Cene nepremičnin: Leta 2022 so se cene stanovanj v primerjavi z letom 2021 povečale za 19 %, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb za 17 % in cene hiš za 12 %. V drugi polovici leta 2022 se je rast cen umirila, v največjih mestih so se cene stanovanj praktično ustavile.
V letu 2023 se je število prodaj zazidljivih zemljišč zmanjšalo za 20 do 25 % v primerjavi z letom 2022, glede na leto 2021 pa je bilo manjše že za 40 %. Rast cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v letu 2023 sicer ni bila tako izrazita kot v rekordnem letu 2022, a je bila kljub temu razmeroma visoka.
Cene avtomobilov: Specifičnih podatkov o rasti cen avtomobilov v Sloveniji ni. Vendar je splošno znano, da so se cene novih in rabljenih vozil v zadnjih letih povečale zaradi motenj v dobavnih verigah, pomanjkanja polprevodnikov in drugih globalnih dejavnikov.
Plače: Povprečna neto mesečna plača v Sloveniji je leta 2023 znašala 1.445 evrov. Glede na cene nepremičnin to pomeni, da bi potrebovali približno 9,7 letnih neto plač za nakup standardnega stanovanja velikosti 65 kvadratnih metrov v Sloveniji in 14,9 letnih neto plač za enako stanovanje v Ljubljani.
Ti podatki kažejo na neskladje med rastjo cen osnovnih življenjskih potrebščin in rastjo plač, kar vpliva na kupno moč prebivalstva in splošno materialno blaginjo gospodinjstev.
Hitrost naraščanja cen živil, nepremičnin in avtomobilov je rapidna, medtem ko plače ne sledijo enakemu tempu. V zadnjih letih so se cene v Sloveniji res občutno spremenile.
Cene živil: Leta 2022 so se cene hrane v Sloveniji v povprečju zvišale za skoraj 20 %. V letu 2023 se je ta rast začela umirjati; februarja 2024 je bila inflacija cen hrane 1,8 %, kar je manj od skupne inflacije, ki je znašala 3,4 %. Največji vpliv na rast cen so imele osnovne skupine prehranskih izdelkov, kot so žita, mleko, meso, sadje in zelenjava.
Cene nepremičnin: Leta 2022 so se cene stanovanj v primerjavi z letom 2021 povečale za 19 %, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb za 17 % in cene hiš za 12 %. V drugi polovici leta 2022 se je rast cen umirila, v največjih mestih so se cene stanovanj praktično ustavile.
V letu 2023 se je število prodaj zazidljivih zemljišč zmanjšalo za 20 do 25 % v primerjavi z letom 2022, glede na leto 2021 pa je bilo manjše že za 40 %. Rast cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v letu 2023 sicer ni bila tako izrazita kot v rekordnem letu 2022, a je bila kljub temu razmeroma visoka.
Cene avtomobilov: Specifičnih podatkov o rasti cen avtomobilov v Sloveniji ni. Vendar je splošno znano, da so se cene novih in rabljenih vozil v zadnjih letih povečale zaradi motenj v dobavnih verigah, pomanjkanja polprevodnikov in drugih globalnih dejavnikov.
Plače: Povprečna neto mesečna plača v Sloveniji je leta 2023 znašala 1.445 evrov. Glede na cene nepremičnin to pomeni, da bi potrebovali približno 9,7 letnih neto plač za nakup standardnega stanovanja velikosti 65 kvadratnih metrov v Sloveniji in 14,9 letnih neto plač za enako stanovanje v Ljubljani.
Ti podatki kažejo na neskladje med rastjo cen osnovnih življenjskih potrebščin in rastjo plač, kar vpliva na kupno moč prebivalstva in splošno materialno blaginjo gospodinjstev.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
tomlin ::
Nadaljevanje
Po DIP na prebivalca je Slovenija še vedno krepko pod evropskim povprečjem. Prehitele že zdavnaj so nas baltske države, pa tudi Slovaška in Češka.
Država DIP na prebivalca v SKM (EU-27 = 100)
Luksemburg 160
Nemčija 121
Avstrija 120
Slovenija 85
Hrvaška 76
Bolgarija 70
Ti podatki kažejo, da je Slovenija glede na DIP na prebivalca pod povprečjem EU, vendar pred nekaterimi drugimi državami članicami, kot sta Hrvaška in Bolgarija.
Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči
Po DIP na prebivalca je Slovenija še vedno krepko pod evropskim povprečjem. Prehitele že zdavnaj so nas baltske države, pa tudi Slovaška in Češka.
