» »

Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda

Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda

««
2 / 10
»»

tomlin ::

Stara iz European Central Bank ima kar prav…predstavljam si google valuto… disaser! Zmešnava na denarno/finančnem trgu neizbežno sledi.

Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman

coffeetime12 ::

Opozorila iz preteklosti

Zgodba o tem, kako so bankirji z Wall Streeta organizirali največjo finančno goljufijo v zgodovini. Globalni finančni zlom, ki se je zgodil jeseni 2008, je povzročil izgubo milijonov delovnih mest ter pahnil ZDA v globoko gospodarsko recesijo.

tomlin ::

coffeetime12 je izjavil:

Opozorila iz preteklosti

Zgodba o tem, kako so bankirji z Wall Streeta organizirali največjo finančno goljufijo v zgodovini. Globalni finančni zlom, ki se je zgodil jeseni 2008, je povzročil izgubo milijonov delovnih mest ter pahnil ZDA v globoko gospodarsko recesijo.



Zanimiv in relativno prepričljiv video, toda jaz, brez zamere, kot ekonomist, ga vidim tudi kot precej enosmerno tendecioznega, moti me PR novinarja, ki je napravil video, sicer s trudom, toda za koga, po naročilu koga, za kakšno ceno??????!
Mislim, da ima moj kolega univerzitetni profesor, kar prav, ko pravi svetovne finance so ena najtežjih stvari za razumevanje nam navadnih prebivalcev planeta.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman

tomlin ::

Po mojem redko kdo je pogledal cel video, morda razen mene in še koga. Priporočam pa vsaj od od cca 1:30 naj pogledajo, da vidijo in morda razumejo, kako se velikani igrajo z nami, malimi pioni na šahovnici sveta.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman

coffeetime12 ::

tomlin je izjavil:

Zanimiv in relativno prepričljiv video, toda jaz, brez zamere, kot ekonomist, ga vidim tudi kot precej enosmerno tendecioznega, moti me PR novinarja, ki je napravil video, sicer s trudom, toda za koga, po naročilu koga, za kakšno ceno??????!

Obrni se na ustvarjalce dokumentarnega filma:
Režija: Charles Ferguson
Scenarij: Charles Ferguson, Chad Beck, Adam Bolt

Tu ni govora o tendicioznosti oz. kaj tebe osebno moti, temveč dejstvih. Več si preberi na spletu, izposodi si knjigo.

tomlin je izjavil:

Mislim, da ima moj kolega univerzitetni profesor, kar prav, ko pravi svetovne finance so ena najtežjih stvari za razumevanje nam navadnih prebivalcev planeta.

S tem se nikakor ne strinjam. Nerazumevanje izhaja iz nacionalnega šolskega sistema, kateri ne uči posameznika finančne pismenosti. In to z namenom. Bančni kriminalni sindikat medtem z namenom ustvarja nova imena 'finančnih izdelkov', 'paketov', 'zvitih besedičenj' in ostalega blebetanja, da ljudje potonejo v prepričanju da so 'zabiti'. Problem je v nastavkih.

tomlin ::

coffeetime12 je izjavil:

tomlin je izjavil:

Zanimiv in relativno prepričljiv video, toda jaz, brez zamere, kot ekonomist, ga vidim tudi kot precej enosmerno tendecioznega, moti me PR novinarja, ki je napravil video, sicer s trudom, toda za koga, po naročilu koga, za kakšno ceno??????!

Obrni se na ustvarjalce dokumentarnega filma:
Režija: Charles Ferguson
Scenarij: Charles Ferguson, Chad Beck, Adam Bolt

Tu ni govora o tendicioznosti oz. kaj tebe osebno moti, temveč dejstvih. Več si preberi na spletu, izposodi si knjigo.

tomlin je izjavil:

Mislim, da ima moj kolega univerzitetni profesor, kar prav, ko pravi svetovne finance so ena najtežjih stvari za razumevanje nam navadnih prebivalcev planeta.

S tem se nikakor ne strinjam. Nerazumevanje izhaja iz nacionalnega šolskega sistema, kateri ne uči posameznika finančne pismenosti. In to z namenom. Bančni kriminalni sindikat medtem z namenom ustvarja nova imena 'finančnih izdelkov', 'paketov', 'zvitih besedičenj' in ostalega blebetanja, da ljudje potonejo v prepričanju da so 'zabiti'. Problem je v nastavkih.


Ni preprostega odgovora od nastanka denarja tam nekje od prvega znanega denarja v dalji Lidiji, kraljestvu iz železne dobe na območju, ki je danes zahodna Turčija. Vedno so se porajala vprašanja zakaj in čemu ima denar, finance, krediti tako usoden vpliv na preprostega zemljana in čemu je sploh tako. Ni tako preprosto
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman

coffeetime12 ::

Ostanki preteklosti ter samooklicani 'gospodarji vesolja'

2023 - Credit Suisse, First Republic Bank, Silicon Valley Bank, Signature Bank, PacWest zna greti sedež, Deutsche Bank se zaenkrat sramežljivo skriva ...

Medtem Blaž Brodnjak NLB: "Govoriti, kdo bo naslednji propadel, je senzacionalizem. Naši likvidnostni količniki so trikratniki zakonsko določenih. Samo v NLB-ju imamo za 5 milijard presežnih rezerv." Stresni testi opravljeni z odliko.

Propad bančnega velikana Lehman Brothers septembra 2008 povzroči svetovno finančno krizo



Centralne banke medtem hitijo ...

Mr.B ::

tomlin je izjavil:

coffeetime12 je izjavil:

tomlin je izjavil:

Zanimiv in relativno prepričljiv video, toda jaz, brez zamere, kot ekonomist, ga vidim tudi kot precej enosmerno tendecioznega, moti me PR novinarja, ki je napravil video, sicer s trudom, toda za koga, po naročilu koga, za kakšno ceno??????!

Obrni se na ustvarjalce dokumentarnega filma:
Režija: Charles Ferguson
Scenarij: Charles Ferguson, Chad Beck, Adam Bolt

Tu ni govora o tendicioznosti oz. kaj tebe osebno moti, temveč dejstvih. Več si preberi na spletu, izposodi si knjigo.

tomlin je izjavil:

Mislim, da ima moj kolega univerzitetni profesor, kar prav, ko pravi svetovne finance so ena najtežjih stvari za razumevanje nam navadnih prebivalcev planeta.

S tem se nikakor ne strinjam. Nerazumevanje izhaja iz nacionalnega šolskega sistema, kateri ne uči posameznika finančne pismenosti. In to z namenom. Bančni kriminalni sindikat medtem z namenom ustvarja nova imena 'finančnih izdelkov', 'paketov', 'zvitih besedičenj' in ostalega blebetanja, da ljudje potonejo v prepričanju da so 'zabiti'. Problem je v nastavkih.


Ni preprostega odgovora od nastanka denarja tam nekje od prvega znanega denarja v dalji Lidiji, kraljestvu iz železne dobe na območju, ki je danes zahodna Turčija. Vedno so se porajala vprašanja zakaj in čemu ima denar, finance, krediti tako usoden vpliv na preprostega zemljana in čemu je sploh tako. Ni tako preprosto

Ja, samo takrat ni bilo junaka, danes rabimo 500 mijard za shoping spree konkurence po negativni obrestni meri.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

coffeetime12 ::

Viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc: "Bančni sistem ostaja stabilen. Najnovejše poročilo o finančni stabilnosti je nastalo v za bančni sistem stresnih okoliščinah, vendar smo tokrat lahko zmerni optimisti".

Viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc nadaljuje: "Letos je v bančnem sistemu nastal nov zaplet pri nekaj ameriških bankah, kar se je preneslo v Evropo, in sicer v Švico, ne pa tudi v bančno okolje EU-ja. To je dodatno potrdilo dejstvo, da je evropski bančni sistem trden in zaupanja vreden".

K temu je po viceguvernjejevih besedah pomembno prispevala tudi dosledna vpeljava baselskih standardov, ki v EU-ju v primerjavi z ameriškimi bankami veljajo za vse banke, torej ne glede na velikost. Povzel je, da se je gospodarska rast sicer vidno umirila, a analize po njegovih besedah ne kažejo več večjih možnosti za recesijo v naši širši okolici v letošnjem letu. Evropsko območje sicer še naprej pesti inflacija, ki je bistveno nad ciljem denarne politike.

Namestnica direktorja oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Damjana Iglič: "Kljub boljšim obetom negotovosti ostajajo precejšnje. Te so povezane z vztrajanjem inflacije na povišanih ravneh, s pričakovanji glede nadaljnjih dvigov obrestnih mer, z nadaljevanjem vojne v Ukrajini in nedavnimi težavami bank v ZDA in Švici".

V Banki Slovenije so kot povišano označili tveganje nepremičninskega trga. Nakazuje se, da bi v prihodnjih četrtletjih lahko sledilo izboljšanje, a cene stanovanjskih nepremičnin kljub umirjanju ostajajo visoke in nad povprečjem EU-ja. Zaznali so zmanjševanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih. Ocena tveganja financiranja ostaja zmerna s stabilnimi obeti, saj vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen in najpomembnejši vir financiranja bank.

Izpostavljenost bank obrestnemu tveganju se je v drugi polovici leta 2022 nekoliko povečala, s čimer tveganje ocenjujejo kot povišano, prihodnja tendenca pa ne kaže nadaljnjega zviševanja.

Kreditno tveganje bank Banka Slovenije ohranja na povišani ravni. "Kakovost kreditnega portfelja ostaja dobra, delež nedonosnih izpostavljenosti ostaja na zgodovinsko nizkih ravneh," je povedala Iglič. Ocena dohodkovnega tveganja ostaja zmerna. K temu so prispevali hitro zviševanje neto obresti in neto obrestne marže.

Odpornost bančnega sistema z vidika plačilne sposobnosti in dobičkonosnosti je v letu 2022 ostala srednja, k čemur so v delu plačilne sposobnosti prispevali zadržani dobički in dodatne izdaje kapitalskih instrumentov. Odpornost bančnega sistema proti sistemskim tveganjem v segmentu likvidnosti pa je ostala visoka.

Finančni položaj gospodinjstev in nefinančnih družb je lani po ugotovitvah centralne banke ostal razmeroma dober kljub občutnemu znižanju bruto varčevanja gospodinjstev in povečanju zadolženosti nefinančnih družb. Poslovanje nebančnega finančnega sektorja oz. podjetij je lani kljub negotovim makroekonomskim razmeram ostalo stabilno.

Banka Slovenije ima v okviru makrobonitetne politike, s katero identificira, spremlja in ocenjuje sistemska tveganja ter sprejema ukrepe, v uporabi 4 ukrepe. Ukrep omejitve kreditiranja prebivalstva je v fazi revizije, ki so jo začeli po sprejetju novele zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in ki omogoča bolj prosto ureditev kreditnih standardov. "Zdaj potekajo interne diskusije, nato bomo imeli diskusijo z bankami, spremembe bodo začele veljati v doglednem času," je dejal Dolenc.

Zgodovina sprememb…

coffeetime12 ::

Zaradi naraščajočega globalnega nezadovoljstva z ameriškim "kazino kapitalizmom" se dedolarizacija usmerja k preboju...

"To je ogromna snežna kepa po vsem svetu. Ne moremo ji niti slediti," je dejal Pepe Escobar v intervjuju za podcast New Rules.

»Zelo pomembno je, kaj se bo razpravljalo na vrhu BRICS-a v Južni Afriki. To bo verjetno prelomni trenutek, kamor se bodo stvari nato obrnile."

Escobar je pojasnil, da vse več držav na globalnem jugu računa in sklepa, da ameriški dolar ni varna stava. Kombinacija agresivne ameriške politike sankcij in nepremišljene vladne porabe je močno zmanjšala mednarodno privlačnost dolarja.

»Če želite analizirati vzorce v zadnjih dveh desetletjih, morate razumeti dejstvo, da če ste bogati z blagom in če ste produktivna kapitalistična država ter se odločite izdati valuto, bo ta mednarodno spoštovana, ker ljudje bodo vedeli, da temelji na dejstvih, dejanskem poreklu, dejanskem bogastvu,« je dejal. »To je v nasprotju s sistemom, ki ga imamo zdaj in ki ga že leta imenujem 'kazino kapitalizem'. To so terminske pogodbe, to so stave, to so domneve. Lahko gre prav ali narobe. Če izgubiš, izgubiš vse. Hiša večinoma vedno zmaga, ker je hiša tista, ki tiska valuto. Podprta je z ničemer, dobesedno, s strani države, ki zdaj dolguje 30 bilijonov dolarjev [državnega dolga] in tega nikoli ne bo mogla odplačati."

