Forum » Loža » Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda
Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda
coffeetime12 ::
Boštjan Vasle: Vračunavanje inflacije v plače bo samo poslabšalo razmere
V celotnem evrskem območju banke bolj dvigujejo obrestne mere na strani posojil in manj na strani varčevanja. Je pa hkrati res, da slovenske banke tukaj prednjačijo v negativni smeri, pravi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Trenutni podatki kažejo, da bo inflacija visoka še nekaj časa, zato bo treba po pričakovanjih še enkrat zvišati obrestne mere še pred počitnicami, je v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle dan po tem, ko je ECB osmič zapored zvišal temeljno obrestno mero. Kot dodaja Vasle, je vprašanje, kaj se bo dogajalo jeseni. Ključno bo, da se ne bo več samo denarna politika agresivno spopadala z inflacijo, temveč se bo treba vprašati tudi o fiskalni politiki in politiki plač. "Čezmerna rast plač, vračunavanje morebitnih novih inflacijskih zvišanj v plače bo samo poslabšalo razmere in prispevalo k temu, da bo inflacija dalj časa višja."
Kateri so poglavitni vzroki za vnovično zvišanje temeljnih obrestnih mer, tokrat za četrtino odstotne točke, in to v obdobju, ko se je evrsko območje po dveh četrtletjih negativne gospodarske rasti znašlo v tako imenovani tehnični recesiji.
Ključna razloga, zakaj smo včeraj spet zvišali obrestne mere, skupno doslej za 4 odstotne točke, in končali pri višini obrestne mere, ki je zdaj 3,5 odstotka? Prvi razlog je, da so zdaj inflacijska gibanja še vedno neugodna, drugi pa, da tudi nove napovedi, ki smo jih obravnavali na včerajšnji seji, kažejo, da se bodo takšna inflacijska gibanja nadaljevala v prihodnjih četrtletjih, delno tudi še prihodnje leto. Zato smo se odločili za dodatno ukrepanje.
Kako odgovarjate tistim, ki se bojijo dodatnega ohlajanja gospodarske aktivnosti prav zaradi dvigovanja obrestnih mer?
Ključna ideja v ozadju zaostrovanja pogojev denarne politike je prav ta, da umirimo agregatno povpraševanje, da umirimo razmere tako glede rasti gospodarske aktivnosti kot gibanja plač in inflacije. S tem bomo prispevali k umirjanju najprej povpraševanja, na koncu tudi inflacije.
Christine Lagarde je včeraj, ko je pojasnjevala, kaj žene evropsko inflacijo, povedala zanimiv poudarek, da je po cenah energije in hrane zdaj v enačbo zelo odločno stopil trg dela. Rekordno nizke stopnje brezposelnosti pomenijo vedno več denarja za plače. Skratka, dobra novica na eni in slaba na drugi strani. Z rekordno nizko brezposelnostjo se hvali tudi Slovenija.
Visoka inflacija se je pravzaprav začela zaradi razlogov, ki so bili povezani z mednarodnimi dejavniki. Najprej koronska kriza, nato kriza, povezana z rusko agresijo na Ukrajino, in posledično velike spremembe na mednarodnih trgih. Ti zunanji dejavniki so povzročili, da se je inflacija v Sloveniji in praktično v celotnem evrskem območju močno povišala, v zadnjem času pa se je težišče dejavnikov prevesilo na stran tistih, ki izhajajo iz naših lastnih ekonomij, torej domačih dejavnikov. Govorimo o velikem povpraševanju, tudi po storitvah, o fiskalnih politikah, politikah plač. Če se osredotočim samo na Slovenijo, vsak mesec imamo boljše rezultate in dosegamo nove rekorde zaposlenosti. To je dobra novica za vse državljane, hkrati pa to povzroča pritiske, zahteve po višjih plačah, in to se potem prenaša v višje cene.
Christine Lagarde je jasno povedala, da lahko novo zvišanje obrestnih mer pričakujemo julija. Govori se znova o zvišanju za četrt odstotne točke. Kaj pa obdobje po poletju?
Trenutni podatki, ki jih dobivamo iz naših ekonomij, in napovedi, ki smo jih guvernerji centralnih bank obravnavali včeraj, kažejo, da bo inflacija višja še nekaj časa. Zato bo primerno nadaljevati postopno zaostrovanje denarne politike. Res je prevladujoče pričakovanje, tudi moje, da bo potrebno še eno zvišanje obrestne mere še pred poletnimi počitnicami, verjetno z enakim tempom kot doslej.
Kaj bo jeseni, pa je odvisno od več dejavnikov. Prvi je, kako učinkovito se bo naše dosedanje poviševanje obrestnih mer preneslo v celotno ekonomijo. Če bomo opazili, da se te obrestne mere prenašajo v posojila, da se bo zaradi tega umirila tudi posojilna rast, da se bo začela umirjati tudi inflacija, potem nadaljnja zviševanja obrestnih mer ne bodo potrebna. Če pa se bo izkazalo, da je inflacija bolj trdovratna, kot se zdi zdaj, če se bodo tudi drugi akterji na trgu odzvali tako, da bodo prispevali k nadaljnji rasti cen, in tukaj imam v mislih predvsem tiste, ki oblikujejo posamezne cene, pa tudi razmere, ki bodo takrat prevladovale glede gibanja plač – v tem primeru bo treba dodatno ukrepati.
Ciljna 2% inflacije se zdita daleč. S katerimi ukrepi boste nato nadaljevali boj zoper inflacijo?
V zadnjih mesecih je v evrskem območju, tudi v Sloveniji, veliko razprav o tem, ali so usmeritve fiskalne politike primerne glede na inflacijo. Seveda bo veliko odvisno tudi od politike plač. Razumljivo je, da se plače prilagajajo sedanjim razmeram, ampak čezmerna rast plač, vračunavanje morebitnih novih inflacijskih zviševanj v sedanje plače, lahko samo poslabšata razmere in dodatno prispevata k temu, da bo inflacija dalj časa višja.
Banke so posojila za gospodinjstva in podjetja zelo podražile, zlasti tista po spremenljivi obrestni meri. Vam banke v Sloveniji morda že poročajo o morebitnih težavah komitentov?
Ključni namen zviševanja centralnobančnih obrestnih mer je, da se potem po verigi prenesejo naprej, da jih upoštevajo banke pri tem, ko dajejo svoja posojila, na drugi strani pa pri svojih varčevalcih. Seveda lahko pričakujemo, da bodo zvišanja obrestnih mer povzročila dodatne pritiske na posojilojemalce, da se bodo ti pritiski izrazili tudi v bankah, vendar za zdaj teh gibanj še ne zaznavamo. Na drugi strani tudi ugotavljamo, da so banke precej dobro kapitalizirane, da se prilagodijo tudi na morebitne poslabšane razmere.
No, se pa zvišanje obrestnih mer nekako ne uspe prenesti do varčevalcev, do obresti na vloge.
Tukaj je praktično v celotnem evrskem območju opazno večje zvišanje obrestnih mer na strani posojil in manjše na strani varčevanja. Je pa hkrati res, da slovenske banke tukaj prednjačijo po negativnem. Povišanje depozitnih obrestnih mer je pri nas precej majhno. Težko komentiram razloge, ker gre za poslovne odločitve poslovnih bank o tem, kakšen odnos želijo vzpostaviti s svojimi komitenti.
Danes Banka Slovenije predstavlja novo napoved gospodarskih gibanj, v katero smer gre popravek?
Ključno sporočilo naše nove napovedi gospodarskih gibanj je, da se bo po dveh letih zelo visoke gospodarske rasti, ki smo jo imeli v Sloveniji, ta letos nekoliko umirila, vendar bo še vedno ostala pozitivna. Nadaljnjo rast pa lahko pričakujemo tudi v prihodnjih dveh letih.