Država DIP na prebivalca v SKM (EU-27 = 100)
Luksemburg 160
Nemčija 121
Avstrija 120
Slovenija 85
Hrvaška 76
Bolgarija 70
Ti podatki kažejo, da je Slovenija glede na DIP na prebivalca pod povprečjem EU, vendar pred nekaterimi drugimi državami članicami, kot sta Hrvaška in Bolgarija.
Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: tomlin ()
tomlin ::
popravek: od baltskih držav nas je prehitela Litva
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
MrStein ::
Nekaj osebnih opažanj, oziroma prej uradna statistika: https://www.stat.si/Inflacija/sl-SI#/in...
"Stopnja inflacije v obdobju od začetka junija 2022 do konca januarja 2025 znaša 10,6 %."
"Stopnja inflacije v obdobju od začetka januarja 2022 do konca januarja 2025 znaša 16,5 %."
Hja, verjetno so se lokomotive pocenile... (ker avti se niso)
(tiste podražitve za 10% so iz zadnjih 2-3 mesecev, za nazaj se ne spomnim zdaj na pamet)
"Stopnja inflacije v obdobju od začetka junija 2022 do konca januarja 2025 znaša 10,6 %."
"Stopnja inflacije v obdobju od začetka januarja 2022 do konca januarja 2025 znaša 16,5 %."
Čokolada 100g 1 EUR -> 2 EUR ~ 100 % Kruh 4,49 EUR/kg -> 4,99 EUR/kg ~ 10 % Donat Mg 1,99 EUR/L -> 2,19 EUR/L ~ 10 % CocaCola 1,5L 1,19 EUR -> 1,85 EUR ~ 55 % Malica 7,50 EUR -> 10,00 EUR ~ 33 %
Hja, verjetno so se lokomotive pocenile... (ker avti se niso)
(tiste podražitve za 10% so iz zadnjih 2-3 mesecev, za nazaj se ne spomnim zdaj na pamet)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
dronyx ::
Ko kupujem živila mislim, da je ocena statistike nekoliko prenizka
SURS je pri nas pooblaščen, da izračuna uradno inflacijo. Cilj njihovega izračuna je po moje v tem, da je izračunana inflacija čim nižja, ker s tem potem država dejansko varčuje povsod tam, kjer se izdatki usklajujejo z uradno izračunano inflacijo, ne pa dejansko inflacijo, kot jo ljudje občutijo. Tako je recimo SURS v obdobju 2019 do 2024 izračunal 22% inflacijo, stanovanja so se pa v tem času podražila za 60%.
Moj priljubljen inflacijski indeks pa je jutranja cena kave in rogljička v lokalu Holidays’ Pub, čez cesto sedeža Banke Slovenije. Kot opažam, je tam zjutraj tudi veliko uslužbencev te ustanove, ki niti ne vem točno kaj počnejo, odkar smo monetarno suverenost prenesli v Frankfurt. Verjetno delajo kakšne statistike in pišejo letno poročilo. Ter morda na skrivaj spremljajo, kaj se dogaja s cenami jutranje kave in rogljička.
Ko se je leta 2022 začela visoka inflacija zaradi poplave denarja “za okrevanje” po epidemiji, ki so ga natisnili v Frankfurtu, sta jutranja kava in rogljiček stala 2,20 EUR. Potem sta se hitro podražila na 2,40 EUR, potem na 2,60 EUR in leta 2024 se je cena stabilizirala na 2,80 EUR. Konec leta pa sta se zopet podražila na okroglih 3,00 EUR. V letu 2024 je SURS izračunal 2% inflacije, Holidays’ Pub pa 7%. Komu bolj verjamete? Statističnemu uradu Republike Slovenije ali Holidays’ Pubu pri izračunu inflacije?
SURS-ov izračun inflacije je po moje nateg. Za kako velik nateg gre, pa je odvisno od posameznika in nakupovalnih navad ter potreb. Kdor varčuje za stanovanje, se ob uradnem izračunu inflacije lahko samo prime za glavo.
Pa ne trdim, da sta jutranja kava in rogljiček v tem lokalu draga. Verjetno ni težko najti lokala v bližini, kjer toliko stane samo kava. Bolj se mi zdi pomembno, da imajo uslužbenci Banke Slovenije dobesedno pred nosom po moje zelo praktičen in življenjski indeks inflacije. Mogoče se tudi uslužbenci SURS-a, ki so zadolženi za uradni izračunu inflacije, kdaj zjutraj oglasijo v tem lokalu.
Jaz jih častim moj priljubljeni inflacijski indeks.
