Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda

Ustvarila si je udobje skozi všečno politiko brez kritike in razuma posledic.

Mladi naj sedaj ob veliko večji produktivnosti vzdržujejo socialo za njih, da udobno živijo v 240m2.

Sami pa naj plačujejo celo minimalno plačo, da živijo v stanovanju za 150.000 kredita ali pa najemnino njim, ker so si ustvarili.

Stanovanja so kupili po ceni 101-nke, obrok so imeli 50 EUR ali 10.000 SIT na plačo 60-80.000 SIT, sedaj je pošteno, da mladi plačajo 70% prihodka za 50-60 staro kreacijo.

Kako naj si mlad ustvari? Bodo starši dali otrokom... to je napačno razmišljanje.

redtech je 31. maj 2026 ob 10:12:21 izjavil:

Ustvarila si je udobje skozi všečno politiko brez kritike in razuma posledic.

Mladi naj sedaj ob veliko večji produktivnosti vzdržujejo socialo za njih, da udobno živijo v 240m2.

Sami pa naj plačujejo celo minimalno plačo, da živijo v stanovanju za 150.000 kredita ali pa najemnino njim, ker so si ustvarili.

Stanovanja so kupili po ceni 101-nke, obrok so imeli 50 EUR ali 10.000 SIT na plačo 60-80.000 SIT, sedaj je pošteno, da mladi plačajo 70% prihodka za 50-60 staro kreacijo.

Kako naj si mlad ustvari? Bodo starši dali otrokom... to je napačno razmišljanje.

Hiše so si večinoma zgradili sami, tko da mi ni jasno, kaj bi mladina rada. Stanovanja po Jazbinšku so kupili takrat, ko je bila država u k. in je rabila denar in devize. Popust so ponudili, ker so se bali, da ne bo prevelikega zanimanja. Ostalo je zgodovina in zavist. Mladine, ki misli, da jim bo hišo postavil albanček z svojo ekipo gratis. Parcela po jim bo priletela po luftu.

Zaj je mladina po anketah volila SDS, tko da lahko spet pričakujemo stanovanja v vrednosti ene stoenke, napol zastojn parcele na katerih bo gradil kdo? Ker je mladina nesposobna in lena. Ker se ni gradilo, so zaj take cene, in ker se špekulira z zemljišči in zato ker se z boostanjem plač JS drži BDP nad vodo. Mogoče bo zaj napravil velik preobrat Stevanovič?

Po moje bi morali zapreti državo, ker je eksperiment propadel. Tudi podjetja ne uspejo kar vda, veliko jih ne.

fikus_ je 31. maj 2026 ob 09:27:31 izjavil:

Generacija v penziji je ustvarila okolje v katerem zivite. Z leti so si predelali premoženje. Tudi oni so začeli na dnu (večina). Vidite samo tiste, ki so nekaj ustvarili v zivljenju, je pa dosti takšnih, ki niso uspevali.

ne tako idealizirat njihove žulje.
raje se vprašaj koliko so bili obdavčeni z davki in birokracijo, ter to primerjajo z današnjim stanjem.
pa če boš to dobro naštudiral, sem potem siguren da si boš premislil...

Telbanc je 31. maj 2026 ob 11:25:28 izjavil:

Zaj je mladina po anketah volila SDS, tko da lahko spet pričakujemo stanovanja v vrednosti ene stoenke, napol zastojn parcele na katerih bo gradil kdo? Ker je mladina nesposobna in lena. Ker se ni gradilo, so zaj take cene, in ker se špekulira z zemljišči in zato ker se z boostanjem plač JS drži BDP nad vodo. Mogoče bo zaj napravil velik preobrat Stevanovič?

mladina ni nesposobna, niti lena. zaradi mladine se boomerji kurčijo na svojih električnih posteljah, negovalko na izmeno in toplo sobico v domu upokojencev, pa brezplačne prevoze, pa brezplačno jamranje zdravniku, pa pa pa....

če bi današnji mladi dobili v roke to kar so dobili današnji boomerji, ne bi imeli nobenega stanovanjskega problema.

EBRD napoved rasti slovenskega gospodarstva znižal na 2 % BDP-ja, OECD pa na 1,9 %

EBRD Sloveniji za letos napoveduje 2,0 % gospodarsko rast, kar je 0,2 odstotne točke manj od ocene iz februarja. OECD je napoved letošnje rasti slovenskega BDP-ja še bolj drastično znižal, in sicer z 2,3 % na 1,9 %.