Da so stvari še hujše, je agresivno zvišanje obrestnih mer ameriške centralne banke povzročilo, da je zadolževanje v dolarjih drago za skoraj vse na svetu. Pred potezo Feda je Kristalina Georgieva, generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada, januarja 2022 opozorila, da bi lahko zvišanje obrestnih mer v ZDA imelo nasproten učinek na svetovno gospodarstvo in zlasti na države z višjimi ravnmi dolga v dolarjih.

Trenutna bančna kriza v ZDA grozi z nadaljnjo destabilizacijo mednarodnih finančnih trgov. Nobena država na svetu se ne želi "prehladiti", ko ameriško gospodarstvo "kihne", saj se spominjajo finančne krize leta 2008.

"Pravijo," poglejte, zakaj moramo biti podvrženi takšni ureditvi? In seveda, prej, kot vsi vemo, je bil to "imperij baz", več kot 800 vojaških baz po vsem svetu, "moč finančnih trgov", "moč mehke kulture", "kultura izključevanja", vendar se globalni jug ne boji več. Mislim, da je to prvič v tem novem tisočletju. Tega še nikoli nismo imeli v zadnjih dveh stoletjih in pol," je dejal Escobar.

BRICS si prizadevajo za uvedbo nove valute

Januarja 2023 je BRICS – akronim za Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko – povzročil odmev z objavo, da bo morda kmalu raziskal možnost oblikovanja lastne valute, ki bi zaobšla ameriški dolar. Ideja je bila artikulirana na obeh straneh Atlantika: ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je načrta dotaknil med tiskovno konferenco po srečanju z angolskim predsednikom Joaom Lourencom 25. januarja.

Na drugi strani luže je brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva na srečanju z argentinskim kolegom Albertom Fernandezom razpravljal o vprašanju oblikovanja skupne valute za BRICS in države južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur.
"Zakaj institucija, kot je banka BRICS, ne more imeti valute za financiranje trgovinskih odnosov med Brazilijo in Kitajsko, med Brazilijo in vsemi drugimi državami BRICS-a? Kdo je odločil, da je dolar (trgovinska) valuta po koncu zlate paritete? " je Lula dejal med aprilskim obiskom Nove razvojne banke s sedežem v Šanghaju.

Nastanek in razvoj treh organizacij, in sicer BRICS-a, Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) in Evrazijske gospodarske unije (EEU), vnaprej določila konec zelenega središča svetovnega reda. Članice BRICS-a zdaj razpravljajo o oblikovanju alternativne valute; podobne razprave potekajo v Evrazijski gospodarski uniji; usklajevanje naj se pričnejo in potem se bo to prelilo v SCO.

Trend je že zajel druge bloke, je nadaljeval Escobar in se skliceval na Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN). 28. marca so se finančni ministri in guvernerji centralnih bank ASEAN sestali v Indoneziji, da bi razpravljali o tem, kako preiti na poravnave v lokalnih valutah z nadaljnjo izboljšavo čezmejnega digitalnega plačilnega sistema ASEAN.

Sprva je bil dogovor o tovrstnih transakcijah dosežen med Indonezijo, Malezijo, Singapurjem, Filipini in Tajsko novembra 2022. Združenje si prizadeva zmanjšati odvisnost ne le od ameriškega dolarja, temveč tudi od evrov, jenov in britanskih funtov v finančne transakcije.

Escobar pravi, da imamo nekaj, kar je bilo pred dvema mesecema popolnoma neverjetno.

Zakaj je dedolarizacija vse močnejša?

O dedolarizaciji se razpravlja že desetletja. Na primer, Mihail Khazin, ruski ekonomist in publicist, ki je služil v Delovnem centru za gospodarske reforme pod vlado Borisa Jelcina v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, in njegov soavtor Andrej Kobjakov sta napovedala konec prevlade ameriškega dolarja pred približno 20 leti v njuni knjigi z naslovom "Zaton dolarskega imperija in konec Pax Americana". Čeprav je ideja lebdela že kar nekaj časa, zakaj je ta pojav šele zdaj začel pridobivati kritično maso?

"Lahko celo določimo datum za to," je odgovoril Escobar. "Februarja lani, s tisto zamrznitvijo, zaplembo, krajo ruskih deviznih rezerv. Globalni jug pa se je tako rekoč kot celota začel spraševati od Latinske Amerike do Afrike do jugovzhodne Azije, 'če lahko to storijo z jedrsko velesilo, to lahko storijo tudi nam’. Zato je usklajevanje znotraj teh večstranskih organizacij in na drugih forumih postalo astronomsko hitro."

Za ponazoritev svoje trditve se je Escobar skliceval na hiter razvoj BRICS-a z naslednjimi 19 državami, ki so trenutno na seznamu za pridružitev organizaciji. Med njimi so najmočnejši kandidati Iran, Argentina, Alžirija, pa tudi Združeni arabski emirati, Turčija, Egipt, Kazahstan in Indonezija, meni geopolitični analitik.

"Torej to so srednje sile moči," je dejal Escobar. "In začeli bodo razpravljati o zdaj razvpiti alternativni valuti BRICS-a. Zato morajo pospešiti ta pogovor in upajmo, da bodo o tem začeli razpravljati v povezavi z Evrazijsko gospodarsko unijo, ki je veliko bolj napredna, in Šanghajsko organizacijo za sodelovanje."

Escobar meni, da bi se kaj drugega kot preboj na tem področju lahko zgodil že naslednje leto. "Mogoče je, to je izvedljiv scenarij," je vztrajal. "Še pred nekaj meseci je bil to izjemno namišljen scenarij. Ne več, ker je zdaj hitrost neverjetna. Dobesedno vsak dan - Bangladeš, Argentina, Alžirija, države jugovzhodne Azije."

Prejšnji mesec se je ruski zunanji minister Sergej Lavrov srečal s svojim bolivijskim kolegom Rogeliom Mayto v venezuelski prestolnici Caracas in uvedel nov sistem trgovinskih transakcij za opustitev ameriškega dolarja in evra ter prehod na rublje in boliviano.

Skupaj z Argentino in Čilom tvori Bolivija tako imenovani "litijev trikotnik", ki predstavlja več kot polovico svetovnih nahajališč te srebrno-bele alkalijske kovine. Samo bolivijska slana ravnica Salar de Uyuni vsebuje 21 milijonov metričnih ton litija, ki se pogosto uporablja v polnilnih baterijah za mobilne telefone, prenosnike, digitalne fotoaparate in električna vozila.

Petroyuan lahko vrže s prestola Petrodolar

Najpomembnejši element je prihod petrojuana, pravi Escobar. Že desetletja se s surovo nafto trguje v ameriških dolarjih. Vendar pa bi lahko petrodolar kmalu padel s prestola: lani je Peking pozval zalivske voditelje, naj svoje plinske in naftne posle s Kitajsko poravnajo v juanih. ZDA in Kitajska ostajata največji porabnici surove nafte na svetu, porabita 18,7 milijona oziroma 15,4 milijona sodčkov na dan. Energetski obračuni v juanih bi lahko zadali močan udarec dolarju.

"Smo na dobri poti, kar si niti zelo dobri ameriški finančni analitiki, ki spremljajo to zgodbo, ne morejo predstavljati. »Edina stvar, ki pravzaprav manjka, je, da gre kitajska delegacija v Riad in reče: 'V redu, od zdaj naprej bo vse v juanih, nič več zahodnih valut.' In že imamo mehanizem za to.

»Na šanghajski borzi kupite terminske pogodbe za nafto po ceni v juanih. Torej imate od zdaj naprej novo referenčno vrednost, referenčno vrednost nafte v juanih, ki jo opravljate v Šanghaju. Kitajci pravijo, 'poglejte, tudi to je vezano na zlato. Želite spremeniti juane v zlato? Enostavno. Imamo borzo zlata tukaj v Šanghaju in imamo še eno tukaj v Hongkongu. Za zlato lahko zamenjate, kolikor želite.« To je pot. Zelo preprosto je. Vendar ni veliko ljudi, ki se tega zavedajo. Pravzaprav le nekaj ekonomistov. In te razprave v ameriških medijih še nisem videl,« je nadaljeval Escobar.

To pa ne pomeni, da bo dolar zamenjal juan: namesto tega bo uporabljen cel niz valut, ki bodo izničile hegemonijo dolarja. "Mislim, da bomo začeli z več zamenjavami, potem pa bodo morda v drugi fazi te večstranske organizacije začele razmišljati, v redu, zakaj ne bi razmišljali o fuziji? Ker imamo različne prioritete," je dejal.

Medtem bruseljsko izobražena birokratka, bivša povzpetniška novinarka, predsednica SD [ki goji popolnoma enako agresivno politiko Ivana Janše], ter trenutna zunanja ministrica brez geopolitičnih znanj, slepo sledi na zunanjem področju dogmatiki Bruslja in si na koncu dovoli še naznaniti, da je Slovenija v vojni z Rusijo:

Zgodovina sprememb…

coffeetime12 ::

V zadnjem letu je cene svojih storitev zvišalo 80% obrtnikov, med njimi najbolj gradbinci, keramičarji in podjetja za obnove, kaže raziskava portala primerjam.si. V prihodnjih mesecih podražitve načrtuje približno polovica obrtnikov.

Skoraj vsi obrtniki, ki so zvišali cene, so kot razlog navedli višje cene surovin in materialov (84,5%). Polovica je kot razlog podražitev navedla višje cene elektrike in goriva, 18% pa jih je cene zvišalo, ker je tako storila konkurenca, ugotavljajo v družbi Informa Studio, ki upravlja spletni portal za primerjanje ponudb izvajalcev storitev primerjam.si.

Polovica obrtnikov dvig cen načrtuje tudi v prihodnjih 3 mesecih. Med podjetji za prenove in adaptacije je takšnih 90%, med geodeti, gradbinci in ponudniki toplotnih črpalk pa 80%. Večina pričakuje do 10% višje cene.

V kategoriji poslovnih in drugih storitev izstopajo podražitve pri izdelovalcih spletnih strani (+17%) in zavarovanjih (+12%). Čistilni servisi so cene v povprečju zvišali za 7%, prevajalci za 4%, računovodski servisi pa za 10%.

V prihodnjih mesecih načrtujejo podražitve polovica čistilnih servisov, večina izdelovalcev spletnih strani in tretjina zavarovalnic.

Medtem še:

Predstavniki gospodarstva menijo, da mora nacionalni energetski in podnebni načrt zajeti tudi jedrsko energijo. Državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Tina Seršen pa pravi, da se električno energijo lahko ceneje proizvaja iz obnovljivih virov.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen medtem razume, da gospodarstvo podpira izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško, vendar meni, da današnje tehnologije omogočajo cenejšo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije in njeno lažje shranjevanje.

Tina Seršen je po izobrazbi magistrica znanosti s področja mednarodnih odnosov.

coffeetime12 ::

Ekonomist Michael Hudson odgovarja na zavajajoče argumente proti de-dolarizaciji, ki jih je navedel kolumnist New York Timesa Paul Krugman kot del poskusa obrambe hegemonije ZDA in dolarskega sistema.



Kdor še vedno ne razume neizbežnih sprememb :

Ray Dalio : "Načela so načini uspešnega soočanja z realnostjo, da od življenja dobite kar želite."

Ray verjame, da se Svet spreminja na načine, ki se še niso zgodili v naših življenjih, so se pa večkrat v zgodovini:

asdf_jklc ::

Ameriki so ostali cipi in bombe, potem je pa ze konec.
To je jasno se regratovi lucki, seveda amerike nebo juter konec, je bo pa v nekaj letih - ne govorim o tem da zda nebo, ampak o njihovi dominanci. Tudi marsikatero bazo bodo zaprl.

Najbolj takticna poteza je trenutno prosnja za clanstvo v brics. Zahod propada na obroke, unicil pa se je zaradi lastnega pohlepa.

feryz ::

A to si na guglu prebral?
Ne da so amerikanci neki biseri, ampak malo več od tega pa le sproducirajo. Malo mnogo več. Malo ogromno več.

Mr.B ::

feryz je izjavil:

A to si na guglu prebral?
Ne da so amerikanci neki biseri, ampak malo več od tega pa le sproducirajo. Malo mnogo več. Malo ogromno več.

Gre počasi v južni in severni del. Kot v dobrih starih časih...


Ideja v vsakoletnem trijonkem kovancu, ali morda vsakoletni Kripto kovnec...


Priznam da bo potrebno počakati še kakšno leto kam se bo obrnila rdeča in modra črta...
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

sbawe64 ::

Mr.B
Ideja v vsakoletnem trijonkem kovancu, ali morda vsakoletni Kripto kovnec...

https://www.businessinsider.com/debt-ce...
2020 is new 1984
Corona World order

Mr.B ::

sbawe64 je izjavil:

Mr.B
Ideja v vsakoletnem trijonkem kovancu, ali morda vsakoletni Kripto kovnec...

https://www.businessinsider.com/debt-ce...