BuDi79 ::
Uresničujejo se napovedi Trgovinske zbornice Slovenije, da je stanje v trgovini skrb vzbujajoče
https://siol.net/novice/posel-danes/slo...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BuDi79 ()
WizzardOfOZ ::
Ljudje so začeli šparat, ker vedo, da se pripravlja kriza. Ne kupijo več vsake bedarije in ne kupijo manj potrebnih stvari. Osnovna hrana in osnovne potrebščine, ostalo pa samo če kaj ostane v denarnici (kar pa ponavadi ne).
Zase lahko rečem, da imam dobro plačo, ampak se po hrano v trgovino vseeno raje zapeljem v tujino nekje dvakrat na mesec in nabavim vse tam (naredim si izlet in nazaj grede opravim še nakup). Zakaj bi plačeval preveč, če za to ni potrebe. Pa tudi drugih stvari (poleg hrane) ne kupujem skoraj nič več tukaj, ker so drugje konkretno cenejše skupaj s poštnino (in skupaj s carino, če je izven EU). Tako da jaz priznam da sem tudi jaz kriv za tak padec. Ampak za moj denar hočem največ in v tujini dobim zanj več.
Smo pa svetovni prvaki v kvadratnih metrih nakupovalnih središč na prebivalca, tako da mislim, da je nujno da vsaj dve tretjini teh nakupovalnih centrov propade. Ne rabi vsaka vas Lidla, Hoferja, Mercatorja in Špara.
Zase lahko rečem, da imam dobro plačo, ampak se po hrano v trgovino vseeno raje zapeljem v tujino nekje dvakrat na mesec in nabavim vse tam (naredim si izlet in nazaj grede opravim še nakup). Zakaj bi plačeval preveč, če za to ni potrebe. Pa tudi drugih stvari (poleg hrane) ne kupujem skoraj nič več tukaj, ker so drugje konkretno cenejše skupaj s poštnino (in skupaj s carino, če je izven EU). Tako da jaz priznam da sem tudi jaz kriv za tak padec. Ampak za moj denar hočem največ in v tujini dobim zanj več.
Smo pa svetovni prvaki v kvadratnih metrih nakupovalnih središč na prebivalca, tako da mislim, da je nujno da vsaj dve tretjini teh nakupovalnih centrov propade. Ne rabi vsaka vas Lidla, Hoferja, Mercatorja in Špara.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
zobnik ::
Trgovine so polne, nekateri imajo dost dnarja da si lahko privoščijo drage nakupu.
Mislim da tako kot danes cveti vse ni še nikoli prej.
Invalide se pa izkorišča, da lahko razni NVO uživajo v dobrih plačah
Mislim da tako kot danes cveti vse ni še nikoli prej.
Invalide se pa izkorišča, da lahko razni NVO uživajo v dobrih plačah
WizzardOfOZ ::
Trgovine so polne,
Če greš kdaj med vikendom v BTC, boš videl, da so trgovine polne "gledalcev". Kupuje se ne več toliko, samo gleda se, ker ti ljudje gredo na sobotni izlet namesto v naravo, raje v nakupovalni center.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Magic1 ::
Pozimi pri kritični onesnaženosti in šiti vremenu, je verjetno bolje it v trgovino gledat, kot pa na izlet
.
Sej bi rekel, da gredo nekam športat indoor, samo dvomim, da si tudi to lahko folk privošči v večjem obsegu. Je vse zelo dargo.
Zuma kids na Rudniku je 30EUR za dva otroka za 60min... Woop še dražje.
.Sej bi rekel, da gredo nekam športat indoor, samo dvomim, da si tudi to lahko folk privošči v večjem obsegu. Je vse zelo dargo.
Zuma kids na Rudniku je 30EUR za dva otroka za 60min... Woop še dražje.
Magic
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Magic1 ()
zobnik ::
Zvečer so trgovine napol prazne, 1 uro pred zaprtjem, s tem da prodajalke filajo večkrat na dan in so hitre kot raketa....tak da ne pisat d ani potrošnje.
Utk ::
Če se malo manj krame kupuje, pa še to ni nujno da manj, ampak je najbrž bolj v manjši vrednosti, ni s tem načeloma čisto nič narobe.