EBRD v zadnjem poročilu o gospodarskih obetih za Slovenijo napoveduje, da bo realna rast bruto domačega proizvoda letos v višini 2,0 % in prihodnje leto v višini 2,2 % podprta s črpanjem sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter z napovedanim znižanjem stopnje varčevanja gospodinjstev. Po drugi strani pa vztrajno šibko zunanje povpraševanje obremenjuje obete za slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo, medtem ko bi višja inflacija lahko oslabila zaupanje potrošnikov.

Zapisali so, da je slovensko gospodarstvo v 2025 zraslo za 1,1 %, saj so se zasebna poraba in naložbe v drugi polovici leta znova okrepile. Industrijsko proizvodnjo in izvoz sta zavirala negotovost v svetovni trgovini in šibko zunanje povpraševanje ključnih trgovinskih partnerjev. Inflacija je znašala povprečno 2,5 %, medtem ko so se plače povečale za 6 %, kar odraža obsežno reformo plač v javnem sektorju. Javno finančni primanjkljaj se je povečal na 2,5 % BDP-ja, kar je posledica višjih stroškov plač v javnem sektorju in izdatkov za obnovo po poplavah v letu 2023.

V regiji EBRD-ja, ki poleg srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope ter kavkaške regije vključuje tudi Bližnji vzhod, severno Afriko in osrednjo Azijo ter nekatere države podsaharske Afrike, naj bi se medtem gospodarska rast upočasnila s 3,4 % v letu 2025 na 3,1 % v letošnjem letu. Nato naj bi se v letu 2027 znova pospešila na 3,6 %. To je za 0,5 oz. 0,1 odstotne točke manj od napovedi iz 2025.

Ob vojni na Bližnjem vzhodu so se cene nafte in plina močno zvišale. Razlika med cenami plina v Evropi in v ZDA se je povečala, presegla 5x razmerje in negativno vpliva na evropsko konkurenčnost. Cene električne energije v Evropi so prav tako precej višje kot v ZDA. Po strmem porastu cen energije leta 2022 zaradi ruske invazije v Ukrajini se je struktura industrijske proizvodnje v Evropi preusmerila z energetsko intenzivnih na manj energetsko intenzivne sektorje, so opisali in spomnili še na uvedbo visokih uvoznih carin v ZDA.

Izgovori. Vse drugo krivo, le geopolitika in pohlep koorporacijskih elit ne. Banke tudi nič krive!

Rast v srednji Evropi in baltskih državah naj bi letos po najnoveših ocenah EBRD-ja dosegla 2,8 % in se v letu 2027 umirila (lol) na 2,5 %. Napovedi za obe leti so popravljene navzdol zaradi pričakovanega vpliva energetskega šoka, čeprav se pričakuje, da se bodo naložbe še povečale (lol). V jugovzhodni Evropi se bo rast letos upočasnila na 0,5 %, predvsem zaradi fiskalne konsolidacije in politične negotovosti, prihodnje leto pa naj bi dosegla 2,0 %.

Rast na zahodnem Balkanu se bo po napovedih letos okrepila na 2,9 %, leta 2027 pa na 3,5 %. Podprta naj bi bila z velikimi javnimi naložbami in infrastrukturni projekti po vsej regiji. V vzhodni Evropi in na Kavkazu naj bi ostala pri okoli 2,8 % in se prihodnje leto povečala na 3,9 %. Rast v srednji Aziji se bo po pričakovanjih umirila na 5,6 % in nato na 5,3 %.

Karte, mečemo karte, upamo na najboljše ...

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je prav tako poslabšala gospodarske obete za Slovenijo. OECD je napoved rasti za letos znižal z 2,3 na 1,9 %, za leto 2027 pa z 2,3 na 2,2 %.

Gospodarska aktivnost se je v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s prejšnjim predvsem na račun domačega povpraševanja povečala za 0,7 %. Na trgu dela še naprej ostaja pomanjkanje potrebne delovne sile, stopnja brezposelnosti je bila marca 3,9 %, kar je skupaj z reformo plač v javnem sektorju spodbudilo rast plač, navaja poročilo OECD-ja.

