Ekonomija. (Tehnologija ji diha za ovratnik).

Baje je Kitajska ravnokar prehitela Italijo po letnem GDPju.

Italijanov je 60 milijonov, Kitajcev pa vsaj 20 krat toliko.

Kar seveda pomeni, da imajo Kitajci 5% GDP per capita Italije.

Da se boste vedeli orientirati. Da vas pa še malo zmedem, Kitajcem raste GDP trenutno s 16,8% letno.

Si ti zihr za tele podatke. ..kolikor je meni znano bo rast Kitajskega BDP v letošnjem letu max. 10 odstotna. Glede celotnega BDP-ja (merjenega po kupni moči) pa so Kitajci že zdavnaj prehitel Italijane in "dihajo za ovratnik" samo še EU in ZDA. Per capita so pa še daleč zadi (neki čez pet tisoč $).

Tudi to je veliko. Več od naših sosedov Hrvatov, več od Poljakov, Romunov, Bolgarov.... Malo manj od Čehov in Madžarov (če ta številka drži seveda).

BDP per capita imajo manjši od vseh naštetih.

nationmaster
LP

10 % rast je res veliko, vendar je imela tudi bivša Sovjetska zveza takoj po II. svetovni vojni tudi čez 30 odstotno gospodarsko rast. Ta so dosegli z ogormnimi kapitalskimi investicijami + veliko poceni dela....v letih je premica samo padala ker ni bilo pravega akceleratorja gosp rasti- znanja! Bomo vidl kaj bodo storili Kitajci.

Motiš se amerikanec.

Stroj za obiranje jagod ali za likanje srajc ne obstaja, ker bi bil danes predrag. Jutri ne bo več tako.

Poglejt tale (marjanov) link.

Tja stvari gredo in tudi obiralci jagos skupaj s stevardesami so samo vprašanje časa.

Se pa zavedam, da praktično vsi ekonomisti temu nasprotujejo. Od tistih ki jih ne maram, da tistih ki jih imam rad.

Samo se motijo.

Tako enostavno, je ja. Ko bo ekonomsko smiselno, se bo vsako delo avtomatiziralo. Se strinjava.

Kregat se je pa treba zaradi tega, ker ni tega v nobenih "uradnih" projekcijah.

Od dela čez 20 let praktično ne bi bilo več mogoče živeti. Pa je še vsa (ekonomska) politika usmerjena v "odpiranje novih delovnih mest".

> ne govoriš ves čas, da bo po letu 2020 itak vseeno? Ni bil na začetku datum še malo prej postavljen?

>> Od dela čez 20 let praktično ne bi bilo več mogoče živeti.

Poleg cene delovne sile, je tukaj še kvaliteta proizvoda.

Bolje stroj v Sloveniji, kot manufaktura v Etiopiji.

Avtomatizacija bo pa "penetrirala" zelo po modelu mobitelov. Najprej so redki, kar naenkrat jih imajo pa vsi. Pa ne v neki oddaljeni prihodnosti, precej prej.

Ravno kvaliteta proizvoda je pomembna. Saj kvantiteta ne pomeni nič, kvantitete imamo dovolj iz Kitajske, Indie ... Pa vsi vemo, da se nakup ne izplača! Po dveh mesecih ti čevlji razpadejo, majica raztegne in obleka zbledi. NE HVALA! Na kitajskem pa se bo s takim pristopom kaj kmalu pričela recesija, saj cena delovcev raste, cena goriv prav tako, modernizacije pa od nikoder, ker se jim sploh ne izplača preveč v modernizacijo vlagat, ker imajo tak presežek delovne sile. Pri nas je drugače, delovne sile je iz leta v leto majn. Uvažati tuje delovce je preveč rizično (Francija, Belgija - nemiri ... ), tako da nam ostane le avtomatizacija - bolonska strategija, visoko izobraženi kadri ... Ko se bo pojavil problem, da bo preveč delovne sile, se bo skrajšalo delovni čas in povečala učinkovitost dela in tako bomo dosegli kvalitetnejše življenje in večjo gospodarsko rast (nič socialnih problemov - brezposlnost). Ampak tu pa nastopi največji problem, zaviranje razvoja v šolstvu (ker so zastareli kadri na univerzi), zaviranje razvoja v gospodarstvu (ker so zarjeveli direktorji, brez idej in poguma, v svoji aroganci škodujejo sebi, razvojemu podjetju in zaposlenim).