Takšne ugodne razmere bodo seveda spremljale tudi ugodne razmere na trgu dela. Pričakujemo, da se bodo visoke številke še izboljšale oziroma da se bo število brezposelnih še nekoliko zmanjšalo.
V celotnem evrskem območju banke bolj dvigujejo obrestne mere na strani posojil in manj na strani varčevanja. Je pa hkrati res, da slovenske banke tukaj prednjačijo v negativni smeri, pravi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Trenutni podatki kažejo, da bo inflacija visoka še nekaj časa, zato bo treba po pričakovanjih še enkrat zvišati obrestne mere še pred počitnicami, je v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle dan po tem, ko je ECB osmič zapored zvišal temeljno obrestno mero. Kot dodaja Vasle, je vprašanje, kaj se bo dogajalo jeseni. Ključno bo, da se ne bo več samo denarna politika agresivno spopadala z inflacijo, temveč se bo treba vprašati tudi o fiskalni politiki in politiki plač. "Čezmerna rast plač, vračunavanje morebitnih novih inflacijskih zvišanj v plače bo samo poslabšalo razmere in prispevalo k temu, da bo inflacija dalj časa višja."
Kateri so poglavitni vzroki za vnovično zvišanje temeljnih obrestnih mer, tokrat za četrtino odstotne točke, in to v obdobju, ko se je evrsko območje po dveh četrtletjih negativne gospodarske rasti znašlo v tako imenovani tehnični recesiji.
Ključna razloga, zakaj smo včeraj spet zvišali obrestne mere, skupno doslej za 4 odstotne točke, in končali pri višini obrestne mere, ki je zdaj 3,5 odstotka? Prvi razlog je, da so zdaj inflacijska gibanja še vedno neugodna, drugi pa, da tudi nove napovedi, ki smo jih obravnavali na včerajšnji seji, kažejo, da se bodo takšna inflacijska gibanja nadaljevala v prihodnjih četrtletjih, delno tudi še prihodnje leto. Zato smo se odločili za dodatno ukrepanje.
Kako odgovarjate tistim, ki se bojijo dodatnega ohlajanja gospodarske aktivnosti prav zaradi dvigovanja obrestnih mer?
Ključna ideja v ozadju zaostrovanja pogojev denarne politike je prav ta, da umirimo agregatno povpraševanje, da umirimo razmere tako glede rasti gospodarske aktivnosti kot gibanja plač in inflacije. S tem bomo prispevali k umirjanju najprej povpraševanja, na koncu tudi inflacije.
Christine Lagarde je včeraj, ko je pojasnjevala, kaj žene evropsko inflacijo, povedala zanimiv poudarek, da je po cenah energije in hrane zdaj v enačbo zelo odločno stopil trg dela. Rekordno nizke stopnje brezposelnosti pomenijo vedno več denarja za plače. Skratka, dobra novica na eni in slaba na drugi strani. Z rekordno nizko brezposelnostjo se hvali tudi Slovenija.
Visoka inflacija se je pravzaprav začela zaradi razlogov, ki so bili povezani z mednarodnimi dejavniki. Najprej koronska kriza, nato kriza, povezana z rusko agresijo na Ukrajino, in posledično velike spremembe na mednarodnih trgih. Ti zunanji dejavniki so povzročili, da se je inflacija v Sloveniji in praktično v celotnem evrskem območju močno povišala, v zadnjem času pa se je težišče dejavnikov prevesilo na stran tistih, ki izhajajo iz naših lastnih ekonomij, torej domačih dejavnikov. Govorimo o velikem povpraševanju, tudi po storitvah, o fiskalnih politikah, politikah plač. Če se osredotočim samo na Slovenijo, vsak mesec imamo boljše rezultate in dosegamo nove rekorde zaposlenosti. To je dobra novica za vse državljane, hkrati pa to povzroča pritiske, zahteve po višjih plačah, in to se potem prenaša v višje cene.
Christine Lagarde je jasno povedala, da lahko novo zvišanje obrestnih mer pričakujemo julija. Govori se znova o zvišanju za četrt odstotne točke. Kaj pa obdobje po poletju?
Trenutni podatki, ki jih dobivamo iz naših ekonomij, in napovedi, ki smo jih guvernerji centralnih bank obravnavali včeraj, kažejo, da bo inflacija višja še nekaj časa. Zato bo primerno nadaljevati postopno zaostrovanje denarne politike. Res je prevladujoče pričakovanje, tudi moje, da bo potrebno še eno zvišanje obrestne mere še pred poletnimi počitnicami, verjetno z enakim tempom kot doslej.
Kaj bo jeseni, pa je odvisno od več dejavnikov. Prvi je, kako učinkovito se bo naše dosedanje poviševanje obrestnih mer preneslo v celotno ekonomijo. Če bomo opazili, da se te obrestne mere prenašajo v posojila, da se bo zaradi tega umirila tudi posojilna rast, da se bo začela umirjati tudi inflacija, potem nadaljnja zviševanja obrestnih mer ne bodo potrebna. Če pa se bo izkazalo, da je inflacija bolj trdovratna, kot se zdi zdaj, če se bodo tudi drugi akterji na trgu odzvali tako, da bodo prispevali k nadaljnji rasti cen, in tukaj imam v mislih predvsem tiste, ki oblikujejo posamezne cene, pa tudi razmere, ki bodo takrat prevladovale glede gibanja plač – v tem primeru bo treba dodatno ukrepati.
Ciljna 2% inflacije se zdita daleč. S katerimi ukrepi boste nato nadaljevali boj zoper inflacijo?
V zadnjih mesecih je v evrskem območju, tudi v Sloveniji, veliko razprav o tem, ali so usmeritve fiskalne politike primerne glede na inflacijo. Seveda bo veliko odvisno tudi od politike plač. Razumljivo je, da se plače prilagajajo sedanjim razmeram, ampak čezmerna rast plač, vračunavanje morebitnih novih inflacijskih zviševanj v sedanje plače, lahko samo poslabšata razmere in dodatno prispevata k temu, da bo inflacija dalj časa višja.
Banke so posojila za gospodinjstva in podjetja zelo podražile, zlasti tista po spremenljivi obrestni meri. Vam banke v Sloveniji morda že poročajo o morebitnih težavah komitentov?
Ključni namen zviševanja centralnobančnih obrestnih mer je, da se potem po verigi prenesejo naprej, da jih upoštevajo banke pri tem, ko dajejo svoja posojila, na drugi strani pa pri svojih varčevalcih. Seveda lahko pričakujemo, da bodo zvišanja obrestnih mer povzročila dodatne pritiske na posojilojemalce, da se bodo ti pritiski izrazili tudi v bankah, vendar za zdaj teh gibanj še ne zaznavamo. Na drugi strani tudi ugotavljamo, da so banke precej dobro kapitalizirane, da se prilagodijo tudi na morebitne poslabšane razmere.
No, se pa zvišanje obrestnih mer nekako ne uspe prenesti do varčevalcev, do obresti na vloge.
Tukaj je praktično v celotnem evrskem območju opazno večje zvišanje obrestnih mer na strani posojil in manjše na strani varčevanja. Je pa hkrati res, da slovenske banke tukaj prednjačijo po negativnem. Povišanje depozitnih obrestnih mer je pri nas precej majhno. Težko komentiram razloge, ker gre za poslovne odločitve poslovnih bank o tem, kakšen odnos želijo vzpostaviti s svojimi komitenti.
Danes Banka Slovenije predstavlja novo napoved gospodarskih gibanj, v katero smer gre popravek?
Ključno sporočilo naše nove napovedi gospodarskih gibanj je, da se bo po dveh letih zelo visoke gospodarske rasti, ki smo jo imeli v Sloveniji, ta letos nekoliko umirila, vendar bo še vedno ostala pozitivna. Nadaljnjo rast pa lahko pričakujemo tudi v prihodnjih dveh letih.
Takšne ugodne razmere bodo seveda spremljale tudi ugodne razmere na trgu dela. Pričakujemo, da se bodo visoke številke še izboljšale oziroma da se bo število brezposelnih še nekoliko zmanjšalo.