A zato je danes po novicah, da kitajska posoja denar podjetjem, ker ne morejo placati delavce.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

asdf_jklc ::

feryz je izjavil:

A to si na guglu prebral?
Ne da so amerikanci neki biseri, ampak malo več od tega pa le sproducirajo. Malo mnogo več. Malo ogromno več.

Tudi titanik se ni potopil v parih minutah... tako se tudi USA ne bodo čez noč, ampak voda v ladjo jim pa že fino teče. Že čez 10 let bo podoba sveta povsem drugačna kot je danes in center moči zagotovo nebo več v ZDA.

coffeetime12 ::

Ekonomska neenotnost se vedno bolj kaže med najbolj pomembnima EU državama, Nemčije in Francije. Nemčija, ki naj bi predstavljala smer in globalni vpliv EU, se utaplja v deindustrilizaciji, visoki inflaciji, pomanjkanju energentov in zatonu na globalnem trgu. Obe državi je pred mednarodno javnostjo razgalil najprej obisk francoskega predsednika, kateremu doma na ulicah nasprotovanje njegovemu vladanju izraža skoraj 80% ljudi, ter obisk nemške zunanje ministrice Baerbockove, z namenom popraviti vtis francoskega kolega v Pekingu. Obe državi sta se vrnili sokorajda osramočeni. Razlogov je več, nekateri pravijo, da je bil šum v komunikaciji.



coffeetime12 ::

Če se vzvišene besede nemške zunanje ministrice Baerbockove, ki je izjavila, da smo v vojni z ruskim poslovnim partnerjem, napram kitajskemu poslovnemu globalnemu partnerju ne bodo umirile, bo EU šla po poti zatona prej kot nekateri pričakujejo. Medtem Kitajska, članica skupine BRICS:

coffeetime12 ::

Cinkarna Celje je imela v prvem četrtletju 50.000.000€ prihodkov, kar je za četrtino manj kot v istem lanskem obdobju. Padec je posledica nižje povprečne cene in nižje količine pigmenta titanovega dioksida, so pojasnili v podjetju.

V prvem četrtletju se je po pojasnilih Cinkarne nadaljevalo upočasnjevanje povpraševanja kupcev iz vseh prodajnih segmentov iz naslova inflacijskih pritiskov na industrijo in končnega potrošnika.

Poslovno poročilo Cinakrne Celje: "Evropski trg pigmenta tako ostaja oslabljen vsaj do konca letošnjega leta, deloma zaradi uvoza cenejšega kitajskega uvoza, deloma zaradi visokih ravni neporabljenih zalog. Povpraševanje po pigmentih je šibkejše tudi v Severni Ameriki, saj upočasnjen stanovanjski trg ovira povpraševanje po barvah in premazih".

Napovedali so, da načrtujejo ostrejšo politiko na področju upravljanja stroškov materiala, surovin, energije in storitev

Na podlagi trenutnih tržnih razmer predvidevajo, da bo v naslednjih četrtletjih še pritisk na znižanje cen. "Vzporedno s tem cene nekaterih ključnih surovin vztrajajo na visokih nivojih oziroma se cenijo le v manjši meri, kar bo rezultiralo v nadaljnjem pritisku na zmanjšanje dobičkovnih marž," so pojasnili.

Skupna vrednost izvoza Cinkarne je v prvem četrtletju dosegla 44.700.000€, kar je 26% manj kot v istem obdobju lani. Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je dosegel 7.900.000€ in znaša 16% od dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA nižji za 65%.

Cinkarna je že sredi aprila napovedala, da letos ne načrtuje izplačila dividend, saj je družba letos prejela državno pomoč za omilitev posledic energetske krize. Če bi izplačala del dobička, bi morala prejeta sredstva z obrestmi vrniti, to pa bi zanjo pomenilo večjo premoženjsko škodo.

coffeetime12 ::

Pepe Escobar - Ameriški imperij dolga je na robu propada

Nova knjiga prof. Michaela Hudsona, Propad antike: Grčija in Rim kot civilizacijska oligarhična prelomnica, je ključni dogodek v tem letu nevarnega življenja, ko, če parafraziramo Gramscija, stari geopolitični in geoekonomski red umira in novi se rojeva z vrtoglavo hitrostjo.

Glavna teza prof. Hudsona je popolnoma uničujoča: želi dokazati, da so ekonomske/finančne prakse v stari Grčiji in Rimu – stebrih zahodne civilizacije – pripravile teren za to, kar se danes dogaja tik pred našimi očmi: imperij, zmanjšan na rentniško gospodarstvo, ki se sesuva od znotraj.

In to nas pripelje do skupnega imenovalca v vsakem posameznem zahodnem finančnem sistemu: gre za dolg, ki neizogibno raste zaradi spojine obresti.

Ajoj, tu je še težava: pred Grčijo in Rimom smo imeli skoraj 3000 let civilizacij v zahodni Aziji, ki so delale ravno nasprotno.

Vsa ta kraljestva so vedela za pomen odpisa dolgov, sicer bi njihovi podaniki padli v suženjstvo; izgubijo svojo zemljo zaradi množice upnikov; in ti bi običajno poskušali zrušiti vladajočo oblast.

Aristotel je to jedrnato zapisal: »V demokraciji začnejo upniki dajati posojila in dolžniki ne zmorejo plačevati, upniki pa dobivajo vedno več denarja, na koncu pa demokracijo spremenijo v oligarhijo, nato pa oligarhija postane dedna in dobiš aristokracijo."

Profesor Hudson ostro razloži, kaj se zgodi, ko upniki prevzamejo oblast in "zmanjšajo vse preostalo gospodarstvo v suženjstvo": to je tisto, kar danes imenujemo "varčevanje" ali "deflacija dolga".

Torej »kar se danes v bančni krizi dogaja, je, da dolgovi rastejo hitreje, kot lahko gospodarstvo plačuje. In ko je FED končno začel zviševati obrestne mere, je to povzročilo krizo za banke.«

Profesor Hudson predlaga tudi razširjeno formulacijo: »Pojav finančnih in posestniških oligarhij je naredil dolžniško uporabo delavcev trajno, podprto s pro-kreditorsko pravno in družbeno filozofijo, ki razlikuje zahodno civilizacijo od tistega, kar je bilo prej. Danes bi temu rekli neoliberalizem.«

Nato se loti razložiti, z neznosnimi podrobnostmi, kako se je to stanje utrdilo v antiki v teku več kot 5 stoletij. Slišati je mogoče sodobne odmeve »nasilnega zatiranja ljudskih uporov« in »usmerjenih atentatov na voditelje«, ki so želeli odpisati dolgove in »prerazporediti zemljo malim posestnikom, ki so jo izgubili v korist velikih posestnikov«.

Razsodba je neusmiljena: »Kar je obubožalo prebivalstvo rimskega imperija«, je sodobnemu svetu zapustilo »na upniku temelječe telo pravnih načel«.

Profesor Hudson razvije uničujočo kritiko »social darvinistične filozofije ekonomskega determinizma«: »perspektiva, ki si sama čestita« je pripeljala do »današnjih institucij individualizma in varnosti kreditnih in lastninskih pogodb (dajanje prednosti terjatvam upnikov pred dolžniki in pravicam najemodajalcev pred najemnikove), ki segajo v klasično antiko kot »pozitivni evolucijski razvoj, ki civilizacijo odmika od 'orientalskega despotizma'«.

Vse to je mit. Resničnost je bila popolnoma drugačna zgodba, saj so rimske skrajno plenilske oligarhije vodile »pet stoletij vojne, da bi prebivalcem odvzele svobodo, blokirale javno nasprotovanje ostrim prokreditorskim zakonom in monopolizacijo zemlje v latifundijske posesti«.

Tako se je Rim v resnici obnašal zelo podobno kot »propadla država«, kjer so »generali, guvernerji, davkarji, dninarji in berači« iztiskali srebro in zlato »v obliki vojaškega plena, davka in oderuštva iz Male Azije, Grčije in Egipta.

In vendar je bil ta rimski pristop k opustošenju razkošno prikazan na sodobnem Zahodu, kot da bi barbarom prinesel misijo ’civilisatrice’ v francoskem slogu – hkrati pa nosil breme pregovornega belega človeka.

Profesor Hudson pokaže, kako sta grški in rimski gospodarstvi dejansko »končali v varčevanju in propadli, potem ko sta privatizirali kredit in zemljo v rokah rentniških oligarhij«. Komu že več jasno?

Verjetno je osrednja vez njegovega argumenta tukaj:
»Rimsko pogodbeno pravo je vzpostavilo temeljno načelo zahodne pravne filozofije, ki daje terjatvam upnikov prednost pred premoženjem dolžnikov – danes evfemizirano kot 'varnost lastninskih pravic'. Javni izdatki za socialno varstvo so bili minimalizirani – kar današnja politična ideologija imenuje prepuščanje zadev »trgu«. To je bil trg, zaradi katerega so državljani Rima in njegovega imperija ostali odvisni za osnovne potrebe od bogatih mecenov in dninarjev – ter za kruh in cirkuse, od javne pomoči in iger, ki so jih plačevali politični kandidati, ki so se pogosto sami zadolževali od bogatih oligarhov za financiranje njihove kampanje."

Kakršna koli podobnost s trenutnim sistemom, ki ga vodi Hegemon, ni zgolj naključje. Hudson: »Te pro-rentniške ideje, politike in načela sledijo današnjemu zahodnjaškemu svetu. To je tisto, zaradi česar je rimska zgodovina tako pomembna za današnja gospodarstva, ki trpijo podobne gospodarske in politične težave.«

Profesor Hudson nas spominja, da so rimski zgodovinarji – med drugim Livij, Salustije, Apijan, Plutarh, Dionizij iz Halikarnasa – »poudarjali podjarmljenost državljanov dolžniškemu suženjstvu«. Celo delfski orakelj v Grčiji, pa tudi pesniki in filozofi so svarili pred pohlepom upnikov. Sokrat in stoiki so svarili, da sta »odvisnost od bogastva in njena ljubezen do denarja največja grožnja družbeni harmoniji in s tem družbi«.

In to nas pripelje do tega, kako je bila ta kritika popolnoma izbrisana iz zahodnega zgodovinopisja. "Zelo malo klasikov", ugotavlja Hudson, sledi rimskim zgodovinarjem, ki opisujejo, kako so bili ti dolžniški boji in grabež zemljišč "v glavnem odgovorni za propad in padec republike."

Hudson nas tudi opominja, da so bili barbari vedno pred vrati imperija: Rim je bil pravzaprav »oslabljen od znotraj« s »stoletjem za stoletjem oligarhičnih ekscesov«.


To je torej lekcija, ki bi jo morali vsi potegniti iz Grčije in Rima: upniške oligarhije »skušajo monopolizirati dohodek in zemljo na plenilske načine ter zaustaviti blaginjo in rast«. Že Plutarh se je s tem ukvarjal: »Pohlep upnikov jim ne prinaša ne užitka ne dobička in uniči tiste, ki jim delajo krivico. Ne obdelujejo njiv, ki jih vzamejo svojim dolžnikom, niti ne živijo v njihovih hišah, potem ko so jih izselili.«

Prof. Hudson nas spomni, kako so denarne zadeve, dolg in obresti prišli v Egejsko in Sredozemsko morje iz Zahodne Azije prek trgovcev iz Sirije in Levanta okoli 8. stoletja pr. n. št. Toda »brez tradicije odpisa dolgov in prerazporeditve zemlje, da bi zajezili osebno iskanje bogastva, so grški in italijanski poglavarji, vojskovodje in, kar so nekateri klasiki imenovali mafija [mimogrede, severnoevropski učenjaki, ne Italijani], vsilili odsotno lastništvo zemlje odvisnemu delu«.

Ta gospodarska polarizacija se je nenehno slabšala. Solon je res odpisal dolgove v Atenah v poznem 6. stoletju – vendar ni prišlo do prerazporeditve zemlje. Atenske denarne rezerve so izvirale predvsem iz rudnikov srebra, ki so zgradili mornarico, ki je porazila Perzijce pri Salamini. Periklej je morda spodbudil demokracijo, toda bogat poraz, s katerim se je soočila Šparta v peloponeški vojni (431–404 pr. n. št.), je odprl vrata hudi dolgovi zasvojeni oligarhiji.

Vsi, ki smo študirali Platona in Aristotela na fakulteti, se morda spomnimo, kako sta celoten problem postavila v kontekst pleoneksije (»zasvojenosti z bogastvom«) – kar neizogibno vodi v plenilske in »družbeno škodljive« prakse. V Platonovi republiki Sokrat predlaga, da bi morali biti za upravljanje družbe imenovani samo nepremožni menedžerji – da ne bi bili talci prevzetnosti in pohlepa.