U3PM ::
Čokolada 100g 1 EUR -> 2 EUR ~ 100 %
Kruh 4,49 EUR/kg -> 4,99 EUR/kg ~ 10 %
Donat Mg 1,99 EUR/L -> 2,19 EUR/L ~ 10 %
CocaCola 1,5L 1,19 EUR -> 1,85 EUR ~ 55 %
Malica 7,50 EUR -> 10,00 EUR ~ 33 %
To so vse luksuzne dobrine oz. za idiote s preveč dnarja, ne pa nujno za preživetje, lah rečemo na ravni lokomotiv ali pa jaht. čokolado dobiš bp vsepovsod za 80 centov, kruh za 1,7 € na kilo, za mineralno vodo daš 30 centov na 1,5l , za colo 70 centov na 2 l, malco si pa lahk doma pripraviš z materialom za 2 € oz če jo ješ zunaj je to tak širok pojem, da brezveze
WizzardOfOZ ::
Pozimi pri kritični onesnaženosti in šiti vremenu, je verjetno bolje it v trgovino gledat, kot pa na izlet
Mi hodimo v naravo ne glede na vreme. Sej imaš goretex obleke, ruzaki so danes tudi že nepremočljivi, pa greš brez problema na dolg sprehod v naravo. Mamo več od tega, kot od "potovanja" v nakupovalni center.
Pa kritična onesnaženost je tam kjer so naselja, ko si enkrat par km iz naselja ni več take onesnaženosti.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
zobnik ::
Mene to nič ne briga kaj kdo kupuje in kolk, samo ne bluzit po interntu da je vse slabo, ker ni.
Tok dobr kot zdej nam gre prej nikol ni šlo. Pač saj vidiš v živo.
Tok dobr kot zdej nam gre prej nikol ni šlo. Pač saj vidiš v živo.
WizzardOfOZ ::
Čokolada 100g 1 EUR -> 2 EUR ~ 100 %
Kruh 4,49 EUR/kg -> 4,99 EUR/kg ~ 10 %
Donat Mg 1,99 EUR/L -> 2,19 EUR/L ~ 10 %
CocaCola 1,5L 1,19 EUR -> 1,85 EUR ~ 55 %
Malica 7,50 EUR -> 10,00 EUR ~ 33 %
To so vse luksuzne dobrine oz. za idiote s preveč dnarja, ne pa nujno za preživetje, lah rečemo na ravni lokomotiv ali pa jaht. čokolado dobiš bp vsepovsod za 80 centov, kruh za 1,7 € na kilo, za mineralno vodo daš 30 centov na 1,5l , za colo 70 centov na 2 l, malco si pa lahk doma pripraviš z materialom za 2 € oz če jo ješ zunaj je to tak širok pojem, da brezveze
Kje dobiš mineralno vodo, nekaj kot je radenska recimo, ne tiste navadne vode z vsiljenim CO2, ki nima niti m od mineralov notri, za 30 centov? Radenska je ob popustih 99 centov v vseh štacunah po sloveniji (v italiji v ipercoopu je recimo redna cena 89, ob akcijah pa 45 centov).
To kar se prodaja kot čokolada za 80 centov, pa ni ravno nekaj, ki bi jedel.
Mene to nič ne briga kaj kdo kupuje in kolk, samo ne bluzit po interntu da je vse slabo, ker ni.
Tok dobr kot zdej nam gre prej nikol ni šlo. Pač saj vidiš v živo.
Ja, vidim po obisku zdravstvenih domov in bolnišnic. Nikoli še niso imeli toliko strank.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WizzardOfOZ ()
U3PM ::
WizzardOfOZ je izjavil:
Čokolada 100g 1 EUR -> 2 EUR ~ 100 %
Kruh 4,49 EUR/kg -> 4,99 EUR/kg ~ 10 %
Donat Mg 1,99 EUR/L -> 2,19 EUR/L ~ 10 %
CocaCola 1,5L 1,19 EUR -> 1,85 EUR ~ 55 %
Malica 7,50 EUR -> 10,00 EUR ~ 33 %
To so vse luksuzne dobrine oz. za idiote s preveč dnarja, ne pa nujno za preživetje, lah rečemo na ravni lokomotiv ali pa jaht. čokolado dobiš bp vsepovsod za 80 centov, kruh za 1,7 € na kilo, za mineralno vodo daš 30 centov na 1,5l , za colo 70 centov na 2 l, malco si pa lahk doma pripraviš z materialom za 2 € oz če jo ješ zunaj je to tak širok pojem, da brezveze
Kje dobiš mineralno vodo, nekaj kot je radenska recimo, ne tiste navadne vode z vsiljenim CO2, ki nima niti m od mineralov notri, za 30 centov? Radenska je ob popustih 99 centov v vseh štacunah po sloveniji (v italiji v ipercoopu je recimo redna cena 89, ob akcijah pa 45 centov).
To kar se prodaja kot čokolada za 80 centov, pa ni ravno nekaj, ki bi jedel.