LeQuack ::
Boštjan Vasle dokazuje, da četudi nimaš pojma si lahko na vodstveni poziciji. On je eden izmed razlogov zakaj je inflacija taka kot je.
Quack !
12c0 ::
Ekonomija pomeni "varčna domačija", ekonomisti so pa slabi učitelji gospodinjstva ;) To, čemur se reče ekonomija, bi lahko kvečjemu bila "ekonometrija", in je v resnici zgolj ideologija, kult, ki deluje po principu "cargo culta".
coffeetime12 ::
Banka Slovenije: Letošnja gospodarska rast naj bi dosegla dva odstotka, inflacija se bo umirila
Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti dvignila z 0,8% na 2%. Inflacija naj bi letos znašala 7,5% in se bo umirila v drugi polovici leta.
Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer je na novinarski konferenci povedala, da se bo po njihovih najnovejših napovedih inflacija v letu 2024 znižala na 3,6%, v letu 2025 pa na 2,6%. Inflacija in geopolitične razmere predstavljajo glavni dejavnik tveganja za napoved.
Žumrova nadaljuje:
"Po visoki gospodarski rasti v lanskem letu pričakujemo v napovednem obdobju zmernejšo gospodarsko rast in dodala, da bo rast še naprej temeljila predvsem na domačem trošenju, tako zasebni potrošnji kot investicijah. Razmeroma nizka rast je predvsem posledica nizke rasti na začetku leta, v nadaljevanju pričakujemo njeno višanje ob zniževanju inflacije, stabilizaciji razmer v dobavnih verigah in dobrih razmerah na trgu dela".
Gospodarsko rast bosta spremljali visoka zaposlenost in rekordno nizka brezposelnost, kar bo po njenih besedah stopnjevalo tesnost na trgu dela in poganjalo rast plač. S tem se bodo krepili tudi domači cenovni pritiski, tako na podlagi višjih stroškov kot na podlagi robustnega povpraševanja.
Gospodarska rast v Sloveniji bo presegla gospodarsko rast evrskega območja, ki bo po najnovejših napovedih letos znašala 0,9%, v naslednjih 2 letih pa 1,5% oz. 1,6%.
Neto izvozna aktivnost bo letos k rasti prispevala zlasti na podlagi izpolnjevanja preteklih naročil in izvoza storitev. S krepitvijo rasti svetovnega povpraševanja pa v centralni banki pričakujejo postopno večanje novih naročil in s tem pospešek rasti izvoza blaga v letih 2024 in 2025.
Letos bodo k rasti pomembno prispevale tudi investicije, a v nasprotju z rastjo zasebne potrošnje pričakujejo njihov upad oz. omejeno rast v letu 2025.
Direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten:
"Pričakovana gibanja so posledica napovedanega upada državnih investicij ob izteku obstoječe finančne perspektive in zaostrenih pogojev financiranja, ki bodo omejevali rast zasebnih investicij.
Evropska centralna banka [ECB] je včeraj v skladu s pričakovanji vnovič, že 8-ič zapored zvišala temeljne obrestne mere. Tokrat za 0,25 na 4 odstotne točke. Boj zoper inflacijo se nadaljuje, in to kljub dejstvu, da se je evrsko območje znašlo v tehnični recesiji. Strah centralnih bankirjev pred trdovratno inflacijo, ki jo vse bolj poganjajo višje plače, je očitno večji od strahu pred gospodarskim upadom.
Kriminalec Christine Lagard:
"O premoru še ne razmišljamo. S tem je odprla vrata za vsaj še en dvig obrestnih mer julija. Razlog je znan, inflacija, ki jo zdaj vse bolj poganjajo dvigi plač.
Medtem ko se vpliv energentov in hrane na inflacijo počasi zmanjšuje, vse večjo vlogo pri ohranjanju tako visokih inflacijskih obratov prevzemajo plače in visoka zaposlenost."
Ekonomist Aleš Ahčan sicer ocenjuje, da inflacija, ki v evroobmočju še vedno vztraja pri nekaj več kot 6%, ni edini evropski problem. Skrb vzbujajoč se mu zdi tudi podatek o recesiji, ki je v zadnjih dveh četrtletjih zajela države z evrom.
Ahčan dodaja:
"Na žalost smo v območju na več področjih teh negativnih škarij oziroma razkoraka, ko imamo na eni strani visoko zadolženost, dokaj veliko neenakost dohodkov in premoženja in visoko inflacijo in pritisk na veliko segmentov družbe, prihaja na žalost ne samo tehnična, ampak de facto recesija, ki bo bolela tudi nas."
ECB obresti še zvišuje, ameriška centralna banka pa jih je na zadnji seji pustila nedotaknjene.
Ahčan meni, da gre za odraz razmer v obeh gospodarstvih, ZDA so v boljši kondiciji kot EU, ravno iz razlogov, kot so nižje cene energentov, hitrejši odziv države in večja možnost vplivanja na določene segmente in dejstvo, da je dolar rezervna valuta in je inflacija nekoliko nižja. Pričakuje, da bo poslabšanje v ZDA trajalo 1 leto, pri nas pa zagotovo 2. S tega vidika so ZDA v boljšem položaju.
Temu v prid govori aktualna napoved ECB-ja za letos, ki gospodarsko rast znižuje za 0,1 odstotne točke na 0,9%, medtem ko inflacijo za odstotno točko povečuje na 5,3%.
Guverner banke Slovenije Boštjan Vasle:
"Tudi s prihodnjimi odločitvami bomo zagotavljali nivo obrestnih mer za dovolj restriktivno denarno politiko, da se bo inflacija v doglednem času približala našemu cilju. Vsakokratni koraki pa bodo, kot zdaj, odvisni od aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov."
Svet ECB-ja je v četrtek že osmič zapored zvišal osrednje obrestne mere za območje evra, ob tem se je drugič zapored odločil za nekoliko nižji dvig, za 0,25 odstotne točke. Prav tako je potrdil v maju najavljeno odločitev, da z reinvestiranjem zapadlih glavnic v okviru programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP) zaključijo z začetkom julija.
Inflacija se bo v napovednem obdobju zmanjševala, pri čemer pa bo po letošnji močni umiritvi rasti cen energentov in hrane osnovna inflacija postala glavni dejavnik rasti cen. Inflacija bo v povprečju letošnjega leta 5,4%, v letih 2024 in 2025 pa se bo tudi zaradi naraščajočih dezinflacijskih učinkov ostrejše denarne politike nadaljnje zmanjšala na tri oz. 2,2%.
Na finančnih trgih smo priča umirjenemu vzdušju in posledično nizki volatilnosti, je v sporočilu še navedel Vasle. V tej luči ostajajo kreditne premije in stroški zadolževanja na kapitalskih trgih razmeroma stabilni. Zahtevane donosnosti državnih obveznic v evrskem območju so od majskega zasedanja nekoliko porasle.
Kaboom
Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti dvignila z 0,8% na 2%. Inflacija naj bi letos znašala 7,5% in se bo umirila v drugi polovici leta.
Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer je na novinarski konferenci povedala, da se bo po njihovih najnovejših napovedih inflacija v letu 2024 znižala na 3,6%, v letu 2025 pa na 2,6%. Inflacija in geopolitične razmere predstavljajo glavni dejavnik tveganja za napoved.
Žumrova nadaljuje:
"Po visoki gospodarski rasti v lanskem letu pričakujemo v napovednem obdobju zmernejšo gospodarsko rast in dodala, da bo rast še naprej temeljila predvsem na domačem trošenju, tako zasebni potrošnji kot investicijah. Razmeroma nizka rast je predvsem posledica nizke rasti na začetku leta, v nadaljevanju pričakujemo njeno višanje ob zniževanju inflacije, stabilizaciji razmer v dobavnih verigah in dobrih razmerah na trgu dela".