Težava z Rimom je, da se ni ohranila nobena pisna pripoved. Standardne zgodbe so bile napisane šele po razpadu republike. Druga punska vojna proti Kartagini (218–201 pr. n. št.) je še posebej zanimiva, če upoštevamo njen sodobni pentagonski prizvok: prof. Hudson nas spomni, kako so se vojaški pogodbeniki ukvarjali z goljufijami velikih razsežnosti in ostro blokirali senat, da jih ne bi preganjal.

Profesor Hudson pokaže, kako je to "postalo tudi priložnost za obdarovanje najbogatejših družin z javno zemljo, ko je rimska država njihove navidezno domoljubne donacije nakita in denarja za pomoč vojnim prizadevanjem obravnavala kot retroaktivne javne dolgove, ki jih je treba odplačati".

Potem ko je Rim premagal Kartagino, je bleščeča garnitura želela svoj denar nazaj. Toda edino premoženje, ki je ostalo državi, je bilo zemljišče v Kampaniji, južno od Rima. Bogate družine so lobirale pri senatu in požrle vse.

S Cezarjem je bila to zadnja priložnost za delavski razred, da doseže pošten dogovor. V prvi polovici 1. stoletja pr. n. št. je res podprl zakon o stečaju, odpisu dolgov. Vendar ni prišlo do splošnega odpisa dolga. To, da je bil Cezar tako zmeren, ni preprečilo senatnim oligarhom, da bi ga udarili, »v strahu, da bi svojo priljubljenost lahko uporabil za 'iskanje kraljevanja'« in se odločil za veliko bolj priljubljene reforme.

Po Oktavijanovem zmagoslavju in njegovem imenovanju s strani senata za prvega in Avgustija leta 27 pr. n. št. je senat postal le še ceremonialna elita. Profesor Hudson to povzema v enem stavku: "Zahodni imperij je razpadel, ko ni bilo več zemlje za zavzetje in nobenih plemenitih kovin za plenjenje." Še enkrat bi morali brez poguma potegniti vzporednice s trenutno stisko Hegemona.

V eni od naših izjemno privlačnih izmenjav elektronskih sporočil je prof. Hudson pripomnil, kako se mu je »takoj porodila misel« na vzporednico z letom 1848. V ruskem poslovnem časopisu Vedomosti sem zapisal: »Navsezadnje se je to izkazalo za omejeno buržoazno revolucijo. Bilo je proti razredu rentniških posestnikov in bankirjev – vendar je bilo še daleč od tega, da bi bilo naklonjen delavstvu. Veliko revolucionarno dejanje industrijskega kapitalizma je res osvobodilo gospodarstva fevdalne dediščine odsotnega posestništva in grabežljivega bančništva – vendar je tudi to padlo nazaj, ko so se rentniški razredi vrnili pod finančni kapitalizem.«

In to nas pripelje do tega, za kar meni, da je "velika preizkušnja za današnjo razcepitev": "Ali gre zgolj za to, da se države osvobodijo nadzora ZDA/Nata nad svojimi naravnimi viri in infrastrukturo -- kar je mogoče doseči z obdavčitvijo rente od naravnih virov (s čimer se obdavči beg kapitala tujih vlagateljev, ki so privatizirali svoje naravne vire). Velika preizkušnja bo, ali si bodo države v novi svetovni večini prizadevale povzdigniti celotno delavstvo, kot je cilj kitajskega socializma.«

Ni čudno, da »socializem s kitajskimi značilnostmi« prestraši upniško oligarhijo Hegemon do te mere, da tvegajo celo vročo vojno. Gotovo je, da bo pot do suverenosti na globalnem jugu morala biti revolucionarna: »Neodvisnost od nadzora ZDA so vestfalske reforme iz leta 1648 -- doktrina nevmešavanja v zadeve drugih držav. Davek na najemnino je ključni element neodvisnosti - davčne reforme iz leta 1848. Kdaj bo nastopilo sodobno leto 1917?«


Naj Platon in Aristotel pretehtata: kakor hitro je človeško mogoče.

coffeetime12 ::

Gospodarstveniki vladi: Moramo ukrepati zdaj, sicer bo jeseni še huje

Konkurenčnost pada, to se že pozna v padanju industrijske proizvodnje in prihodkov, opozarjajo gospodarstveniki. Po njihovem mnenju potrebujejo podjetja poslovno okolje, primerljivo s tekmeci po Evropi, tako pri cenah energije kot pri drugih dejavnikih.

Podatki, ki so jih pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kažejo, da je padec industrijske proizvodnje v zadnjih mesecih občuten, čutiti ga je široko po predelovalni industriji.

V industriji je bilo po izračunih GZS-ja že izgubljenih za približno 500.000.000.000€ evrov dodane vrednosti, kar pomeni 8% padec. Zmanjšanje javnofinančnih prihodkov na ta račun je ocenjeno na približno 100.000.000€. V trgovini na drobno je medtem v zadnjem času po podatkih TZS-ja zaznati padec realnih prihodkov, še posebej to velja za prodajo trajnih dobrin, čutiti pa ga je tudi pri prodaji živil.

Opozorila pred cenami elektrike

"Vrag počasi jemlje šalo," je dejal predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Po njegovih besedah v različnih sektorjih že zaznavajo padanje naročil, konkurenčnost pa podjetja izgubljajo tako zaradi slabšanja položaja EU-ja v primerjavi z drugimi deli sveta kot tudi zaradi specifik domačega poslovnega okolja. "Podjetja imamo vedno manj vzvodov v svojih rokah," je dejal.

Če želimo v Sloveniji obdržati industrijo, predvsem njen energetsko intenzivni del, potrebuje gospodarstvo po Drobničevih besedah poslovno okolje, primerljivo s tekmeci po Evropi. Pri tem ne gre le za cene energije, ampak tudi za preostale vidike, kot so stroški dela.

Izvršni direktor skupine Panvita Toni Balažič je navedel, da je cena elektrike v sosednjih državah predvsem za velika podjetja nižja, čemur so pritrjevali tudi drugi sogovorniki iz gospodarskih vrst.

Direktor Domela Matjaž Čemažar težko razume, da Slovenija domačim podjetjem ni sposobna zagotoviti primernih razmer glede na nemška, saj da so cene elektrike pri nas v povprečju bistveno višje. V Domelu bodo po njegovih besedah za elektriko v prvem polletju letos plačali toliko kot za celotno leto 2022. "Vse to ima posledice za dobiček, dodano vrednost in likvidnost," je dodal.

Aleš Pulko iz družbe Pulko ventili je posvaril, da se težave velikih odražajo tudi na mikro, malih in srednjih podjetjih. Tudi zanje po njegovih navedbah cena energije trenutno ni konkurenčna, kot dobavitelji večjim družbam pa so bistveno bolj izpostavljeni, zato so lahko posledice precej bolj drastične.

"Trgovci ne morejo blažiti dviga cen, inflacija bo še visoka"

Padec prihodkov v živilskem delu trgovine na drobno je medtem po oceni direktorja Panvite tudi posledica "politizacije cen hrane". Po prehranski verigi so morala tako podjetja lani absorbirati rast cen na ravni pridelovalcev, kar je odprlo pot cenejši hrani iz uvoza, tudi z oddaljenih trgov z ohlapno regulativo.

Prvi mož Spara Slovenija David Kovačič je pojasnil, da so trgovci lani še lahko blažili dvig veleprodajnih cen, zato je bila rast cen na policah precej nižja od rasti cen pri proizvajalcih ali pridelovalcih. A zdaj te absorbcijske zmožnosti ni več, zato bo inflacija v Sloveniji dlje časa visoka, je opozoril.

"Posvečamo se delitvi in ne povečanju kolača"

Balažič je pozval, da se moramo v Sloveniji končno odločiti za strategijo gospodarske konkurenčnosti, ne da iz vsega delamo družbeni in politični boj.

Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak je ugotavljal, da se do danes nismo znali dogovoriti o industrijski politiki in da se vse preveč posvečamo delitvi skupnega kolača, vse premalo pa povečanju kolača. "Rokohitrske rešitve so zelo nevarne," je opozoril in spomnil na napovedane reforme.

Ekonomist Igor Masten, ki je v svoji predstavitvi opozoril na nezanesljivost trenutnih ugodnejših makroekonomskih napovedi zaradi okrepljenih tveganj zaradi daljšega obdobja visoke inflacije, nevarnosti pri javnih financah in v finančnem sistemu ter premika globalizacije v smeri strateškega tekmovanja, je zatrdil, da bodo zmagovalke trenutnih razmer države, "ki bodo prej naredile nekoliko manj kot nekoliko več". Prostora za napake ekonomske politike namreč ni veliko.

Na razpravo se je odzval minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Po njegovih besedah je Slovenija dobro prešla obdobje krize v oskrbi z energijo, zato omejitveni ukrepi niso bili potrebni. Glede cen elektrike je navajal podatke evropskega statističnega urada Eurostat, ki kažejo, da so cene za podjetja ugodnejše od povprečja EU-ja, v nekaterih segmentih pa celo med ugodnejšimi. Opozoril je tudi, da cenovna kapica za podjetja v Nemčiji velja le za 70% porabe in je vezana na stroge pogoje.

Vseeno pa se Kumer zaveda, da je še prostor za izboljšanje. "Ne trdimo, da smo zmagovalci krize," je dejal in dodal, da zgodba še ni končana.

Že v naslednjih dneh naj bi tako predstavniki vlade spet sedli za mizo z gospodarstvom. K pogovorom so vlado pozvali tudi prvi možje delodajalskih združenj. Slišati je bilo tudi jasen poziv, da se vlada odpove vsem napovedim reform, ki pomenijo dodatne obremenitve za gospodarstvo. "Moramo ukrepati zdaj, sicer bo jeseni še huje," je dejal predsednik GZS-ja Tibor Šimonka.

Bojan Kumer je obiskoval Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je leta 1997 diplomiral z nalogo Dearomatiziranje white spirita s solventno ekstrakcijo. Na isti fakulteti je opravil tudi magistrski študij, ki ga je zaključil leta 2008 s temo zmanjšanja porabe električne energije pri zunanji razsvetljavi.

Lonsarg ::

A lahko nehaš spamat, forum je za debato, ne za večstranske povzetke.

coffeetime12 ::

Lonsarg je izjavil:

A lahko nehaš spamat, forum je za debato, ne za večstranske povzetke.


Dodal nisi ničesar. Odstrani se iz teme, prosim. Hvala.

tomlin ::

coffeetime12 je izjavil:

Gospodarstveniki vladi: Moramo ukrepati zdaj, sicer bo jeseni še huje

Konkurenčnost pada, to se že pozna v padanju industrijske proizvodnje in prihodkov, opozarjajo gospodarstveniki. Po njihovem mnenju potrebujejo podjetja poslovno okolje, primerljivo s tekmeci po Evropi, tako pri cenah energije kot pri drugih dejavnikih.

Podatki, ki so jih pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kažejo, da je padec industrijske proizvodnje v zadnjih mesecih občuten, čutiti ga je široko po predelovalni industriji.

V industriji je bilo po izračunih GZS-ja že izgubljenih za približno 500.000.000.000€ evrov dodane vrednosti, kar pomeni 8% padec. Zmanjšanje javnofinančnih prihodkov na ta račun je ocenjeno na približno 100.000.000€. V trgovini na drobno je medtem v zadnjem času po podatkih TZS-ja zaznati padec realnih prihodkov, še posebej to velja za prodajo trajnih dobrin, čutiti pa ga je tudi pri prodaji živil.

Opozorila pred cenami elektrike

"Vrag počasi jemlje šalo," je dejal predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Po njegovih besedah v različnih sektorjih že zaznavajo padanje naročil, konkurenčnost pa podjetja izgubljajo tako zaradi slabšanja položaja EU-ja v primerjavi z drugimi deli sveta kot tudi zaradi specifik domačega poslovnega okolja. "Podjetja imamo vedno manj vzvodov v svojih rokah," je dejal.

Če želimo v Sloveniji obdržati industrijo, predvsem njen energetsko intenzivni del, potrebuje gospodarstvo po Drobničevih besedah poslovno okolje, primerljivo s tekmeci po Evropi. Pri tem ne gre le za cene energije, ampak tudi za preostale vidike, kot so stroški dela.

Izvršni direktor skupine Panvita Toni Balažič je navedel, da je cena elektrike v sosednjih državah predvsem za velika podjetja nižja, čemur so pritrjevali tudi drugi sogovorniki iz gospodarskih vrst.

Direktor Domela Matjaž Čemažar težko razume, da Slovenija domačim podjetjem ni sposobna zagotoviti primernih razmer glede na nemška, saj da so cene elektrike pri nas v povprečju bistveno višje. V Domelu bodo po njegovih besedah za elektriko v prvem polletju letos plačali toliko kot za celotno leto 2022. "Vse to ima posledice za dobiček, dodano vrednost in likvidnost," je dodal.