Marsikera čokolada za 80 centov je meni boljša od mariskere za 2 €, recimo krša od milke. Gledam pa tud vsebnost kakava in količino cukra. Mineralno vodo imaš v vsakem diskontarju za tako ceno, nisem pa lih primerjal vsebnosti mineralov, ker imaš manj glupe načine za dobit minerale kot preko vode (tudi za drobiž).
zobnik ::
3/4 jih je tam so vidt zdravi, pridejo brez bergl, jih ne zanaša, pogovarjajo se tekoče....seveda ko pa so zavarovanje dvignil in so prišli za malenkost
Ampak lej to ni moj problem in tud se ne bom utikal v to...itak sem bil tam dol že XX krat
Ampak lej to ni moj problem in tud se ne bom utikal v to...itak sem bil tam dol že XX krat
Zgodovina sprememb…
- spremenil: zobnik ()
MrStein ::
Đefri, daj potem navesti cene za tiste izdelke zdaj in pred 2 leti.
Ne kar trololo...
Ne kar trololo...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Strel455 ::
Uresničujejo se napovedi Trgovinske zbornice Slovenije, da je stanje v trgovini skrb vzbujajoče
https://siol.net/novice/posel-danes/slo...
To v bistvu ne pove nič, ker smo imeli v decembru praznike in oba "povezana" vikenda. Kar nekaj dni več kot običajno.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Strel455 ()
kow ::
Cokolada je malo poseben primer, ker poraba po svetu noro narasca. Ponudba pa ne sledi.
https://tradingeconomics.com/commodity/...
Zato ni primeren izdelek za merjenje inflacije.
https://tradingeconomics.com/commodity/...
Zato ni primeren izdelek za merjenje inflacije.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
tomlin ::
Uresničujejo se napovedi Trgovinske zbornice Slovenije, da je stanje v trgovini skrb vzbujajoče
https://siol.net/novice/posel-danes/slo...
To ni presenečenje, glede na splošne gospodarske razmere in slovensko poslovno okolje. Upad realnih prihodkov v trgovini na drobno nakazuje na več težav:
1. Visoka inflacija in zmanjšana kupna moč – Čeprav so se cene stabilizirale, realni dohodki gospodinjstev ne dohajajo rasti življenjskih stroškov, kar vpliva na potrošnjo.
2. Višji stroški poslovanja – Podjetja se soočajo z višjimi stroški dela, energentov in davčnih obremenitev, kar se preliva na končne cene in omejuje konkurenčnost.
3. Negotovost in varčevanje potrošnikov – Ljudje v negotovih časih manj trošijo in raje varčujejo, kar zavira rast trgovine.
4. Slovenska regulativa in birokracija – Pogoji poslovanja v Sloveniji niso najbolj ugodni, kar dodatno otežuje trgovinsko dejavnost v primerjavi z drugimi državami EU.
5. Močan čezmejni nakupovalni turizem – Slovenci pogosto nakupujejo v sosednjih državah, kjer so cene (zaradi nižjih davkov ali drugih dejavnikov) ugodnejše.
Če je Slovenija res zabeležila največji upad realnih prihodkov v trgovini na drobno v EU, bi bilo smiselno, da vlada in gospodarska zbornica resno preučita razloge in sprejmeta ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja. Samo višanje minimalne plače in dodatne obremenitve podjetij ne bodo rešile težav – prej nasprotno.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
BuDi79 ::
Če je Slovenija res zabeležila največji upad realnih prihodkov v trgovini na drobno v EU, bi bilo smiselno, da vlada in gospodarska zbornica resno preučita razloge in sprejmeta ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja. Samo višanje minimalne plače in dodatne obremenitve podjetij ne bodo rešile težav – prej nasprotno.Ne, ne, to je sigurno samo bojkot, ki bo streznil trgovce in oklestil njihove "prekomerne dobičke"... saj veste, vlada že od začetka govori kako trgovci prekomerno bogatijo, mediji pa pravijo, da moramo slediti Hrvatom, Srbom, Bolgarom in Romunom... vsi bojkotirajo, da bodo padle cene.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BuDi79 ()
WizzardOfOZ ::
Marsikera čokolada za 80 centov je meni boljša od mariskere za 2 €, recimo krša od milke.
Si vse povedal. Ti še kar naprej jej "čokolado" za 80 centov na 100g.
Mineralno vodo imaš v vsakem diskontarju za tako ceno, nisem pa lih primerjal vsebnosti mineralov, ker imaš manj glupe načine za dobit minerale kot preko vode (tudi za drobiž).