Gospodarsko rast bosta spremljali visoka zaposlenost in rekordno nizka brezposelnost, kar bo po njenih besedah stopnjevalo tesnost na trgu dela in poganjalo rast plač. S tem se bodo krepili tudi domači cenovni pritiski, tako na podlagi višjih stroškov kot na podlagi robustnega povpraševanja.
Gospodarska rast v Sloveniji bo presegla gospodarsko rast evrskega območja, ki bo po najnovejših napovedih letos znašala 0,9%, v naslednjih 2 letih pa 1,5% oz. 1,6%.
Neto izvozna aktivnost bo letos k rasti prispevala zlasti na podlagi izpolnjevanja preteklih naročil in izvoza storitev. S krepitvijo rasti svetovnega povpraševanja pa v centralni banki pričakujejo postopno večanje novih naročil in s tem pospešek rasti izvoza blaga v letih 2024 in 2025.
Letos bodo k rasti pomembno prispevale tudi investicije, a v nasprotju z rastjo zasebne potrošnje pričakujejo njihov upad oz. omejeno rast v letu 2025.
Direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten:
"Pričakovana gibanja so posledica napovedanega upada državnih investicij ob izteku obstoječe finančne perspektive in zaostrenih pogojev financiranja, ki bodo omejevali rast zasebnih investicij.
Evropska centralna banka [ECB] je včeraj v skladu s pričakovanji vnovič, že 8-ič zapored zvišala temeljne obrestne mere. Tokrat za 0,25 na 4 odstotne točke. Boj zoper inflacijo se nadaljuje, in to kljub dejstvu, da se je evrsko območje znašlo v tehnični recesiji. Strah centralnih bankirjev pred trdovratno inflacijo, ki jo vse bolj poganjajo višje plače, je očitno večji od strahu pred gospodarskim upadom.
Kriminalec Christine Lagard:
"O premoru še ne razmišljamo. S tem je odprla vrata za vsaj še en dvig obrestnih mer julija. Razlog je znan, inflacija, ki jo zdaj vse bolj poganjajo dvigi plač.
Medtem ko se vpliv energentov in hrane na inflacijo počasi zmanjšuje, vse večjo vlogo pri ohranjanju tako visokih inflacijskih obratov prevzemajo plače in visoka zaposlenost."
Ekonomist Aleš Ahčan sicer ocenjuje, da inflacija, ki v evroobmočju še vedno vztraja pri nekaj več kot 6%, ni edini evropski problem. Skrb vzbujajoč se mu zdi tudi podatek o recesiji, ki je v zadnjih dveh četrtletjih zajela države z evrom.
Ahčan dodaja:
"Na žalost smo v območju na več področjih teh negativnih škarij oziroma razkoraka, ko imamo na eni strani visoko zadolženost, dokaj veliko neenakost dohodkov in premoženja in visoko inflacijo in pritisk na veliko segmentov družbe, prihaja na žalost ne samo tehnična, ampak de facto recesija, ki bo bolela tudi nas."
ECB obresti še zvišuje, ameriška centralna banka pa jih je na zadnji seji pustila nedotaknjene.
Ahčan meni, da gre za odraz razmer v obeh gospodarstvih, ZDA so v boljši kondiciji kot EU, ravno iz razlogov, kot so nižje cene energentov, hitrejši odziv države in večja možnost vplivanja na določene segmente in dejstvo, da je dolar rezervna valuta in je inflacija nekoliko nižja. Pričakuje, da bo poslabšanje v ZDA trajalo 1 leto, pri nas pa zagotovo 2. S tega vidika so ZDA v boljšem položaju.
Temu v prid govori aktualna napoved ECB-ja za letos, ki gospodarsko rast znižuje za 0,1 odstotne točke na 0,9%, medtem ko inflacijo za odstotno točko povečuje na 5,3%.
Guverner banke Slovenije Boštjan Vasle:
"Tudi s prihodnjimi odločitvami bomo zagotavljali nivo obrestnih mer za dovolj restriktivno denarno politiko, da se bo inflacija v doglednem času približala našemu cilju. Vsakokratni koraki pa bodo, kot zdaj, odvisni od aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov."
Svet ECB-ja je v četrtek že osmič zapored zvišal osrednje obrestne mere za območje evra, ob tem se je drugič zapored odločil za nekoliko nižji dvig, za 0,25 odstotne točke. Prav tako je potrdil v maju najavljeno odločitev, da z reinvestiranjem zapadlih glavnic v okviru programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP) zaključijo z začetkom julija.
Inflacija se bo v napovednem obdobju zmanjševala, pri čemer pa bo po letošnji močni umiritvi rasti cen energentov in hrane osnovna inflacija postala glavni dejavnik rasti cen. Inflacija bo v povprečju letošnjega leta 5,4%, v letih 2024 in 2025 pa se bo tudi zaradi naraščajočih dezinflacijskih učinkov ostrejše denarne politike nadaljnje zmanjšala na tri oz. 2,2%.
Na finančnih trgih smo priča umirjenemu vzdušju in posledično nizki volatilnosti, je v sporočilu še navedel Vasle. V tej luči ostajajo kreditne premije in stroški zadolževanja na kapitalskih trgih razmeroma stabilni. Zahtevane donosnosti državnih obveznic v evrskem območju so od majskega zasedanja nekoliko porasle.
Kaboom
coffeetime12 ::
Ekonomija pomeni "varčna domačija", ekonomisti so pa slabi učitelji gospodinjstva ;) To, čemur se reče ekonomija, bi lahko kvečjemu bila "ekonometrija", in je v resnici zgolj ideologija, kult, ki deluje po principu "cargo culta".
Zanimiv opis. Dejstvo je, da je ljudem v globalni Slavelandiji ekonomsko izboraževanje onemogočeno, posledično participacija.
coffeetime12 ::
coffeetime12 ::
Medtem, ko se novinarka, dopisnica iz Bruslja in vojna hujskačica Tanja Fajon šopiri, da bo Slovenija dosegla neverjetne dosežke kot nestalna članica VS ZN, se NATO energetske poti ugašajo.
21.st. bo stoletje fosilnih goriv.
21.st. bo stoletje fosilnih goriv.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: coffeetime12 ()
sbawe64 ::
No, Evropa bo zelena.
Ko bodo vlekli drva iz zelenega gozda.
Drugega ne bo.
Ko bodo vlekli drva iz zelenega gozda.
Drugega ne bo.
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
MadMen ::
coffeetime12 je izjavil:
Medtem, ko se novinarka, dopisnica iz Bruslja in vojna hujskačica Tanja Fajon šopiri, da bo Slovenija dosegla neverjetne dosežke kot nestalna članica VS ZN, se NATO energetske poti ugašajo.
21.st. bo stoletje fosilnih goriv.
A to si na Insajder-ju prebral ali si sam prišel do tega?
Lonsarg ::
Ta video sicer pove zgolj eno pomembno stvar, ki nam je marsikomu sicer že itak jasna. Dogaja se šift stran od nate in k plinu, kar je super ekološko, s stališča odvisnosi se pa pač mal playerji premešajo, bistvene razlike pa ni.
Ampak seštevek nafta+plin bo še vedno lepo padal...
Ampak seštevek nafta+plin bo še vedno lepo padal...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
njyngs ::
coffeetime12 je izjavil:
Medtem, ko se novinarka, dopisnica iz Bruslja in vojna hujskačica Tanja Fajon šopiri, da bo Slovenija dosegla neverjetne dosežke kot nestalna članica VS ZN, se NATO energetske poti ugašajo.
Meni še vedno ni jasno zakaj je toliko drame in hvalisanja okrog tega, da smo dobili nestalno članstvo... konec koncev smo bili head-to-head z državo, kjer se njen voditelj drži za roko s Putinom in skupaj tulita enake grožnje z jedrskim orožjem. Bolj je presenečenje, da nismo dobili 100% podpore.