Aleš Pulko iz družbe Pulko ventili je posvaril, da se težave velikih odražajo tudi na mikro, malih in srednjih podjetjih. Tudi zanje po njegovih navedbah cena energije trenutno ni konkurenčna, kot dobavitelji večjim družbam pa so bistveno bolj izpostavljeni, zato so lahko posledice precej bolj drastične.

"Trgovci ne morejo blažiti dviga cen, inflacija bo še visoka"

Padec prihodkov v živilskem delu trgovine na drobno je medtem po oceni direktorja Panvite tudi posledica "politizacije cen hrane". Po prehranski verigi so morala tako podjetja lani absorbirati rast cen na ravni pridelovalcev, kar je odprlo pot cenejši hrani iz uvoza, tudi z oddaljenih trgov z ohlapno regulativo.

Prvi mož Spara Slovenija David Kovačič je pojasnil, da so trgovci lani še lahko blažili dvig veleprodajnih cen, zato je bila rast cen na policah precej nižja od rasti cen pri proizvajalcih ali pridelovalcih. A zdaj te absorbcijske zmožnosti ni več, zato bo inflacija v Sloveniji dlje časa visoka, je opozoril.

"Posvečamo se delitvi in ne povečanju kolača"

Balažič je pozval, da se moramo v Sloveniji končno odločiti za strategijo gospodarske konkurenčnosti, ne da iz vsega delamo družbeni in politični boj.

Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak je ugotavljal, da se do danes nismo znali dogovoriti o industrijski politiki in da se vse preveč posvečamo delitvi skupnega kolača, vse premalo pa povečanju kolača. "Rokohitrske rešitve so zelo nevarne," je opozoril in spomnil na napovedane reforme.

Ekonomist Igor Masten, ki je v svoji predstavitvi opozoril na nezanesljivost trenutnih ugodnejših makroekonomskih napovedi zaradi okrepljenih tveganj zaradi daljšega obdobja visoke inflacije, nevarnosti pri javnih financah in v finančnem sistemu ter premika globalizacije v smeri strateškega tekmovanja, je zatrdil, da bodo zmagovalke trenutnih razmer države, "ki bodo prej naredile nekoliko manj kot nekoliko več". Prostora za napake ekonomske politike namreč ni veliko.

Na razpravo se je odzval minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Po njegovih besedah je Slovenija dobro prešla obdobje krize v oskrbi z energijo, zato omejitveni ukrepi niso bili potrebni. Glede cen elektrike je navajal podatke evropskega statističnega urada Eurostat, ki kažejo, da so cene za podjetja ugodnejše od povprečja EU-ja, v nekaterih segmentih pa celo med ugodnejšimi. Opozoril je tudi, da cenovna kapica za podjetja v Nemčiji velja le za 70% porabe in je vezana na stroge pogoje.

Vseeno pa se Kumer zaveda, da je še prostor za izboljšanje. "Ne trdimo, da smo zmagovalci krize," je dejal in dodal, da zgodba še ni končana.

Že v naslednjih dneh naj bi tako predstavniki vlade spet sedli za mizo z gospodarstvom. K pogovorom so vlado pozvali tudi prvi možje delodajalskih združenj. Slišati je bilo tudi jasen poziv, da se vlada odpove vsem napovedim reform, ki pomenijo dodatne obremenitve za gospodarstvo. "Moramo ukrepati zdaj, sicer bo jeseni še huje," je dejal predsednik GZS-ja Tibor Šimonka.

Bojan Kumer je obiskoval Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je leta 1997 diplomiral z nalogo Dearomatiziranje white spirita s solventno ekstrakcijo. Na isti fakulteti je opravil tudi magistrski študij, ki ga je zaključil leta 2008 s temo zmanjšanja porabe električne energije pri zunanji razsvetljavi.


Dobro si predstavil in povzel svarila gospodarstvenikov, toda kaj ko odločevalci premalo slišijo na obe ušesi in se ukvarjajo z vsem drugim.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman

coffeetime12 ::

Klemen Boštjančič: Slovenija srednje zadovoljna s predlogom reforme javnofinančnih pravil EU-ja

Enotna metodologija glede zadolženosti Sloveniji "ni najbolj všeč". Slovenija je srednje zadovoljna s predlogom reforme javnofinančnih pravil EU-ja, ki ga je konec aprila predstavila Evropska komisija, pravi finančni minister Klemen Boštjančič in dodaja, da je bistveno, da se pravila dejansko spremenijo.

*maneverski prostor se zmanjšuje

Boštjančič: "Z našega vidika smo, recimo, nekje srednje zadovoljni, z nekaterimi stvarmi v predlogu smo, z nekaterimi pa ne. Številne določbe na ministrstvu še proučujejo".

Boštjančič nadaljuje: "Slovenija podpira to, da gredo pravila bolj v smeri spremljanja gibanja dolga in stran od strukturnega primanjkljaja, predvsem zato, ker je zadnjega zelo težko meriti in so tudi glede na metodologijo rezultati lahko zelo različni".

*EU vlade nimajo več cekinov

Medtem EU motor, Nemčija, ugaša. Še kdo sploh pomisli na upokojence?

tomlin ::

coffeetime12 je izjavil:

Pepe Escobar - Ameriški imperij dolga je na robu propada

Nova knjiga prof. Michaela Hudsona, Propad antike: Grčija in Rim kot civilizacijska oligarhična prelomnica, je ključni dogodek v tem letu nevarnega življenja, ko, če parafraziramo Gramscija, stari geopolitični in geoekonomski red umira in novi se rojeva z vrtoglavo hitrostjo.

Glavna teza prof. Hudsona je popolnoma uničujoča: želi dokazati, da so ekonomske/finančne prakse v stari Grčiji in Rimu – stebrih zahodne civilizacije – pripravile teren za to, kar se danes dogaja tik pred našimi očmi: imperij, zmanjšan na rentniško gospodarstvo, ki se sesuva od znotraj.

In to nas pripelje do skupnega imenovalca v vsakem posameznem zahodnem finančnem sistemu: gre za dolg, ki neizogibno raste zaradi spojine obresti.

Ajoj, tu je še težava: pred Grčijo in Rimom smo imeli skoraj 3000 let civilizacij v zahodni Aziji, ki so delale ravno nasprotno.

Vsa ta kraljestva so vedela za pomen odpisa dolgov, sicer bi njihovi podaniki padli v suženjstvo; izgubijo svojo zemljo zaradi množice upnikov; in ti bi običajno poskušali zrušiti vladajočo oblast.

Aristotel je to jedrnato zapisal: »V demokraciji začnejo upniki dajati posojila in dolžniki ne zmorejo plačevati, upniki pa dobivajo vedno več denarja, na koncu pa demokracijo spremenijo v oligarhijo, nato pa oligarhija postane dedna in dobiš aristokracijo."

Profesor Hudson ostro razloži, kaj se zgodi, ko upniki prevzamejo oblast in "zmanjšajo vse preostalo gospodarstvo v suženjstvo": to je tisto, kar danes imenujemo "varčevanje" ali "deflacija dolga".

Torej »kar se danes v bančni krizi dogaja, je, da dolgovi rastejo hitreje, kot lahko gospodarstvo plačuje. In ko je FED končno začel zviševati obrestne mere, je to povzročilo krizo za banke.«

Profesor Hudson predlaga tudi razširjeno formulacijo: »Pojav finančnih in posestniških oligarhij je naredil dolžniško uporabo delavcev trajno, podprto s pro-kreditorsko pravno in družbeno filozofijo, ki razlikuje zahodno civilizacijo od tistega, kar je bilo prej. Danes bi temu rekli neoliberalizem.«

Nato se loti razložiti, z neznosnimi podrobnostmi, kako se je to stanje utrdilo v antiki v teku več kot 5 stoletij. Slišati je mogoče sodobne odmeve »nasilnega zatiranja ljudskih uporov« in »usmerjenih atentatov na voditelje«, ki so želeli odpisati dolgove in »prerazporediti zemljo malim posestnikom, ki so jo izgubili v korist velikih posestnikov«.

Razsodba je neusmiljena: »Kar je obubožalo prebivalstvo rimskega imperija«, je sodobnemu svetu zapustilo »na upniku temelječe telo pravnih načel«.

Profesor Hudson razvije uničujočo kritiko »social darvinistične filozofije ekonomskega determinizma«: »perspektiva, ki si sama čestita« je pripeljala do »današnjih institucij individualizma in varnosti kreditnih in lastninskih pogodb (dajanje prednosti terjatvam upnikov pred dolžniki in pravicam najemodajalcev pred najemnikove), ki segajo v klasično antiko kot »pozitivni evolucijski razvoj, ki civilizacijo odmika od 'orientalskega despotizma'«.

Vse to je mit. Resničnost je bila popolnoma drugačna zgodba, saj so rimske skrajno plenilske oligarhije vodile »pet stoletij vojne, da bi prebivalcem odvzele svobodo, blokirale javno nasprotovanje ostrim prokreditorskim zakonom in monopolizacijo zemlje v latifundijske posesti«.

Tako se je Rim v resnici obnašal zelo podobno kot »propadla država«, kjer so »generali, guvernerji, davkarji, dninarji in berači« iztiskali srebro in zlato »v obliki vojaškega plena, davka in oderuštva iz Male Azije, Grčije in Egipta.

In vendar je bil ta rimski pristop k opustošenju razkošno prikazan na sodobnem Zahodu, kot da bi barbarom prinesel misijo ’civilisatrice’ v francoskem slogu – hkrati pa nosil breme pregovornega belega človeka.

Profesor Hudson pokaže, kako sta grški in rimski gospodarstvi dejansko »končali v varčevanju in propadli, potem ko sta privatizirali kredit in zemljo v rokah rentniških oligarhij«. Komu že več jasno?

Verjetno je osrednja vez njegovega argumenta tukaj:
»Rimsko pogodbeno pravo je vzpostavilo temeljno načelo zahodne pravne filozofije, ki daje terjatvam upnikov prednost pred premoženjem dolžnikov – danes evfemizirano kot 'varnost lastninskih pravic'. Javni izdatki za socialno varstvo so bili minimalizirani – kar današnja politična ideologija imenuje prepuščanje zadev »trgu«. To je bil trg, zaradi katerega so državljani Rima in njegovega imperija ostali odvisni za osnovne potrebe od bogatih mecenov in dninarjev – ter za kruh in cirkuse, od javne pomoči in iger, ki so jih plačevali politični kandidati, ki so se pogosto sami zadolževali od bogatih oligarhov za financiranje njihove kampanje."

Kakršna koli podobnost s trenutnim sistemom, ki ga vodi Hegemon, ni zgolj naključje. Hudson: »Te pro-rentniške ideje, politike in načela sledijo današnjemu zahodnjaškemu svetu. To je tisto, zaradi česar je rimska zgodovina tako pomembna za današnja gospodarstva, ki trpijo podobne gospodarske in politične težave.«

Profesor Hudson nas spominja, da so rimski zgodovinarji – med drugim Livij, Salustije, Apijan, Plutarh, Dionizij iz Halikarnasa – »poudarjali podjarmljenost državljanov dolžniškemu suženjstvu«. Celo delfski orakelj v Grčiji, pa tudi pesniki in filozofi so svarili pred pohlepom upnikov. Sokrat in stoiki so svarili, da sta »odvisnost od bogastva in njena ljubezen do denarja največja grožnja družbeni harmoniji in s tem družbi«.

In to nas pripelje do tega, kako je bila ta kritika popolnoma izbrisana iz zahodnega zgodovinopisja. "Zelo malo klasikov", ugotavlja Hudson, sledi rimskim zgodovinarjem, ki opisujejo, kako so bili ti dolžniški boji in grabež zemljišč "v glavnem odgovorni za propad in padec republike."

Hudson nas tudi opominja, da so bili barbari vedno pred vrati imperija: Rim je bil pravzaprav »oslabljen od znotraj« s »stoletjem za stoletjem oligarhičnih ekscesov«.


To je torej lekcija, ki bi jo morali vsi potegniti iz Grčije in Rima: upniške oligarhije »skušajo monopolizirati dohodek in zemljo na plenilske načine ter zaustaviti blaginjo in rast«. Že Plutarh se je s tem ukvarjal: »Pohlep upnikov jim ne prinaša ne užitka ne dobička in uniči tiste, ki jim delajo krivico. Ne obdelujejo njiv, ki jih vzamejo svojim dolžnikom, niti ne živijo v njihovih hišah, potem ko so jih izselili.«

Prof. Hudson nas spomni, kako so denarne zadeve, dolg in obresti prišli v Egejsko in Sredozemsko morje iz Zahodne Azije prek trgovcev iz Sirije in Levanta okoli 8. stoletja pr. n. št. Toda »brez tradicije odpisa dolgov in prerazporeditve zemlje, da bi zajezili osebno iskanje bogastva, so grški in italijanski poglavarji, vojskovodje in, kar so nekateri klasiki imenovali mafija [mimogrede, severnoevropski učenjaki, ne Italijani], vsilili odsotno lastništvo zemlje odvisnemu delu«.