Radenske ne, ostale so pa zanič.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WizzardOfOZ ()
Scaramouche3 ::
WizzardOfOZ je izjavil:
Si vse povedal. Ti še kar naprej jej "čokolado" za 80 centov na 100g.
Katere ti ješ?
U3PM ::
Če je Slovenija res zabeležila največji upad realnih prihodkov v trgovini na drobno v EU, bi bilo smiselno, da vlada in gospodarska zbornica resno preučita razloge in sprejmeta ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja. Samo višanje minimalne plače in dodatne obremenitve podjetij ne bodo rešile težav – prej nasprotno.Ne, ne, to je sigurno samo bojkot, ki bo streznil trgovce in oklestil njihove "prekomerne dobičke"... saj veste, vlada že od začetka govori kako trgovci prekomerno bogatijo, mediji pa pravijo, da moramo slediti Hrvatom, Srbom, Bolgarom in Romunom... vsi bojkotirajo, da bodo padle cene.
Bom verjel, da okolje ni ugodno za trgovce, ko bojo zaprli kako trgovino oz. jih nehali masovno gradit
Cokolada je malo poseben primer, ker poraba po svetu noro narasca. Ponudba pa ne sledi.
https://tradingeconomics.com/commodity/...
Zato ni primeren izdelek za merjenje inflacije.
Tele čokolade, ki jih jaz omenjam, niso zrasle 100 % v ceni, ampak nekih 10-20 % v zadnjem času, se pa ne spomnim ali od 2022 ali od 2020, kr si nisem zaposoval ravno (pa ostali izdelki podobno). Majo pa več kakava kot kakšna milka, nad katero je folk jamral, da se je blazno podražila. To pa zdaj ne vem, ali na enih čokoladah lažejo in pepel namesto kakava not šopajo ali pač najbolj zmarketingane precenjene izdelka najbolj nabijejo cenovno. Bi reku, da drugo, ker razlike v okusu jaz ne opazim
Scaramouche3 ::
RIŽEVA ČOKOLADA DORINA, KRAŠ, 220G 5,49 € Te niso normalni, spomnim se ko je bila tam 2,30, to je v manj kot v dveh letih podvojila ceno!
https://www.spar.si/online/rizeva-cokol...
https://www.spar.si/online/rizeva-cokol...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scaramouche3 ()
U3PM ::
WizzardOfOZ je izjavil:
Radenske ne, ostale so pa zanič.
Začuda ma lahko v Italiji nižjo ceno, ker tam še ni folk pogruntal magičnih slovenskih mineralov. Po moje ti mora nekdo šenkat nek reprezentativen kamen iz Radencev, pa si daš v kozarec namest ledene kocke pa naliješ cenejšo gazirano vodo čez, tako boš dobil magične minerale iz Radencev za sprejemljivo ceno
Avenger ::
Cena betona (brez DDV):
2018: 49€
2025: 84€
+71%
Cena prevoza za 50km:
2018: 18€
2025: 25€
+39%
Ista pica (Foculus) picerije Foculus:
2018: 7,7€
2025: 11,20€
+45%
Na SURSU pa: Stopnja inflacije v obdobju od začetka aprila 2018 do konca januarja 2025 znaša 24,6 %. Ni šans. Ni. Šans.
Nizka inflacija je totalen BS. Zaradi političnih pritiskov so proizvajalci začeli delat manj kvalitetne stvari, ki jih prodajajo po manj višji ceni, kot bi bila sicer. Poleg tega se poslužujejoj drugih trikov, ko ukinjajo izdelek A123, ki je imel ceno 70€ in predstavljajo nov izdelek 321A, ki je dejansko isti proizvod s ceno 110€. A se je kaj podražilo? Ni. Je inflacija? Ni. Evo, rešeno. Ukinjamo Krjavljev hlebec za 4€ in predstavljamo povsem novo recepturo, Kosobrinov hlebec za 6€. Kje je inflacija? Ni je, nov produkt je samo. Skrbno se pazi, da je cena "košarice dobrin" in ostale metrike na podlagi katerih se računa inflacija nizka in je to to. Ljudem pa na koncu meseca ne ostane nič in se samo čudijo. Neee, elektrika ni šla gor, samo omrežnina se je dvignila.
2018: 49€
2025: 84€
+71%
Cena prevoza za 50km:
2018: 18€
2025: 25€
+39%
Ista pica (Foculus) picerije Foculus:
2018: 7,7€
2025: 11,20€
+45%
Na SURSU pa: Stopnja inflacije v obdobju od začetka aprila 2018 do konca januarja 2025 znaša 24,6 %. Ni šans. Ni. Šans.