KHM https://www.youtube.com/watch?v=dQw4w9WgXcQ
fulk ::
Ta video sicer pove zgolj eno pomembno stvar, ki nam je marsikomu sicer že itak jasna. Dogaja se šift stran od nate in k plinu, kar je super ekološko, s stališča odvisnosi se pa pač mal playerji premešajo, bistvene razlike pa ni.
Ampak seštevek nafta+plin bo še vedno lepo padal...
Fosilci to stoletje ne gredo nikamor.
3/4 sveta jih še nujno potrebuje.
FrRoSt ::
Edino Evropa se bo matrala na zeleno!
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Glugy ::
Mislim da imajo teoretiki zarot zelo omejen vid.
"Če govorimo o tehnični recesiji, je ta zelo verjetna"
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ce-g...
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bank...
"Boj zoper inflacijo se nadaljuje, in to kljub dejstvu, da se je evrsko območje znašlo v tehnični recesiji"
https://www.rtvslo.si/evropska-unija/ob...
"Območje evra v prvem četrtletju zašlo v tehnično recesijo"
Velik se je govoril o recesiji sam pač selektiven spomin pa to. Treba je najdt kako nas sistem okol prnaša da je bolj zanimiv. Če ne pa kr mal izumt kakšno laž. Važno da se ustvarja vtis da je vse institucije vključno z EU treba odstranit pol bo pa življenje lepše. Sej dost je da se ustvarja dvom da se zaniha sistem. Ne rabiš predstavit resne rešitve. Čista ruska propagandna taktika.
"Če govorimo o tehnični recesiji, je ta zelo verjetna"
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ce-g...
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bank...
"Boj zoper inflacijo se nadaljuje, in to kljub dejstvu, da se je evrsko območje znašlo v tehnični recesiji"
https://www.rtvslo.si/evropska-unija/ob...
"Območje evra v prvem četrtletju zašlo v tehnično recesijo"
Velik se je govoril o recesiji sam pač selektiven spomin pa to. Treba je najdt kako nas sistem okol prnaša da je bolj zanimiv. Če ne pa kr mal izumt kakšno laž. Važno da se ustvarja vtis da je vse institucije vključno z EU treba odstranit pol bo pa življenje lepše. Sej dost je da se ustvarja dvom da se zaniha sistem. Ne rabiš predstavit resne rešitve. Čista ruska propagandna taktika.
Matheus ::
Recesija je ciklična, vedno znova pa butalci pišejo o teorijah zarote. Bi komu recesija ustrezala? Zagotovo. Do nje pa vseeno vedno vodi pohlep in neumnost.
gruntfürmich ::
Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda
če še nisi opazil, da tudi o problemov in težav ni več. sedaj so to postali izzivi. in to retoriko lapajo čisto vsi v medijih.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Mato989 ::
Kaki klovni so ti bankirji, Basle in celoten ECB.
Torej PO TEM ko so napumpali tone denarja v sistem, in so zaradi tega poskočile cene za 10-40% kakor kje... nam zdaj MORALIZIRAJO da ne smemo zahtevat povišic v plačah ker to slabo vpliva na inflacijo?
GOVNA BREZ ZADRŽKOV SO POSTALI...
Torej vsi državljani ne smemo zahtevat povišic da bomo manj si lahko privoščili in da pade inflacija, oni bi pa spet printali in delili svojim
FUCK OFF
Torej PO TEM ko so napumpali tone denarja v sistem, in so zaradi tega poskočile cene za 10-40% kakor kje... nam zdaj MORALIZIRAJO da ne smemo zahtevat povišic v plačah ker to slabo vpliva na inflacijo?
GOVNA BREZ ZADRŽKOV SO POSTALI...
Torej vsi državljani ne smemo zahtevat povišic da bomo manj si lahko privoščili in da pade inflacija, oni bi pa spet printali in delili svojim
FUCK OFF
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
netopypy ::
m0LN4r ::
V njemacki pravijo, da se bo nepremicninski trg sesul:
Sicer to je primer za neko budget varianto izven mesta. Meni se zdi, da se zna res kaj zgodit, ker vecina ljudi je jemala kredite po 1% za 750.000€-1000.000€ vredne hise.
To pa bo po refinanciranju bolj okoli 4000€, kar pa bo za vecino enostavno prevec.
Sicer to je primer za neko budget varianto izven mesta. Meni se zdi, da se zna res kaj zgodit, ker vecina ljudi je jemala kredite po 1% za 750.000€-1000.000€ vredne hise.
To pa bo po refinanciranju bolj okoli 4000€, kar pa bo za vecino enostavno prevec.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r
redtech ::
To prevent anyone from taking out a mortgage they cannot afford, mortgage providers ensure that your monthly mortgage payments will not exceed 35-40% of your salary.
Povprečna plača dobrih 4k. 2 skupaj si bosta še lahko privoščila, za Hrvaško morje jim bo pa zmanjkalo
Povprečna plača dobrih 4k. 2 skupaj si bosta še lahko privoščila, za Hrvaško morje jim bo pa zmanjkalo
WizzardOfOZ ::
Tut za EV jima bo zmanjkalo, pa se bosta s starim dizelskim golfom naokoli vozila.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Utk ::
4k je bruto. Ena gre cela za posojilo, da bojo z drugo eno normalno živeli, bo pa bolj težko. Preživeli ja, ne pa "živeli".
Ne vem kak smisel imajo take obresti.
Ne vem kak smisel imajo take obresti.
fulk ::
Kaki klovni so ti bankirji, Basle in celoten ECB.
Torej PO TEM ko so napumpali tone denarja v sistem, in so zaradi tega poskočile cene za 10-40% kakor kje... nam zdaj MORALIZIRAJO da ne smemo zahtevat povišic v plačah ker to slabo vpliva na inflacijo?
GOVNA BREZ ZADRŽKOV SO POSTALI...
Torej vsi državljani ne smemo zahtevat povišic da bomo manj si lahko privoščili in da pade inflacija, oni bi pa spet printali in delili svojim
FUCK OFF
Čemu tako presenečenje??
Že desetletja vemo, da je vse rigged. Sedaj sem vam samo še povedal kdo to rihta.
Kakšen je to prosti trg in ekonomija, ko neka privatna centralna banka diktira celoten potek denarnih procesov?
Kako lahko v takem sistemu računaš na tebi pozitivna naključja, če pa se aktivno manipulira?
To je kot, da bi šel v kurbenhaus in pričakoval, da ti bo patron zrihtal dobro in zvesto ženo.
12c0 ::
coffeetime12 je izjavil:
Ekonomsko izobraženi mojemu postu ne oporekajo, ekonomsko indoktrinirani pa že ;)Ekonomija pomeni "varčna domačija", ekonomisti so pa slabi učitelji gospodinjstva ;) To, čemur se reče ekonomija, bi lahko kvečjemu bila "ekonometrija", in je v resnici zgolj ideologija, kult, ki deluje po principu "cargo culta".
Zanimiv opis. Dejstvo je, da je ljudem v globalni Slavelandiji ekonomsko izboraževanje onemogočeno, posledično participacija.
Mato989 ::
Kaki klovni so ti bankirji, Basle in celoten ECB.
Torej PO TEM ko so napumpali tone denarja v sistem, in so zaradi tega poskočile cene za 10-40% kakor kje... nam zdaj MORALIZIRAJO da ne smemo zahtevat povišic v plačah ker to slabo vpliva na inflacijo?
GOVNA BREZ ZADRŽKOV SO POSTALI...
Torej vsi državljani ne smemo zahtevat povišic da bomo manj si lahko privoščili in da pade inflacija, oni bi pa spet printali in delili svojim
FUCK OFF
Čemu tako presenečenje??
Že desetletja vemo, da je vse rigged. Sedaj sem vam samo še povedal kdo to rihta.
Kakšen je to prosti trg in ekonomija, ko neka privatna centralna banka diktira celoten potek denarnih procesov?