Ta gospodarska polarizacija se je nenehno slabšala. Solon je res odpisal dolgove v Atenah v poznem 6. stoletju – vendar ni prišlo do prerazporeditve zemlje. Atenske denarne rezerve so izvirale predvsem iz rudnikov srebra, ki so zgradili mornarico, ki je porazila Perzijce pri Salamini. Periklej je morda spodbudil demokracijo, toda bogat poraz, s katerim se je soočila Šparta v peloponeški vojni (431–404 pr. n. št.), je odprl vrata hudi dolgovi zasvojeni oligarhiji.

Vsi, ki smo študirali Platona in Aristotela na fakulteti, se morda spomnimo, kako sta celoten problem postavila v kontekst pleoneksije (»zasvojenosti z bogastvom«) – kar neizogibno vodi v plenilske in »družbeno škodljive« prakse. V Platonovi republiki Sokrat predlaga, da bi morali biti za upravljanje družbe imenovani samo nepremožni menedžerji – da ne bi bili talci prevzetnosti in pohlepa.

Težava z Rimom je, da se ni ohranila nobena pisna pripoved. Standardne zgodbe so bile napisane šele po razpadu republike. Druga punska vojna proti Kartagini (218–201 pr. n. št.) je še posebej zanimiva, če upoštevamo njen sodobni pentagonski prizvok: prof. Hudson nas spomni, kako so se vojaški pogodbeniki ukvarjali z goljufijami velikih razsežnosti in ostro blokirali senat, da jih ne bi preganjal.

Profesor Hudson pokaže, kako je to "postalo tudi priložnost za obdarovanje najbogatejših družin z javno zemljo, ko je rimska država njihove navidezno domoljubne donacije nakita in denarja za pomoč vojnim prizadevanjem obravnavala kot retroaktivne javne dolgove, ki jih je treba odplačati".

Potem ko je Rim premagal Kartagino, je bleščeča garnitura želela svoj denar nazaj. Toda edino premoženje, ki je ostalo državi, je bilo zemljišče v Kampaniji, južno od Rima. Bogate družine so lobirale pri senatu in požrle vse.

S Cezarjem je bila to zadnja priložnost za delavski razred, da doseže pošten dogovor. V prvi polovici 1. stoletja pr. n. št. je res podprl zakon o stečaju, odpisu dolgov. Vendar ni prišlo do splošnega odpisa dolga. To, da je bil Cezar tako zmeren, ni preprečilo senatnim oligarhom, da bi ga udarili, »v strahu, da bi svojo priljubljenost lahko uporabil za 'iskanje kraljevanja'« in se odločil za veliko bolj priljubljene reforme.

Po Oktavijanovem zmagoslavju in njegovem imenovanju s strani senata za prvega in Avgustija leta 27 pr. n. št. je senat postal le še ceremonialna elita. Profesor Hudson to povzema v enem stavku: "Zahodni imperij je razpadel, ko ni bilo več zemlje za zavzetje in nobenih plemenitih kovin za plenjenje." Še enkrat bi morali brez poguma potegniti vzporednice s trenutno stisko Hegemona.

V eni od naših izjemno privlačnih izmenjav elektronskih sporočil je prof. Hudson pripomnil, kako se mu je »takoj porodila misel« na vzporednico z letom 1848. V ruskem poslovnem časopisu Vedomosti sem zapisal: »Navsezadnje se je to izkazalo za omejeno buržoazno revolucijo. Bilo je proti razredu rentniških posestnikov in bankirjev – vendar je bilo še daleč od tega, da bi bilo naklonjen delavstvu. Veliko revolucionarno dejanje industrijskega kapitalizma je res osvobodilo gospodarstva fevdalne dediščine odsotnega posestništva in grabežljivega bančništva – vendar je tudi to padlo nazaj, ko so se rentniški razredi vrnili pod finančni kapitalizem.«

In to nas pripelje do tega, za kar meni, da je "velika preizkušnja za današnjo razcepitev": "Ali gre zgolj za to, da se države osvobodijo nadzora ZDA/Nata nad svojimi naravnimi viri in infrastrukturo -- kar je mogoče doseči z obdavčitvijo rente od naravnih virov (s čimer se obdavči beg kapitala tujih vlagateljev, ki so privatizirali svoje naravne vire). Velika preizkušnja bo, ali si bodo države v novi svetovni večini prizadevale povzdigniti celotno delavstvo, kot je cilj kitajskega socializma.«

Ni čudno, da »socializem s kitajskimi značilnostmi« prestraši upniško oligarhijo Hegemon do te mere, da tvegajo celo vročo vojno. Gotovo je, da bo pot do suverenosti na globalnem jugu morala biti revolucionarna: »Neodvisnost od nadzora ZDA so vestfalske reforme iz leta 1648 -- doktrina nevmešavanja v zadeve drugih držav. Davek na najemnino je ključni element neodvisnosti - davčne reforme iz leta 1848. Kdaj bo nastopilo sodobno leto 1917?«


Naj Platon in Aristotel pretehtata: kakor hitro je človeško mogoče.


Michael Hudson je izjemen poznavalec ekonomske zgodovine antike. Vendar je neupravičeno preskočil evropsko zgodovino ekonomije srednjega in novega veka. Preveč poenostavljeno gradi sodobno svetovno ekonomijo, kot da je vsa zgrajena zgolj iz antike.
Btw tudi Escobarja ni nobene potrebe navajati.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman

coffeetime12 ::

tomlin je izjavil:

Dobro si predstavil in povzel svarila gospodarstvenikov, toda kaj ko odločevalci premalo slišijo na obe ušesi in se ukvarjajo z vsem drugim.

Vsesplošna družbena dekadenca

coffeetime12 ::

tomlin je izjavil:

Michael Hudson je izjemen poznavalec ekonomske zgodovine antike. Vendar je neupravičeno preskočil evropsko zgodovino ekonomije srednjega in novega veka. Preveč poenostavljeno gradi sodobno svetovno ekonomijo, kot da je vsa zgrajena zgolj iz antike. Btw tudi Escobarja ni nobene potrebe navajati.


Hudson ne preskakuje, le komentira in primerja. In ja, ima prav, antika razkrije duha današnjega časa. Za razumevanje je zgodovina vse. Marsikateremu to nikoli ne bo jasno, žal. Pepe Escobar le povzame Hudsonovo zadnjo knjigo. Ne ubij pismonoše, porkamadona. Drugače pa beri.

tomlin ::

Sem jo prebral, sicer diagonalno, pa vendar. V glavnem cela njegova poanta je zadolževanje, kopičenje bogastva v rokah oligarhije in osiromašenje prebivalstva na raven sužnja, zaključuje pa s tem kako banke uničujejo današnji svet. Seveda do določene mere so njegove paralele ustrezne. Samo, kot sem rekel preveč poenostavlja.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman

coffeetime12 ::

tomlin je izjavil:

Sem jo prebral, sicer diagonalno, pa vendar. V glavnem cela njegova poanta je zadolževanje, kopičenje bogastva v rokah oligarhije in osiromašenje prebivalstva na raven sužnja, zaključuje pa s tem kako banke uničujejo današnji svet. Seveda do določene mere so njegove paralele ustrezne. Samo, kot sem rekel preveč poenostavlja.

Mi lahko razložiš, kako si njegovo knjigo prebral diagonalno? Namiguješ da si kupil knjigo in jo le preletel? Drugače mi tvoj zapis deluje kot osnutek Escobarjevega kratkega povzteka knjige, ki sem ga prilepil. Torej, na dan z besedo.

tomlin ::

Da ne bodo slotechovci jamrali kako dolgovezimo, jim ponudim eno zadnjih razmišljanj Dr. Hudsona, za boljše razumevanje tega gospoda. Morda bo pa le ogledal si video.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman

tomlin ::

coffeetime12 je izjavil:

tomlin je izjavil:

Sem jo prebral, sicer diagonalno, pa vendar. V glavnem cela njegova poanta je zadolževanje, kopičenje bogastva v rokah oligarhije in osiromašenje prebivalstva na raven sužnja, zaključuje pa s tem kako banke uničujejo današnji svet. Seveda do določene mere so njegove paralele ustrezne. Samo, kot sem rekel preveč poenostavlja.

Mi lahko razložiš, kako si njegovo knjigo prebral diagonalno? Namiguješ da si kupil knjigo in jo le preletel? Drugače mi tvoj zapis deluje kot osnutek Escobarjevega kratkega povzteka knjige, ki sem ga prilepil. Torej, na dan z besedo.


Ja, prebral v pdf. Sicer pa je Hudson že dolgo na sceni in so mi njegova izvajanja precej dobro znana.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman

coffeetime12 ::

Kako bo po novem obračunana omrežnina? Dražja bo v obremenjenih delih dneva.

Prihodnje leto se spreminja način obračunavanja omrežnine. Prinaša 5 blokov z različno tarifno postavko. Strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe v preteklem obdobju.

Tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo, ki skupaj z dodatki predstavlja približno tretjino vrednosti računa za elektriko, se bodo razlikovale glede na posamezen časovni blok. Ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bodo najvišje, ko bo najmanj obremenjeno, pa najnižje, pojasnjujejo na Agenciji za energijo.

Predvidena je izrazito večja stroškovna obtežitev tarifnih postavk za moč v primerjavi s tarifnimi postavkami za energijo. To je razlika glede na dosedanjo delitev stroškov omrežja, ki je večji del stroškov omrežje porazdelila na tarifne postavke za energijo.

Vsak od predvidenih časovnih blokov bo predstavljal obdobje znotraj dneva in bo določen ločeno za višjo in nižjo sezono ter delovni dan in dela prost dan. Časovnih blokov z različno tarifno postavko bo čez leto 5, znotraj dneva pa 3. Strošek za uporabo omrežja v posameznem časovnem bloku bo torej odvisen od obremenjenosti omrežja.

Najdražji časovni blok ena bo določen le v višji sezoni, najcenejši časovni blok pet pa bo le v nižji sezoni. Višja sezona je določena za november, december, januar in februar, nižja sezona pa za marec, april, maj, junij, julij, avgust, september in oktober. Ob dela prostih dnevih najdražjega časovnega bloka ena ne bo.

Za vsak dan se bodo medtem na podlagi ur konične obremenitve sistema določile ure visoke obremenitve, ure srednje obremenitve in ure nizke obremenitve.

Novost prihajajočega novega sistema je tudi razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo, to je prekoračitev nad dogovorjeno močjo. Elektrooperater bo dogovorjeno obračunsko moč za vsakega odjemalca po zapletenem postopku in glede na njegovo priključno moč določil na podlagi njegove uporabe omrežja v preteklem obdobju.

Končni odjemalec bo lahko tako določeno obračunsko moč spreminjal in na podlagi spremljanja in spreminjanja svojih navad vplival na stroške uporabe omrežja.

Vsi končni odjemalci bodo že na računih za junij, julij in avgust pri postavkah za omrežnino obveščeni o dogovorjeni moči za l. 2024 po posameznih časovnih blokih, ki jo bodo lahko po potrebi tudi spremenili.

Za skupino gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev, torej tistih s priključno močjo, enako ali manjšo od 43 kilovatov, ki dogovorjene moči ne bodo spreminjali, je določeno prehodno obdobje dveh let po začetku uporabe novega obračunskega akta s 1. januarjem 2024. V tem obdobju se tem odjemalcem ne bo obračunala presežna moč, bodo pa na računih obveščeni o prekoračitvah dogovorjene moči in stroških, ki bi jim lahko nastali.

Po poteku dveletnega prehodnega obdobja, v katerem bodo na spletnem portalu mojelektro.si ustrezno obveščani o svojem profilu porabe, pa se jim bo presežna moč nad dogovorjeno začela zaračunavati, kar bo zvišalo račune.

Če pa bodo gospodinjski odjemalci dogovorjeno moč, ki jim jo bo določil elektrooperater znotraj teh dveh let prehodnega obdobja, spremenili, se jim bo začela že s 1. januarjem prihodnje leto obračunavati tudi omrežnina za presežno moč.

Korak k zelenemu prehodu!

In zakaj se dogajajo vse te spremembe? Na Agenciji za energijo so pojasnili, da pomenijo pomemben korak na poti k zelenemu prehodu. Elektroenergetska omrežja so namreč hrbtenica zelenega prehoda, za vključevanje razpršenih virov energije in novih bremen v obliki toplotnih črpalk in polnilnic električnih vozil v sistem pa bodo elektrooperaterji za naložbe v prihodnjih desetih letih potrebovali več milijard evrov sredstev.

"S spremembami pri uporabi energije lahko vplivamo na trenutne in prihodnje stroške, ki so povezani z zelenim prehodom, in hkrati omogočamo hitrejše vključevanje obnovljivih virov energije ter drugih bremen v sistem," so prepričani na Agenciji za energijo.