Nizka inflacija je totalen BS. Zaradi političnih pritiskov so proizvajalci začeli delat manj kvalitetne stvari, ki jih prodajajo po manj višji ceni, kot bi bila sicer. Poleg tega se poslužujejoj drugih trikov, ko ukinjajo izdelek A123, ki je imel ceno 70€ in predstavljajo nov izdelek 321A, ki je dejansko isti proizvod s ceno 110€. A se je kaj podražilo? Ni. Je inflacija? Ni. Evo, rešeno. Ukinjamo Krjavljev hlebec za 4€ in predstavljamo povsem novo recepturo, Kosobrinov hlebec za 6€. Kje je inflacija? Ni je, nov produkt je samo. Skrbno se pazi, da je cena "košarice dobrin" in ostale metrike na podlagi katerih se računa inflacija nizka in je to to. Ljudem pa na koncu meseca ne ostane nič in se samo čudijo. Neee, elektrika ni šla gor, samo omrežnina se je dvignila.
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.
fikus_ ::
Uporablja se EU model izračuna inflacije. V tem modelu je zajeto spremljanja cen in izračuna inflacije za en del izdelkov ter storitev, niso zajete vse stvari na trgu.
Kaj je zajeto, je pa odločila/določila EU politika.
Kaj je zajeto, je pa odločila/določila EU politika.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
BuDi79 ::
Uporablja se EU model izračuna inflacije. V tem modelu je zajeto spremljanja cen in izračuna inflacije za en del izdelkov ter storitev.
Spisek je povsem jasen, ni pa jasno kaj se ni podražilo, ker kar jaz gledam se je vse... "lokomotiv" pa na spisu ni.:
1. Hrana in brezalkoholne pijače
Sveža in predelana hrana:
Meso (govedina, svinjina, perutnina, ribe)
Mleko, siri, jajca
Zelenjava, sadje
Kruh, pekovski izdelki
Moka, testenine, riž
Konzerve, juhe, omake
Sladkarije, prigrizki
Brezalkoholne pijače:
Voda, sokovi, nealkoholne pijače
Kava, čaj
2. Alkoholne pijače in tobak
Alkoholne pijače:
Pivo, vino, žgane pijače
Tobak:
Cigarette, cigare, tobačni izdelki
3. Oblačila in obutev
Oblačila:
Ženska, moška, otroška oblačila
Obutev:
Čevlji, škornji, čevlji za šport
4. Stanovanje, voda, električna energija, plin in drugi energenti
Stanovanje:
Najemnine, obresti za kredite, vzdrževanje stanovanj
Energenti:
Električna energija, ogrevanje, plin, gorivo za ogrevanje
Voda in komunalne storitve:
Voda, kanalizacija, odvoz odpadkov
5. Pohištvo, oprema za stanovanje in tekoče vzdrževanje stanovanja
Pohištvo:
Postelje, mize, stoli, sedežne garniture
Opremo za gospodinjstvo:
Gospodinjski aparati (hladilniki, pomivalni stroji, pralni stroji)
Vzdrževanje stanovanja:
Barve, lak, orodje, popravila
6. Zdravje
Zdravstvene storitve:
Obisk zdravnika, specialistične storitve
Zdravila:
Zdravila na recept, zdravila brez recepta
Bolnišnična oskrba in druge zdravstvene storitve
7. Prevoz
Gorivo:
Bencin, dizelsko gorivo, avtoplin
Prevozna sredstva:
Avtomobili, motorna kolesa
Javni prevoz:
Vozovnice za avtobuse, vlake, tramvaje
Servisi in popravila vozil
8. Pošiljanje, telekomunikacije in internetne storitve
Telekomunikacije:
Mobilni telefon, fiksna telefonija, internet
Poštne storitve:
Pošiljanje paketov, dopisov, priporočena pošta
9. Izobraževanje
Šolnine:
Osnovne šole, srednje šole, visokošolski programi
Izobraževalni material:
Knjige, zvezki, učbeniki
10. Restavracije in hotelske storitve
Restavracije:
Kosila, večerje, kava, prigrizki
Hotelske storitve:
Nastanitev v hotelih, prenočišča, kampi
Brezalkoholne pijače in alkohol v restavracijah:
11. Rekreacija in kultura
Športne storitve:
Zdravilišča, fitnes centri, športne aktivnosti
Kulturne storitve:
Kino, gledališče, koncerti
Knjige, časopisi, glasba:
Nakupi knjig, časopisov, glasbenih izdelkov
Turizem:
Potovanja, vstopnice za muzeje, naravne znamenitosti
12. Ostali proizvodi in storitve
Osebna nega:
Kozmetika, parfumi, frizerji
Zavarovanja:
Zdravstveno zavarovanje, avtomobilske police, življenjsko zavarovanje
Brezgotovinske storitve:
Pomoč pri nakupih, različne storitve, ki niso vključene v druge kategorije
Strel455 ::
Cena betona (brez DDV):
2018: 49€
2025: 84€
+71%
Cena prevoza za 50km:
2018: 18€
2025: 25€
+39%
Ista pica (Foculus) picerije Foculus:
2018: 7,7€
2025: 11,20€
+45%
Na SURSU pa: Stopnja inflacije v obdobju od začetka aprila 2018 do konca januarja 2025 znaša 24,6 %. Ni šans. Ni. Šans.