Kako lahko v takem sistemu računaš na tebi pozitivna naključja, če pa se aktivno manipulira?
To je kot, da bi šel v kurbenhaus in pričakoval, da ti bo patron zrihtal dobro in zvesto ženo.
Ne gre se za to
Gre se za dejstvo da je ecb kriva za pumpanje kesa v ekonomijo v prejsnjih letih, iz cesar je prisla inflacija sobrin, zaradi cesar pazi zdaj, so sli drasticno dvigovat OM zdaj pa pravijo da naj mi ne hodimo po povisice ker je to slabo... Za inflacijo
Hkrati so pa ironicno na ecb stavkali in hoteli povisico zaradi inflacije ki so jo sami povzrocli
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
Lonsarg ::
Dejansko bi pravilno brzdanje inflacije zgledalo tako, da dejansko denarja zacne zmanjkovat na trgu, ne da se neki omejuje podjetja in ljudi da sparajo z manj povisicam, odpuscanjem, varcevanjem itd..
Ampak absurd je da je tega denarja ogromno prevec, tak da v praksi ce bi furali inflacijo dokler ga res zacne zmanjkovat, potem nas caka ene 100% inflacija.
Ampak absurd je da je tega denarja ogromno prevec, tak da v praksi ce bi furali inflacijo dokler ga res zacne zmanjkovat, potem nas caka ene 100% inflacija.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Utk ::
Ja, jaz od začetka dvomim, da bo dvigovanje OM zaustavilo inflacijo, ker vzrok inflacije pač ni tu. Ok, nekaj je že bilo treba dvignit, ker posojila so bila prej zastonj, ampak dvigovanje v nedogled bo povzročilo krizo, ne bo pa zaustavilo inflacije (nič prej kot se bi zaustavila tudi brez tega).
Malidelničar ::
Ja, jaz od začetka dvomim, da bo dvigovanje OM zaustavilo inflacijo, ker vzrok inflacije pač ni tu. Ok, nekaj je že bilo treba dvignit, ker posojila so bila prej zastonj, ampak dvigovanje v nedogled bo povzročilo krizo, ne bo pa zaustavilo inflacije (nič prej kot se bi zaustavila tudi brez tega).
Torej bo potem stagflacija kot v sedemdesetih?
In kje se ti zdi (skriti?) vzrok: 1) porušeno razmerje ponudba vs povpraševanje 2) energetska kriza 3) surovinska kriza 4) kriza davčnih prihodkov na Zahodu zaradi večjih pokojninsko-zdravstvenih odhodkov (staranje prebivalstva)?
Ali vse skupaj?
Don't invest like a Joe. Invest like a Simon.
Utk ::
Da bo slej ko prej udarila inflacija se "ve" že tam od leta 2015 ko se je tiskanje nadaljevalo, čeprav je bilo kao konec krize. Potem se je tiskalo še 5 let, in še 2 zarad korone. Po tej logiki se kriza 2008 ni nikoli zares rešila, samo preplavila se je z denarjem. Kaj bo zdaj, bogve, morda bi morali postavit OM na nek normalen nivo, tudi če nižji kot je neko zgodovinsko povprečje, ker pač ne moreš dvignit obroka ljudem iz enga jurja na 2. Efekt bi vseeno bil, ker se bi posojila vseeno zdela draga, proti zadnjim 10 letom ko so bila zastonj. Potem pa se bi odvilo po svoje kakor se bi. Verjetno težko slabše kot če nas uničijo z OM.
Je par let inflacije po 5-7% res taka katastrofa, da je treba zarad tega ubit povpraševanje? Po moje da ne. Sej so se 10 let trudili, da bi povzročili inflacijo, zdaj imamo pa perfect storm, vse za nazaj bomo plačali, ko inflacije ni bilo, čeprav se je tiskalo.
Je par let inflacije po 5-7% res taka katastrofa, da je treba zarad tega ubit povpraševanje? Po moje da ne. Sej so se 10 let trudili, da bi povzročili inflacijo, zdaj imamo pa perfect storm, vse za nazaj bomo plačali, ko inflacije ni bilo, čeprav se je tiskalo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Utk ()
Mato989 ::
Je par let inflacije po 5-7% res taka katastrofa, da je treba zarad tega ubit povpraševanje? Po moje da ne
Seveda ni problem par let inflacije 5-7% problem je če se ti v teh letih plača ne dvigne z najmanj enakim odstotkom kot je inflacija...
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
Mato989 ::
To mora reševat vsak zase, to ne bo reševala ECB. In če smo realni, je boli k***c za to.
Saj rešuje, ampak ECB joka da ne smemo dobit povišic ker to inflacijo poganja...
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
Mato989 ::
Jo boš upošteval?
Itak da ne... sploh ko je sam ECB stavkal za povišice... TROLOLOL
Ampak perverznost da kaj takega izjavijo je dovolj da bi ECB stavba morala goreti.
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
Mato989 ::
https://www.rtvslo.si/slovenija/ob-osmi...
Poglej pametnjakoviča... praktično v naslovu pove, da če bomo za inflacijo dobili dvig plače bomo MI KRIVI za inflacijo... ne ECB in govna zgoraj!
Poglej pametnjakoviča... praktično v naslovu pove, da če bomo za inflacijo dobili dvig plače bomo MI KRIVI za inflacijo... ne ECB in govna zgoraj!
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
karafeka ::
Sicer se pa tule pogovarjate, kot da je povišica za vsakega samoumevna. No, mogoče na normirance, ki preprosto zaračunate >20% več za svoje (ne)delo.
Mato989 ::
Sicer se pa tule pogovarjate, kot da je povišica za vsakega samoumevna. No, mogoče na normirance, ki preprosto zaračunate >20% več za svoje (ne)delo.
Povišica bi morala biti za 70% samoumevna dokler je tako pomanjkanje kadra kot zdaj... seveda pa je potrebno imeti jajca in dat odpoved... in iskat vedno šiht drugje.
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
Mr.B ::
Kaki klovni so ti bankirji, Basle in celoten ECB.
Torej PO TEM ko so napumpali tone denarja v sistem, in so zaradi tega poskočile cene za 10-40% kakor kje... nam zdaj MORALIZIRAJO da ne smemo zahtevat povišic v plačah ker to slabo vpliva na inflacijo?
GOVNA BREZ ZADRŽKOV SO POSTALI...
Torej vsi državljani ne smemo zahtevat povišic da bomo manj si lahko privoščili in da pade inflacija, oni bi pa spet printali in delili svojim
FUCK OFF
Čemu tako presenečenje??
Že desetletja vemo, da je vse rigged. Sedaj sem vam samo še povedal kdo to rihta.
Kakšen je to prosti trg in ekonomija, ko neka privatna centralna banka diktira celoten potek denarnih procesov?
Kako lahko v takem sistemu računaš na tebi pozitivna naključja, če pa se aktivno manipulira?
To je kot, da bi šel v kurbenhaus in pričakoval, da ti bo patron zrihtal dobro in zvesto ženo.
Ne gre se za to
Gre se za dejstvo da je ecb kriva za pumpanje kesa v ekonomijo v prejsnjih letih, iz cesar je prisla inflacija sobrin, zaradi cesar pazi zdaj, so sli drasticno dvigovat OM zdaj pa pravijo da naj mi ne hodimo po povisice ker je to slabo... Za inflacijo
Hkrati so pa ironicno na ecb stavkali in hoteli povisico zaradi inflacije ki so jo sami povzrocli
Drugače bi siustem kolabiral. Sej je ja jasno da je večina BDP-ja generirana s tem, kako zapravljaš.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Mato989 ::
Drugače bi siustem kolabiral. Sej je ja jasno da je večina BDP-ja generirana s tem, kako zapravljaš.
Ja vredu, samo potem je višja plača boljša = več zapravljanja
zakaj potem proti povišicam v ECBju? Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
Mr.B ::
Drugače bi siustem kolabiral. Sej je ja jasno da je večina BDP-ja generirana s tem, kako zapravljaš.