Kako spodbuditi delavce, da se poveča učinkovitost dela:

- ustvarjati dobro delovno okolje, kjer se posluša vsakega zaposlenega in se ga primerno na uspešnost podjetja tudi plača
- optimizacija dela, kar pomeni, da če delovec ne dela nič, naj ne visi na delovnem mestu ampak naj raje poležava doma, ko se bo odločil, da bo kaj delal naj pa pride delat!
- Pravilno vrednotenje dela in razdeljevanje dobička med zaposlene (vsak pa ima možnost, da svoj dobiček vlaga v lastništvo podjetja).
- Če bi bili delavci lastniki podjetja, bi se velko bolj trudili za napredek v podjetju!
- VARČEVALNI UKREPI! Uporaba odprtokodnih programov, zaposlitev pridnih ljudi, predvsem pa učenje, učenje in še enkrat učenje na delovnem mestu, da zaposleni nadometijo izgubo znanja, ki se dogaja na naših prelepih fakultetah.

DEJSTVA:
- Človek s fakulteto je na začtku, brez iskušenj je slabši kader kot samouki neštudirani delavci, zakaj?
- Sredstva za razvoj pogoltnejo večinoma stari post komunistični konglomerati v delovno intenzivnih panogah, zakaj?
- Ko je direktnor uspešen, je praksa da se ga zamenja, zakaj?



Drugače pa strnjeno v eni povedi:

Optimizacija dela, s pomočjo avtomatizacije in učinkovitim nadzorom dela ter spodbujanjem inovativnosti je mogoče postati najbolj konkurenčeno in uspešno podjetje!

Vse kriva je naša politika!

hermes: Ekonomisti se ne upirajo avtomatizaciji, le Thomas je reku, da ekonomisti posvečamo premalo pozornosti avtomatizaciji, saj jo v nobenih ekonomskih napovedih ne omenjajo resno. Jz pa sm mnenja, da je večji problem izvoz delovnih mest (npr. Tobačna v Lj) in ima slabši učinek kot avtomatizacija (ta tudi naredi nekaj delovnih mest).

Zato ja, ker si ekonomist.

Eni insiderji pa delamo reči, kot so avtomatične likarice in podobne zadeve. Vidimo bolje od vseh ekonomistov skupaj. Trust me.

Človek kot je, temu ne bo najbojš kos, se bojim. Še dobro, da taka zlata doba ne bo predolgo trajala. Kvečjemu nekaj let, če bo sploh kdaj prišla.

Jasno, prišla bi in to kar kmalu, vendar je Singularnost prav mogoče bližje. Ali pa vsaj ne dolgo potem.

Tako da ... ta Golden Age bo kratkega veka, če sploh bo kdaj. V nekaj generacijah bi se spremenili v nekakšne langurje. Ko se ne bi grebli več za materialne dobrine, bi lahko postali zelo nasty. Vsaj tempeljski langurji postanejo.

Zakaj? Ker če je okolje preveč prijazno, potem za reprodukcijo tekmuješ z drugimi pripadniki vrste, ki pa niso tako prijazni kot okolje. Precej manj in čedalje manj. Samo tako in tisti tempeljski langurji prenesejo svoje gene naprej.

Tisti v divjini, ki nabirajo sadeže in se izogibajo leopardom ... tiste evolucija dela prijaznejše ene z drugim.

Utopija v Thomas Moorovem smislu je prekletstvo!

Vsaj dokler nimaš absolutne kontrole nad genomom in evolucijo.

Moram pojasnit.