Nove tarife za uporabo omrežja bodo po njihovi oceni z večjim časovnim razlikovanjem, močnejšimi cenovnimi signali in postopnim uvajanjem dodatnega zaračunavanja presežne moči odjemalce spodbudile k učinkovitejši rabi omrežja oziroma prilagajanju svojega odjema.

Naslednjih 14 mesecev bo ključnih:

tomlin ::

Predstavitev kvalitetne Hudsonove knjige, v polurni verziji, se mi zdi bolj primerno za slotech občinstvo, kot pa dolge diskusije o knjigi.

Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman

coffeetime12 ::

ZPS svetuje najem posojila s fiksno obrestno mero -Euribor naj bi se do konca leta zvišal še vsaj dvakrat

Bančna posojila so za potrošnike vse dražja. Še posebej posojila, najeta po spremenljivi obrestni meri. Šestmesečni Euribor, po katerem banke večinoma obračunavajo posojila, je bil namreč lani še negativen, konec aprila letos pa je znašal že 3,6%.

Po pričakovanjih naj bi se do konca leta zvišal še vsaj dvakrat. Evropska centralna banka bo najverjetneje nadaljevala dvige temeljnih obresti, s katerimi skuša zajeziti visoko inflacijo.

Posameznik, ki je lani vzel posojilo za 100.000,00EUR za 20 let s povprečno obrestno mero Euribor plus 1,5%, danes odplačuje bistveno višje mesečne obroke, pojasnjuje Alina Meško z zveze potrošnikov (ZPS).

"Tak potrošnik je lani torej pričel z obrokom v znesku 480EUR. Če upoštevamo, da banka recimo prvega januarja in prvega julija prilagodi njegove obroke, je potem prvega januarja letos obrok znašal 610EUR, torej je bilo 130EUR povišanja," pojasnjuje Meško.

Prav zato, da je obdobje odplačevanja posojila čim stabilnejše, na zvezi potrošnikov svetujejo, naj posojilojemalci pri stanovanjskih posojilih raje posežejo po tistih s fiksno obrestno mero. Tistim, ki so se zaradi višjih obrokov znašli v težavah, pa Alina Meško svetuje: "Čim prej ukrepajte in banki povejte neki svoj načrt, kako vidite, da se to reši, da na banki vidijo, da o tem razmišljate."

Če pa o posojilu šele razmišljate, vsekakor pridobite čim več ponudb različnih bank, seveda morajo vsebovati enake zneske in enako dobo odplačila.

"Opozarjamo, naj se ljudem ne bo nerodno pogajati. To so zelo veliki zneski, razlike so lahko tudi več tisoč, tudi deset tisoč evrov med bankami. Splača si vzeti čas in premisliti zadevo ter iti pametno skozi vse skupaj," poudarja.

V primeru predčasnega poplačila posojila vam mora banka povrniti sorazmerni del stroškov odobritve posojila.

"Tudi tisti, ki so že v preteklosti odplačali predčasno posojilo, lahko zahtevajo to za nazaj. Zastaralni rok je 5 let," opozarja Meško. Banke pa morajo potrošnike obvestiti, koliko manj stroškov bodo plačali zaradi celotnega ali delnega predčasnega odplačila posojila.

Zgodovina sprememb…

user4683 ::

Lonsarg je izjavil:

A lahko nehaš spamat, forum je za debato, ne za večstranske povzetke.

Ko bi bili vsaj povzetki, pa so praktično copy&paste člankov, brez vira in kakšnega dodanega komentarja.

tomlin ::

Da ne bo kakšne nepotrebne zamere, kratka video predstavitev kvalitetne Hudsonove knjige drugi del. Res je izredno zanimivo, kako so že pred tri tisoč leti in več večinoma pomembni vladarji na Bližnjem Vzhodu odpisovali dolgove. Toda ne pozabimo, tudi oni so imeli svojo "računico".
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman

coffeetime12 ::

Robert Kiyosaki, Andy Schectman: Je vaš denar še na varnem v bankah?

coffeetime12 ::

Lagardova Kristina pravi: Evro je najmočnejša oblika evropskega povezovanja

Christine Lagarde: "ECB, zavezan cenovni stabilnosti, bo vedno deloval kot temelj prizadevanj za združeno Evropo, ki s skupnimi močmi varuje vse državljane in deluje v dobro vseh."

Predsednica ECB-ja je v blogu povzela besede nekdanje predsednice Evropskega parlamenta Simone Veil, da potrebujemo Evropo, ki omogoča solidarnost, neodvisnost in sodelovanje. "Te besede dobro povzemajo vse, kar predstavlja evro, kajti evro je več kot samo valuta. Je najmočnejša oblika evropskega povezovanja in predstavlja Evropo, ki s skupnimi močmi varuje vse državljane in deluje v dobro vseh," je zapisala in poudarila, da je evro danes za ameriškim dolarjem druga najpomembnejša valuta v mednarodnem denarnem sistemu.

Evropska monetarna unija je bila po njenih besedah v preteklega četrt stoletja večkrat na preizkušnji. "Prizadelo nas je več kriz, ki bi nas lahko uničile," je navedla in omenila veliko finančno krizo, državno dolžniško krizo in pandemijo covida-19.

T.i. c-19 pandemijo je povzročila politika, kriminalni sindikat, ki se vsakih nekaj let bori za svoj obstoj na stolu moči in vpliva z uporabo podkupljenih medijev. Vendar vsa opozorila o ekonomskih posledicah političnih dejanj umetno sprožene krize niso zadostovala. Spomnimo stanje strašenja, obtoževanja in kršenja pravic :



Ah, ti verodostojni mediji:



Gremo naprej:

"A iz vsake od njih smo izšli močnejši," je dejala. V nepredvidljivih časih ima Evropa priložnost krepiti svojo odpornost s povezovanjem kapitalskih trgov in dokončanjem bančne unije, je ocenila.

Spomnila je, da stabilnost ni samoumevna, na kar sta po njenih navedbah opozorili pandemija covida-19 in ruska neupravičena vojna v Ukrajini. Nedavni dogodki v bančnem sektorju pa so nas opomnili, da denarna politika laže opravlja svoje naloge, če jo podpira robusten bančni sistem. "Finančna stabilnost je pogoj za cenovno stabilnost in obratno," je poudarila.

Največji izziv ECB-ja je boj zoper visoko inflacijo: "Ta je bila vrsto let prenizka, zdaj pa je previsoka in bo taka najverjetneje ostala predolgo. To spodjeda vrednost denarja, zmanjšuje kupno moč in škoduje ljudem in podjetjem." A po njenem prepričanju jo bodo v srednjeročnem obdobju znižali nazaj na ciljno stopnjo 2%: "Zato z rekordnim tempom zvišujemo obrestne mere. Dvignili jih bomo na dovolj restriktivno raven in jih tam obdržali tako dolgo, da se bo inflacija čim prej vrnila na ciljno raven."


Direktorica IMF Christine Lagarde spoznana za krivo malomarnosti:



Medtem delavstvo nadaljuje svojo izvoljeno politično začrtano pot:

Zgodovina sprememb…

coffeetime12 ::

Kratkovidnost EU dobro povzame spodnji pogovor 'zelene utopije':



Kje se v danem trenutku nahaja periferija?

coffeetime12 ::

Banka Slovenije je omilila zahtevane pogoje za pridobitev posojila

Banka Slovenije bo z julijem prilagodila ukrep o omejitvi kreditiranja potrošnikov. Znesek minimalne kreditne sposobnosti bo znašal 745€ namesto trenutnih 915€.

Nova spodnja meja kreditne sposobnosti bo temeljila na minimalnih življenjskih stroških in nekaterih dodatnih dejavnikih. Viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc je pojasnil, da se bodo pri izračunu letnega dohodka potrošnika upoštevali tudi otroški dodatek in nekateri drugi socialnovarstveni prejemki, ki so bili do zdaj izključeni.

"Osnovna ideja ukrepanja je, da pripoznamo kreditno sposobnost tistemu ozkemu krogu ljudi, ki te možnosti trenutno nimajo, pa so po naši strokovni presoji sposobni odplačevati določen znesek kredita. Gre za osebe, katerih neto plača se giblje nekje med minimalno in povprečno plačo in pri katerih so bili doslej ti zneski omejeni s 76% minimalne plače," je dodal Dolenc.

Uvedli bodo enotno omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom posojilojemalca. Ta bo po novem postavljen v vrednosti 50% ne glede na višino dohodka. Ob tem bo znižala tudi odstotek dovoljenih preseganj znotraj te ravni, in sicer z 10% na 3%.

Državni zbor je sicer konec marca spremenil zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s čimer posojilna sposobnost ni več nujno vezana na zakonodajo s področja izvršbe. K spremembi sta pozvala ministrstvo za finance in Banka Slovenije, ki sta ob dvigu minimalne plače opozorila, da se je kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače pomembno zmanjšala. Po spremembi zakonodaje je Banki Slovenije omogočeno, da vzpostavi takšne pogoje kreditiranja, kot so ustrezni po njihovi presoji.

Skok minimalne plače je iz možnosti pridobiti posojilo izrinil tiste z najnižjo plačo. "Ta del potrošnikov je Banka Slovenije skušala nasloviti lani ob vzpostavitvi 10% izjem," je navedel Dolenc. Po podatkih centralne banke so banke ta delež izjem lani izkoristile v zelo majhnem obsegu, v letošnjem prvem četrtletju pa je pri stanovanjskih posojilih narasel na okoli 7%.

Po izračunih Banke Slovenije se bo pri potencialnih kreditojemalcih z nizkimi dohodki kreditna sposobnost povečala, medtem ko za tiste z višjimi dohodki sprememb praktično ne bo. Maksimalna anuiteta bo za tistega z neto dohodkom 878€ znašala 133€, za tiste z med 1000 in 1500€ pa bo okoli 170€. Razlike za tiste, ki imajo nad 1800€ dohodkov, praktično ne bo.

Po ocenah Banke Slovenije ta ukrep ne bo občutno povečal povpraševanja po posojilih, saj je kreditojemalcev z zelo nizkimi dohodki relativno malo. "Mi pa jim dajemo to možnost," je dejal Dolenc. Predpisani ukrepi so minimalen standard, ki ga morajo banke upoštevati. Ali ga bodo, je odvisno od poslovnega modela bank.

Okovi malega človeka ...

coffeetime12 ::

Nemčija je zdrsnila v recesijo, gospodarstvo se je skrčilo za 0,3%

Nemško gospodarstvo je v začetku leta zdrsnilo v recesijo. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani skrčil za 0,3%, pri čemer je veliko vlogo odigrala visoka inflacija."Potem ko je BDP ob koncu lanskega leta že zdrsnil v negativno območje, je nemško gospodarstvo tako imelo dve negativni četrtletji zapored," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA spomnila predsednica nemškega statističnega urada Destatisa Ruth Brand. V zadnjem četrtletju lani se je obseg BDP zmanjšal za 0,5%.

Danes objavljene številke so slabše od prvotnih ocen, ki so napovedovale stagnacijo. Ob tem so statistiki poudarili, da bi lahko v primeru ostrejše zime prišlo do najslabših scenarijev, denimo pomanjkanja plina, kar bi pustilo globoke brazgotine v nemškem gospodarstvu.

Kot so še navedli, zasebni porabi ob visoki inflaciji ni uspelo podpreti gospodarstva. Medtem ko se je trend rasti cen v zadnjem času upočasnil, je država aprila zaznala še vedno razmeroma visoko letno stopnjo inflacije, tj. 7,2%, kar je nad povprečjem v evrskem območju.

"Pod težo visoke inflacije je nemški potrošnik padel na kolena in za seboj potegnil celotno gospodarstvo," je dejal analitik pri DekaBanki Andra Scheuerle.

Po najnovejših podatkih so nemška gospodinjstva v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej porabila manj za hrano in pijačo, oblačila in obutev ter za stanovanjsko opremo.

Po podatkih statističnega urada pa so bili v prvem četrtletju opazni pozitivni znaki pri izvozu in investicijah. Med drugim so se okrepile investicije v gradbeništvu, povečala pa se je tudi proizvodnja strojev, gospodinjskih aparatov in avtomobilov.

Izvoz se je v prvem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej povečal za 0,4%, medtem ko je uvoz padel za 0,9%. Obeti za letošnje leto so za nemško gospodarstvo glede na napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) umirjeni. Medtem ko IMF pričakuje stagnacijo, nemška vlada glede na napoved, objavljeno konec aprila, pričakuje 0,4% rast BDP.

Nemški kancler Olaf Scholz je ob tem izrazil prepričanje, da je Nemčija za to, da bi preprečila bolečo krčenje gospodarstva, storila dovolj.