Ja vredu, samo potem je višja plača boljša = več zapravljanja
Dokler jim ne vzameš FB in Apple računa so ofce le ofce. In se ukvarjajo z nepomembnimi zadevami. Po navadi nekaj bentijo in zaključijo da itak nič ne morejo. So pač produkt, le da se tega ne zavedajo.. Nekatere pa sanjajo o UDT-ju, pa mislijo da ko ne bo služb zaradi robotov, bodo pa le morale od nečesa živeti. Samo mentalno ne naredijo naslednjega koraka, da je UDT tkat v bistvu fevdalni sistem.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
coffeetime12 ::
Javni dolg Združenega kraljestva prvič po letu 1961 nad 100% BDP-ja
Javni dolg Združenega kraljestva je konec maja prvič po letu 1961 presegel 100% bruto domačega proizvoda (BDP). Nanesel je 2600 milijard funtov (3045,1 milijarde EUR) in se ustavil pri 100,1% BDP-ja.
Država je maja podvojila zadolževanje. Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, se je britanska vlada prejšnji mesec zadolžila za 20 milijard funtov (23,4 milijarde EUR), več sredstev pa je potrebovala zaradi podpornih shem ob podražitvah energije.
Majska zadolžitev je bila za 10,7 milijarde funtov (12,5 milijarde EUR) višja od lanske v tem času, hkrati pa druga najvišja po letu 1993, ko so na Otoku začeli spremljati mesečno zadolževanje države.
Z najemom za 20 milijard funtov posojil so britanske oblasti presegle tudi napovedi analitikov, ki so se v povprečju gibale pri znesku 19,5 milijarde funtov (22,8 milijarde EUR).
Britanski finančni minister Jeremy Hunt je poudaril, da mora vlada sprejemati težke odločitve, potem ko je državo najprej pretresla kriminalna politična pandemija covida-19, nato pa še ruska invazija v Ukrajino.
"Upravičeno smo porabili na milijarde funtov za zaščito družin in podjetij," je prepričan Hunt. "Bilo pa bi popolnoma nepošteno, če bi z dolgom, ki se ga ne da odplačati, obremenili prihodnje generacije," je dodal.
Pri tem inflacija v Združenem kraljestvu ostaja visoka, 8,7%. Kljub napovedim ekonomistov, da se bo trend padanja inflacije po lanskem 11,1% vrhu nadaljeval, je majska inflacija na isti ravni kot aprilska, poroča BBC.
Britanski premier Rishi Sunak je sicer obljubil, da bodo letos inflacijo razpolovili. Finančni minister Hunt je zatrdil, da vlada vztraja pri ciljih. "Iz gospodarstva moramo iztisniti še zadnjo kapljico visoke inflacije," je dejal in dodal, da je inflacija dalj časa ostala višja tudi zaradi kratkoročne državne podpore.
Zid, glava, butanje do onemoglosti, UK kaput
Javni dolg Združenega kraljestva je konec maja prvič po letu 1961 presegel 100% bruto domačega proizvoda (BDP). Nanesel je 2600 milijard funtov (3045,1 milijarde EUR) in se ustavil pri 100,1% BDP-ja.
Država je maja podvojila zadolževanje. Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, se je britanska vlada prejšnji mesec zadolžila za 20 milijard funtov (23,4 milijarde EUR), več sredstev pa je potrebovala zaradi podpornih shem ob podražitvah energije.
Majska zadolžitev je bila za 10,7 milijarde funtov (12,5 milijarde EUR) višja od lanske v tem času, hkrati pa druga najvišja po letu 1993, ko so na Otoku začeli spremljati mesečno zadolževanje države.
Z najemom za 20 milijard funtov posojil so britanske oblasti presegle tudi napovedi analitikov, ki so se v povprečju gibale pri znesku 19,5 milijarde funtov (22,8 milijarde EUR).
Britanski finančni minister Jeremy Hunt je poudaril, da mora vlada sprejemati težke odločitve, potem ko je državo najprej pretresla kriminalna politična pandemija covida-19, nato pa še ruska invazija v Ukrajino.
"Upravičeno smo porabili na milijarde funtov za zaščito družin in podjetij," je prepričan Hunt. "Bilo pa bi popolnoma nepošteno, če bi z dolgom, ki se ga ne da odplačati, obremenili prihodnje generacije," je dodal.
Pri tem inflacija v Združenem kraljestvu ostaja visoka, 8,7%. Kljub napovedim ekonomistov, da se bo trend padanja inflacije po lanskem 11,1% vrhu nadaljeval, je majska inflacija na isti ravni kot aprilska, poroča BBC.
Britanski premier Rishi Sunak je sicer obljubil, da bodo letos inflacijo razpolovili. Finančni minister Hunt je zatrdil, da vlada vztraja pri ciljih. "Iz gospodarstva moramo iztisniti še zadnjo kapljico visoke inflacije," je dejal in dodal, da je inflacija dalj časa ostala višja tudi zaradi kratkoročne državne podpore.
Zid, glava, butanje do onemoglosti, UK kaput
Zgodovina sprememb…
- spremenil: coffeetime12 ()
coffeetime12 ::
GZS: Padec industrijske proizvodnje je opozorilo na nezadostne ukrepe države
Aprilski padec industrijske proizvodnje, ki je na mesečni ravni dosegel 7,9%, na medletni pa 8,8%, je opozorilni znak o nezadostnih ukrepih države na področju energetike, sporoča gospodarska zbornica.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so spomnili na statistične podatke za april, po katerih je Slovenija zaznala daleč največji, skoraj 8%, mesečni padec industrijske proizvodnje. V območju evra kot celoti se je medtem aprila v mesečni primerjavi proizvodnja celo okrepila za 1%, v celotni Evropski uniji (EU) pa za 0,7%.
"Padec je očiten znak, kako občutljiva je naša industrija na visoke cene energentov," so prepričani v zbornici. Kot spominjajo, že od začetka leta opozarjajo na padajoče trende, saj je industrijska proizvodnja v nekaterih panogah od novembra lani upadla celo za več kot 20%.
Po podatkih Analitike GZS-ja se je od novembra lani do aprila letos industrijska proizvodnja medletno skrčila v 13 od 21 predelovalnih dejavnosti. Več kot 10% padec proizvodnje so zaznali v papirni industriji (-21%), proizvodnji kemičnih izdelkov (-19%), obdelavi in predelavi lesa ter v proizvodnji pohištva (-12%) ter v obdelavi kovin (-10%).
Alarmanten je po navedbah zbornice tudi podatek, da dejavnosti, ki so v tem obdobju zaznavale več kot 5% padec industrijske proizvodnje, zaležejo za 35% celotne industrijske proizvodnje.
Na GZS-ju so ob tem dodatno zaskrbljeni, ker je energetsko intenzivna industrija na začetku dobaviteljskih verig in so od nje odvisna številna mala in srednje velika podjetja. Če ta industrija ne bo imela konkurenčnih poslovnih pogojev, pričakujejo, da se bo padec proizvodnje razširil tudi na podjetja, ki so dobavitelji industrijskim podjetjem.
V zbornici so pri tem spomnili na svoje ocene, da bo Slovenija, če ne bo zaščitila gospodarstva, na letni ravni izgubila več kot 1 milijardo dodane vrednosti in 200.000.000€ davkov. Na majskem dogodku na to temo so gospodarstveniki iz reprezentativnih delodajalskih združenj med razlogi poudarili previsoke cene električne energije in zahtevali ukrepe, ki so, kot pravijo, primerljivi tistim drugje po EU-ju.
Gospodarska združenja tako že nekaj časa vlado pozivajo, naj cene elektrike po vzoru gospodinjstev in malih poslovnih uporabnikov ter malih in srednjih podjetij regulira tudi za velika in energetsko intenzivna podjetja. Ta morajo za stroškovno razbremenitev zaprositi za pomoč po zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje, ki po navedbah GZS-ja zaradi visokih nabavnih pogodb za elektriko ne daje želenega učinka.