Nizka inflacija je totalen BS. Zaradi političnih pritiskov so proizvajalci začeli delat manj kvalitetne stvari, ki jih prodajajo po manj višji ceni, kot bi bila sicer. Poleg tega se poslužujejoj drugih trikov, ko ukinjajo izdelek A123, ki je imel ceno 70€ in predstavljajo nov izdelek 321A, ki je dejansko isti proizvod s ceno 110€. A se je kaj podražilo? Ni. Je inflacija? Ni. Evo, rešeno. Ukinjamo Krjavljev hlebec za 4€ in predstavljamo povsem novo recepturo, Kosobrinov hlebec za 6€. Kje je inflacija? Ni je, nov produkt je samo. Skrbno se pazi, da je cena "košarice dobrin" in ostale metrike na podlagi katerih se računa inflacija nizka in je to to. Ljudem pa na koncu meseca ne ostane nič in se samo čudijo. Neee, elektrika ni šla gor, samo omrežnina se je dvignila.
Že spet en pameten, ki misli, da ve več od vseh metodologij in statistikov skupaj.
bencin 95 2018: 1.32
bencin 95 2025: 1.54
inflacija: 16.7%
PS: Nova cena bo nižja, ker je nafta izpod $70/barel + evro je ojačal
tomlin ::
Tale EU kalkulator bom za šalo uporabil za marec 25, z natančnim vnašanjem podatkov.
Kakšna je moja osebna stopnja inflacije v primerjavi z uradno stopnjo?
https://www.euro-area-statistics.org/in...
Kakšna je moja osebna stopnja inflacije v primerjavi z uradno stopnjo?
https://www.euro-area-statistics.org/in...
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
WizzardOfOZ ::
Začuda ma lahko v Italiji nižjo ceno,
V italiji so tudi makaroni pol cenejši kot pri nas, pa večina ostalih stvari tudi. Le zakaj? Ker imajo manjšo kupno moč?
Scaramouche3 je izjavil:
WizzardOfOZ je izjavil:
Si vse povedal. Ti še kar naprej jej "čokolado" za 80 centov na 100g.
Katere ti ješ?
Lindt z lešniki in malinami.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WizzardOfOZ ()
LeQuack ::
To ni presenečenje, glede na splošne gospodarske razmere in slovensko poslovno okolje. Upad realnih prihodkov v trgovini na drobno nakazuje na več težav:
Če je Slovenija res zabeležila največji upad realnih prihodkov v trgovini na drobno v EU, bi bilo smiselno, da vlada in gospodarska zbornica resno preučita razloge in sprejmeta ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja. Samo višanje minimalne plače in dodatne obremenitve podjetij ne bodo rešile težav – prej nasprotno.
Imamo pa vedno najdražje nepremičnine z največjo rastjo. Tako da folk ima še vedno preveč denarja, samo v trgovini ga zgleda nočejo zapravljati. Skoraj vsak drugi na cesti govori o vlaganju v sklade in delnice, tega se ne greš če nimaš preveč denarja.
Quack !
Zgodovina sprememb…
- spremenil: LeQuack ()
kow ::
WizzardOfOZ je izjavil:
V italiji so tudi makaroni pol cenejši kot pri nas, pa večina ostalih stvari tudi. Le zakaj? Ker imajo manjšo kupno moč?
V Beneciji zivi skoraj 5 milijonov prebivalcev. Gostota prebivalcev je 270/km2. Trg je vecji, veliko je lokalne industrije. Uvoz iz tujine je poceni (blizina pristanisc in dobra infrastruktura).
kixs ::
Mali servis (olje 0w20,oljni filter, filter klime, zračni filter) pri lokalnem popoldancu 203€.
Matr nisem imel s sabo dovolj gotovine. Shit kam gre to :(
Matr nisem imel s sabo dovolj gotovine. Shit kam gre to :(
Utk ::