Rast BDP za 0,2% za Nemčijo napovedujejo tudi pri Evropski komisiji.

Ahhh ta barvita, nepomembna, tehnična, lažna trenutna recesija ...

fulk ::

Najhujše šele pride s temi shabbos goyi za volanom.

coffeetime12 ::

Predsednik uprave NLB, Blaž Brodnjak: "Dajte vendar denar v slovenske delnice!"

Ljubljanska borza je v torek tretjič pripravila dogodek Trguj na borzi, na katerem so se predstavili tudi predstavniki prve kotacije. Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak je odgovoril na očitke, zakaj so vloge slovenskih varčevalcev kljub rekordnim dobičkom bank še vedno tako slabo obrestovane, vseeno pa obseg depozitov ostaja zelo visok, okrog 26.000.000.000€:
"Zakaj raste obseg depozitov v bankah ob toliko alternativnih priložnostih? Na voljo imate zakladno menico Republike Slovenije, kratkoročni vrednostni papir, ki prinaša po 3% (na letni ravni).
Zakaj želite imeti na dolgoročni depozit pri bankah 3%, če lahko to menico kadar koli unovčite? Že 20 let ponujamo kot produkt tudi varčevalni račun, pri katerem je obrestna mera 20% evriborja in je na razpolago kadar koli v 7 dneh po vplačilu, kar pomeni, da imate alternativo gotovini po 0,6%. Kdo vam plača za gotovino 0,6%?"

"Imamo tudi rešitev, ki se ji reče naložbeni par, pri katerem za 2 leti vežete denar oziroma ga preusmerite v slovenske delnice in investicijske sklade oziroma naložbene proizvode in dobite 2%. Poskušamo stimulirati razvoj slovenskega gospodarstva na uravnotežen način. Ni normalno, da varčujemo le v depozitih in v nepremičninah. Dobre 4.000.000.000€ imamo v investicijskih skladih in 26.000.000.000€ v depozitih. Tega ni nikjer na svetu v resnih in razvitih državah, le na Balkanu, kjer se investicijska industrija še ni razvila. Da imamo v državi z več kot 1300€ povprečne plače takšno strukturo naložbenega portfelja, je pa smešno. To je destrukcija. Pričakovati, da bodo banke, ki imajo 55% razmerje med krediti in depoziti, kar pomeni da ima za vsak evro kredita skoraj 2€ depozita, plačevale visoke obrestne mere, je absurdno. Pa še vedno nosite ta denar k nam. Dajte ga vendar v slovenske delnice!"

Kolaček je tu pred menoj, a se ga zaenkrat še ne smem polastiti. Nekako se čuti nervoza pri vsem, ja?

Blaž blesti tudi drugje, poleg odličnih Squash partij tudi npr. na Linkedin-u. Poglejmo:

Sem racionalen in operativen poslovni strokovnjak z dobrim sistemom vrednot. Bil sem privilegiran zaradi čudovite družine in sem bil zavezan trajnostnemu razvoju podjetij in življenja.

Poklicno sem višji korporativni bankir z zelo raznolikimi izkušnjami. Operativno sem v posel prerasel iz nivoja računovodje (prodaje), medtem ko sem se menedžersko razvijal preko vodenja poslovnega podsegmenta (oddelka), segmenta (divizije) in celotne komercialne dejavnosti (član uprave) v slovenskih podružnicah mednarodnih bančnih skupin. (BACA, Raiffeisen in BAWAG P.S.K.).
Deloval sem kot direktor za naložbe v največji zavarovalnici (Skupina Triglav z več kot 5.000 zaposlenimi) s sedežem v JVE, da bi kasneje deloval kot vodja divizije (B-1) za korporativno bančništvo v 34 milijard EUR (HAA) Skupina z več kot 6.000 zaposlenimi) bančna skupina, osredotočena na regijo JVE.

V upravi NLB trenutno opravljam funkcijo predsednika uprave.

Na vodstveni ravni sem aktivno sodeloval pri razvojnih projektih (zaposlovanje, razvoj talentov, širitev/revitalizacija poslovanja; tudi green field iz nič), hkrati pa sem odločno izvajal potrebne ukrepe prestrukturiranja, vključno z obsežnim zmanjševanjem kadrov (do 40% zmanjšanje v 6 mesecih) in ukinitev posojilnih portfeljev.

Poleg poklicnih bančnih znanj sem pridobil veliko izkušenj na področju korporativnega upravljanja
. Deloval sem namreč v nadzornih svetih 11 večjih bank, pa tudi 3 zavarovalnic, 1 na trgu vodilnega podjetja za upravljanje premoženja in enega večjega mednarodnega proizvodnega podjetja (vse s sedežem v JVE).

Vse našteto me je izoblikovalo v usposobljenega, racionalnega in k rezultatom usmerjenega strokovnjaka s sposobnostjo izvajanja in dokazanimi dosežki. Prepričan sem, da lahko bistveno prispevam k doseganju ambicioznih ciljev katere koli poslovne skupine, ne omejeno na finančno industrijo.

coffeetime12 ::

Predsednica ECB, Christine Lagarde: "ECB, zavezan cenovni stabilnosti, bo vedno deloval kot temelj prizadevanj za združeno Evropo, ki s skupnimi močmi varuje vse državljane in deluje v dobro vseh."

Območje evra v prvem četrtletju zašlo v tehnično recesijo.

Po najnovejših podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je območje evra v prvem letošnjem četrtletju zašlo v tehnično recesijo. Obseg bruto domačega proizvoda se je namreč na četrtletni ravni za 0,1% skrčil že drugo četrtletje zapored.

Gre za revidirane podatke Eurostata, potem ko je še sredi maja statistični urad v drugi oceni poročal o 0,1% rasti evrskega gospodarstva v prvem trimesečju.

Celoten EU je medtem v prvem letošnjem četrtletju na četrtletni ravni dosegel 0,1% rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko se je gospodarstvo Unije v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo za 0,2%, še kažejo novi podatki Eurostata.

Pred dvema tednoma je sicer o tehnični recesiji poročala Nemčija. Največje evropsko gospodarstvo se zaradi visoke inflacije in visokih obrestnih mer spopada z zmanjšanim povpraševanjem. Nemško gospodarstvo se je v prvih treh mesecih na četrtletni ravni skrčilo za 0,3%, potem ko se je v zadnjih 3 mesecih lani za 0,5%.

Francija je po stagnaciji v zadnjem četrtletju lani na začetku letošnjega leta na četrtletni ravni dosegla 0,2% rast BDP-ja, Italija, ki je imela v zadnjem lanskem četrtletju 0,1% krčenje gospodarstva, je v prvih 3 mesecih letos dosegla 0,6% rast BDP-ja, Španija (v zadnjem četrtletju 0,4% rast BDP-ja) pa 0,5%.

Največjo rast BDP-ja je sicer v prvem četrtletju glede na predhodno trimesečje imela Poljska (+3,8%), sledita ji Luksemburg (+2,0%) in Portugalska (+1,6%). Največji padec gospodarstva so medtem imele Irska (-4,6%), Litva (-2,1%) in Nizozemska (-0,7%).

Glede na lansko prvo četrtletje se je obseg BDP-ja v prvih 3 mesecih letos tako v območju evra kot v celotnem EU-ju okrepil za 0,1%.

Najnovejši statistični podatki vnašajo dvome o sicer optimističnih napovedih za celotno letošnje leto. Evropska komisija je sredi maja območju evra za letos napovedala 1,1% gospodarsko rast.

Nekateri analitiki po poročanju francoske tiskovne agencije AFP krčenje gospodarstva napovedujejo tudi za drugo četrtletje. Razlog je po njihovem mnenju v slabšem povpraševanju zaradi visoke inflacije in visokih obrestnih mer.

Inflacija v območju evra je sicer maja znašala 6,1%. To je še vedno precej nad ciljanima 2% od Evropske centralne banke (ECB). Predsednica ECB-ja Christine Lagarde poudarja, da je inflacija previsoka, tako da je v prihodnje še pričakovati zviševanje obrestnih mer, a bo to najbrž manj izrazito.

Število zaposlenih se je v prvih 3 mesecih na četrtletni ravni v območju evra povečalo za 0,6%, v EU-ju pa za 0,5%. V zadnjem lanskem četrtletju se je zaposlenost tako v evrskem območju kot v EU-ju povečala za 0,3%.

V medletni primerjavi se je zaposlenost na začetku letošnjega leta povečala za 1,6% tako v območju evra kot v EU-ju, rast zaposlovanja je Eurostat zaznal že konec lanskega leta.

ZDA so imele medtem v prvem letošnjem četrtletju na četrtletni ravni 0,3% gospodarsko rast (v zadnjem četrtletju lani je bila rast 0,6%), v medletni primerjavi pa je bila rast ameriškega BDP-ja 1,6% (v zadnjem lanskem četrtletju 0,9%).


Zopet barvita, trenutna, lažna tehnična recesija?

coffeetime12 ::

Ministrstvo za finance RS: Bonitetne ocene dokazujejo, da je Slovenija stabilna država

Agenciji S&P in DBRS Morningstar sta v petek potrdili bonitetni oceni Slovenije. S&P je potrdila oceno AA- s stabilnimi obeti, DBRS Morningstar pa oceno A s prav tako stabilnimi obeti.

Po napovedih agencije S&P se bo gospodarska rast v Sloveniji letos upočasnila na 1,3%, a bo zaradi naložb, ki se financirajo iz evropskih skladov, in močnega trga dela, ki bo prispeval k normalizaciji potrošnje, v letih 2024 in 2025 dosegla 2,5% povprečno letno rast. Tudi DBRS Morningstar evropske mehanizme financiranja naložb vidi kot dejavnik, ki bo pozitivno vplival na gospodarsko rast v naslednjih letih, so navedli na ministrstvu za finance.

S&P ocenjuje, da bo javnofinančni primanjkljaj zaradi podpornih energetskih paketov letos dosegel 4,25% bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko DBRS navaja pričakovan primanjkljaj v višini 4,1% BDP-ja. V prihodnjih letih S&P pričakuje konsolidacijo javnih financ in znižanje primanjkljaja.

Obe agenciji ocenjujeta, da Slovenija javnofinančni dolg upravlja učinkovito, kar ugodno prispeva k nižanju stroškov za obresti. Višje likvidnostne rezerve Sloveniji omogočajo fleksibilnost pri financiranju državnega proračuna. Po mnenju agencij pa bi na boniteto Slovenije v prihodnosti ugodno vplivala vpeljava strukturnih reform, ki bi naslavljale demografske pritiske zaradi staranja prebivalstva.

"Agenciji Slovenijo vidita kot stabilno državo, ki je v pandemsko in nato energetsko krizo vstopila z okrepljenimi javnimi financami, gospodarstvom in zunanjetrgovinskim položajem. Omenjeni stebri so Sloveniji olajšali prehod skozi krizo, ki jo je povzročila pandemija, še vedno pa blažijo posledice energetske," so poudarili na ministrstvu.

S&P je ob tem po njihovih navedbah poudarila še, da je slovenski vladi v zadnjem letu uspelo razpršiti energetske vire, kar dodatno krepi stabilnost države na tem področju.

Zgoraj omenjeni/naročeni PR vlade RS izpade skrajno neresen v danem globalno geopolitčno-ekonomskem dogajanju. Metanje peska v oči sodržavljanom. Zakaj gre politika vedno v svojih lažeh do skrajnosti? Vlade EU so kaput, brez denarja! Nikoli ne bodo priznali svojih napak --> financiranje covid histerije, uničevanje malih in srednjih podjetij, financiranje vojne ...

Kakor koli, takih in podobnih PR prispevkov bo zmeraj več.

coffeetime12 ::

Medtem ko se trenutna vlada igra, brezglavo nakupuje vojaško ropotarijo, ki v doktrini vojskovanja 21. stoletja preživi največ 2 uri, ignorira svetovno ekonomsko geopolitično dogajanje:



Istočasno brez glasovanja v DZ podpredsednica vlade narodu pove, da je v vojni z RF:



Preko MSM laže volilcem in jih zavaja, da je treba stisniti zobe in potrpeti za stvari, kot so gradnja infrastrukture, zdravsteveni sistem, sociala, vlaganje v šolstvo, znanost ... Inflacija je medtem pod nadzorom, naslednje leto bo rast in gospodarski razcvet:

c3p0 ::

>> Istočasno brez glasovanja v DZ podpredsednica vlade narodu pove, da je v vojni z RF:

Isto je povedala v angleščini par mesecev nazaj, na WEF forumu.
««
2 / 10
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Inflacija 2021/2022 (strani: 1 2 3 4208 209 210 211 )

Oddelek: Problemi človeštva
10534929871 (6311) Mr.B
»

Finančna kriza 2023 (strani: 1 2 3 414 15 16 17 )

Oddelek: Problemi človeštva
80194179 (17647) Mr.B

Več podobnih tem