V GZS-ju pravijo, da vztrajajo pri teh in drugih pozivih, da je treba negativni trend padanja industrijske proizvodnje ustaviti.
Aprilski padec industrijske proizvodnje, ki je na mesečni ravni dosegel 7,9%, na medletni pa 8,8%, je opozorilni znak o nezadostnih ukrepih države na področju energetike, sporoča gospodarska zbornica.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so spomnili na statistične podatke za april, po katerih je Slovenija zaznala daleč največji, skoraj 8%, mesečni padec industrijske proizvodnje. V območju evra kot celoti se je medtem aprila v mesečni primerjavi proizvodnja celo okrepila za 1%, v celotni Evropski uniji (EU) pa za 0,7%.
"Padec je očiten znak, kako občutljiva je naša industrija na visoke cene energentov," so prepričani v zbornici. Kot spominjajo, že od začetka leta opozarjajo na padajoče trende, saj je industrijska proizvodnja v nekaterih panogah od novembra lani upadla celo za več kot 20%.
Po podatkih Analitike GZS-ja se je od novembra lani do aprila letos industrijska proizvodnja medletno skrčila v 13 od 21 predelovalnih dejavnosti. Več kot 10% padec proizvodnje so zaznali v papirni industriji (-21%), proizvodnji kemičnih izdelkov (-19%), obdelavi in predelavi lesa ter v proizvodnji pohištva (-12%) ter v obdelavi kovin (-10%).
Alarmanten je po navedbah zbornice tudi podatek, da dejavnosti, ki so v tem obdobju zaznavale več kot 5% padec industrijske proizvodnje, zaležejo za 35% celotne industrijske proizvodnje.
Na GZS-ju so ob tem dodatno zaskrbljeni, ker je energetsko intenzivna industrija na začetku dobaviteljskih verig in so od nje odvisna številna mala in srednje velika podjetja. Če ta industrija ne bo imela konkurenčnih poslovnih pogojev, pričakujejo, da se bo padec proizvodnje razširil tudi na podjetja, ki so dobavitelji industrijskim podjetjem.
V zbornici so pri tem spomnili na svoje ocene, da bo Slovenija, če ne bo zaščitila gospodarstva, na letni ravni izgubila več kot 1 milijardo dodane vrednosti in 200.000.000€ davkov. Na majskem dogodku na to temo so gospodarstveniki iz reprezentativnih delodajalskih združenj med razlogi poudarili previsoke cene električne energije in zahtevali ukrepe, ki so, kot pravijo, primerljivi tistim drugje po EU-ju.
Gospodarska združenja tako že nekaj časa vlado pozivajo, naj cene elektrike po vzoru gospodinjstev in malih poslovnih uporabnikov ter malih in srednjih podjetij regulira tudi za velika in energetsko intenzivna podjetja. Ta morajo za stroškovno razbremenitev zaprositi za pomoč po zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje, ki po navedbah GZS-ja zaradi visokih nabavnih pogodb za elektriko ne daje želenega učinka.
V GZS-ju pravijo, da vztrajajo pri teh in drugih pozivih, da je treba negativni trend padanja industrijske proizvodnje ustaviti.
Velki ::
Mene bi pa zanimali rezultati študije, ki bi preučevala vpliv dedovanja na inflacijo.
Torej če parafraziram, domnevam da bodo mlajše generacije (tudi sam to opažam pri sodelavcih/prijateljih) vedno bolj trošile denar od zdajšnjih upokojencev (tega denarja je pa ogromno). No saj veliko ga bo verjetno šlo v delnice (kar niti ne bo slabo in se na inflaciji ne bo poznalo), se ga bo pa verjhetno tudi veliko porabilo za razne druge fizične dobrine / storitve kar bi pomenilo neprestane inflacijske pritiske.
Torej če parafraziram, domnevam da bodo mlajše generacije (tudi sam to opažam pri sodelavcih/prijateljih) vedno bolj trošile denar od zdajšnjih upokojencev (tega denarja je pa ogromno). No saj veliko ga bo verjetno šlo v delnice (kar niti ne bo slabo in se na inflaciji ne bo poznalo), se ga bo pa verjhetno tudi veliko porabilo za razne druge fizične dobrine / storitve kar bi pomenilo neprestane inflacijske pritiske.
pangro ::
Inflacija bo večna pri credit based fiat sistemu tisti ki ima s temu težave mu financni trgi ponujajo alternative navsezadnje tudi kripto. Lahko se z delodajalcem dogovorite da vam plačuje v drugi valuti ali pa v delnicah he he seveda si vsak tega ne more privoščit.
Malidelničar ::
Ja ampak vseeno so privat firme v SLO relativno nezadolžene. Finance so objavljale v člankih ene info, kako se je privat sektor masovno razdolžil v zadnjih 10 letih in smo dejansko pod nivoji leta 2004. Tako, da to je pomemben buffer IMHO.
Kateri sektorji bi bili najbolj na udaru, je to res samo proizvodna industrija? Kaj pa turizem, storitve na splošno, gradbeništvo (proticiklično?)?
Kateri sektorji bi bili najbolj na udaru, je to res samo proizvodna industrija? Kaj pa turizem, storitve na splošno, gradbeništvo (proticiklično?)?
Don't invest like a Joe. Invest like a Simon.
coffeetime12 ::
Mimogrede; Spodnji video je Tanja Fajon, izredno cenjena in spoštovana ekonomistka tako doma kot tudi v tujini, označila za popolni nesmisel in laž. Dejala je, da so ZN temelj in prihodnost človeštva. Njeni oceni so se pridružili tudi L. Mesec, R. Golob in I. Janša.
Video govori o tem, kako deluje OZN, globalne nevladne organizacije kot Amnesty International, LGBT, politične stranke manjših držav, medijev, kako jih financirajo korporacije, skladi, kako poteka nadzor, od kod se širi wokizem in zakaj.
Poglejmo:
Video govori o tem, kako deluje OZN, globalne nevladne organizacije kot Amnesty International, LGBT, politične stranke manjših držav, medijev, kako jih financirajo korporacije, skladi, kako poteka nadzor, od kod se širi wokizem in zakaj.
Poglejmo:
Zgodovina sprememb…
- spremenil: coffeetime12 ()
fulk ::
Zakaj folk misli, da so to teorije zarot, ne vem.
Generacijo ali dve nazaj (za časa ustanovitve ZN) so ustvarjalci splanirali svet spraviti na trajektorijo "one world government". Nihče ni vedel napovedati prihodnost, ampak vedeli so kam mora ciljati.
To je bilo najlažje doseči z mednarodnimi organizacijami, ki so si jih oni sproti izmišljali.
V to brozgo so bile še pomešane neke okultistične začimbe.
Mislite, da ni res? Kdaj sem vas nazadnje razočaral z linki? Imam vse črno na belem.
Tako kot poreklo teh možev, ki ga vrjetno že vsi poznate.
Generacijo ali dve nazaj (za časa ustanovitve ZN) so ustvarjalci splanirali svet spraviti na trajektorijo "one world government". Nihče ni vedel napovedati prihodnost, ampak vedeli so kam mora ciljati.
To je bilo najlažje doseči z mednarodnimi organizacijami, ki so si jih oni sproti izmišljali.
V to brozgo so bile še pomešane neke okultistične začimbe.
Mislite, da ni res? Kdaj sem vas nazadnje razočaral z linki? Imam vse črno na belem.
Tako kot poreklo teh možev, ki ga vrjetno že vsi poznate.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Inflacija 2021/2022 (strani: 1 2 3 4 … 208 209 210 211 )Oddelek: Problemi človeštva | 932062 (8502) | Mr.B |
| » | Finančna kriza 2023 (strani: 1 2 3 4 … 14 15 16 17 )Oddelek: Problemi človeštva | 94381 (17849) | Mr.B |