Nominalne plače so se v 2025 zvišale za 5,9 %, medtem ko so se stroški dela na uro v zadnjem četrtletju lanskega leta na letni ravni zvišali za 17,1 %, deloma zaradi izplačila novega zimskega dodatka. Kot so še izpostavili pri OECD-ju, je pritisk na plače okrepilo še 16 % zvišanje minimalne plače na začetku letošnjega leta.

Novejši podatki kažejo, da se vpliv konflikta na Bližnjem vzhodu kaže postopoma. Letna stopnja inflacije se je z marčnih 2,4 % aprila povzela na 3,4 %, kar odraža predvsem rast cen energije v vrednosti 15,6 %. Aprila se je močno zmanjšalo tudi zaupanje potrošnikov.

Na drugi strani se je industrijska proizvodnja marca na mesečni ravni povečala za 4,9 %, promet v trgovini na drobno pa se je na mesečni ravni povečal za 0,8 %, kar po navedbah OECD-ja kaže na odporno industrijsko proizvodnjo in povpraševanje potrošnikov.
Poleg obstoječe regulacije cen goriv zunaj avtocest je vlada, da bi omejila rast cen goriv, znižala trošarine in začasno ukinila okoljsko dajatev na pogonska goriva.

Blagovna menjava se je okrepila pred konfliktom, obseg izvoza pa se je januarja in februarja na mesečni ravni povečeval, zlasti izvoz v države zunaj EU-ju, navaja OECD. Fiskalna politika bo po navedbah OECD-ja letos ekspanzivna, nato pa se bo leta 2027 kljub višjim obrambnim izdatkom in večjim stroškom plač v javnem sektorju zaostrila. Obrambni izdatki se bodo z 1,9 % BDP v lanskem letu do leta 2027 povečali na 2,0 % BDP, kar bo država financirala z zadolževanjem.

Plače v javnem sektorju bodo letos zaradi reforme višje za 0,5 %, medtem ko se bodo izdatki za dolgotrajno oskrbo letos povečali za 1 % BDP-ja.

Trajno višji obrambni izdatki zahtevajo ponovni razmislek o prioritetah porabe, medtem ko so za dolgoročno podporo rasti in fiskalni vzdržnosti potrebne nadaljnje pokojninske in davčne reforme, kot je znižanje visoke davčne obremenitve dela, so zapisali v OECD-ju in dodali, da zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv zahteva reforme za pospešitev naložb v omrežje in nizkoogljično energijo, kot je poenostavitev postopkov izdajanja dovoljenj.

Javni dolg naj bi v letih 2026 in 2027 na splošno ostal stabilen, na približno 66 % BDP-ja. Predvidena znižanja davkov v vrednosti 1,5 % BDP-ja v letošnjem letu in v vrednosti odstotka BDP-ja v prihodnjem letu po pojasnilih organizacije niso vključena v napovedi, ob čemer so opozorili, da je zaradi tega tveganje za višji primanjkljaj in dolg povečano.

Zasebno porabo in naložbe bodo letos bremenile predvsem cene energije in povečana negotovost, a naj bi bila te odporne zaradi močne rasti plač. Rast bodo ob tem podpirale višja državna poraba in državne naložbe. Po pričakovanjih si bodo naložbe od sredine letošnjega leta opomogle, predvsem zaradi podpore pri obnovi po poplavah, sredstev EU-ja in močnejšega zunanjega povpraševanja.

Inflacija se bo letos predvsem zaradi višjih stroškov energije zvišala. Leta 2027 se bo zaradi močne rasti plač na trgu dela le postopoma umirila. Tveganja za negativen trend po navedbah OECD-ja vključujejo pomanjkanje rafiniranih naftnih derivatov in kemikalij iz držav Perzijskega zaliva, zlasti reaktivnega goriva in smol, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, in šibkejše povpraševanje evropskih trgovinskih partneric.

Na drugi strani bi lahko večja poraba zaradi boljšega razpoloženja od pričakovanega skupaj z odpornim trgom dela ohranila močan gospodarski zagon.

Prihaja, prihaja. Pripravite se. Puf ...

Se pravi navkljub težavam v svetu Slovenija prosperira. In vse to je Golobova vlada zrihtala.

V prenesenem pomenu torej v SLO ima 50% naroda še vedno denarja za si z njim rit brisat. Če smo izvozno nekonkurenčni pomeni da je izvor denarja ki vse to poganja znotraj države.