Nič nimam proti Krasnemu novemu svetu, če naredimo še en edit čoveške narave, predvsem pa evolucije.

Imam no, namreč da se da še precej boljš in je škoda tako izgubljat čas.

> Če ljudje ne bodo imeli dela, posledično ne bodo imeli denarja in zaradi tega ne bodo mogli več trošiti in krog je končan. Vsem bo šlo slabše. To je en vidik tehničnega razvoja.

Ne, ne. To pa ni nujno. Ljudje morajo postati samo lastniki, pa to ni problem.

Če bodo pa ljudje delavci - kot hočete komunisti - potem pa seveda. Ne bodo imeli živeti od česa!

Zato sem tako proti "proletarski politiki".

Pa smo spet tam, najprej bodo nekateri teško delali da si bodo kupili robota, potem bo prišla druga generacija ki bo podedovala robote in s posojo le teh služila in kupovala nove in rezultat je še večje razslojevanje!

Pa sej neka mera razslojenosti je zdrava, da se pač pokaže da so nekateri ljudje bol ambiciozni kot drugi in dajo več na to, da imajo moč in vpliv v družbi. Ampak ko se pa začne, da ljudje niti za hrano nimajo, čeprav so do neke mere lahko tudi sami krivi ( lenoba, slabe osebnostne lsatnosti ... ), še vedno je osnovna dolžnost civilizacije prehraniti vse človeštvo!

Da seveda, nič nimam proti tehničnem razvoju, tudi meni ne ugaja mislnost, da pa bi sedaj kar vsi morali biti delavci in tovariši ... Ampak če bomo kar na enkrat vsi lastniki kapitala, kje bodo pa kapitalisti? Seveda je teoretično možno, da bi vsak državljan recimo slovenije vlagal v podjetja, katera bi se modernizirala in na koncu nebi več potrebovali delovne sile in lastniki vse kapital si samo delili. Samo kaj ko navaden delavec ne more niti preživeti svoje družine, kaj šele da bi vlagal v delnice!

Edina rešitev za to bi bila:

- Kot davek bi se uvedel nujni delež ki ga moraš vlagati v lastništvo različnih podjetji (ja vem zelo radikalno) - ali pa samo velike olajšave pri davkih pa bi se povečalo vlaganje.
- Zakonsko določen delež dobička ki bi šel na račun zaposlenega, toda tega denarja nebi dobil na roke ampak bi s tem dokapitaliziral podjetje. Tako bi mu z leti v podjetju rasel tudi lastniški delež. (seveda bi to vsem večjim lastnikom smrdelo) Svoj delež bi seveda kasneje lahko prodajal, ampak bi se uvedlo neko obdobje v katerem ne smeš prodajati svojih delnic,
- Spodbujanje vlaganja, zmanjševanje davkov na obresti ...
- Varovalke, da nekateri posamezniki nebi obvladovali prevelikega kapitala, da se ustvari dijamantni model socialne strukture prebivalstva!
- Progresivna obdavčitev davka na dobiček.

In še mnoge reči. Prvo kar pa je potrebno pa avtomatizirati državno upravo in ZDESETKATI število zaposlenih v njej!

> Prvo kar pa je potrebno pa avtomatizirati državno upravo in ZDESETKATI število zaposlenih v njej!

Avtomatizira se pač tisto, kar se lahko, kar se najprej najlažje.

Se strinjam, da so prepovedi in obligacije nesmislne in samo kličejo po kriminalu in upornikih. Pa tudi res sem se narobe izrazil kot edina rešitev :), nekako postavljamo teorije ... Seveda se bo svet obrnil kot se bo ...

Glede avtomatizacije, absolutbno se strinjam, da ne gre toliko za sam tehnološki razvoj ampak za način mišlenja. Recimo tipični primer neumnosti delodajalca: "v službi moraš bit 8h na dan, neglde na to a kaj delaš ali ne ...". ZAKAJ?

Kaj če narediš svoje delo v 3h urah, zakaj nebi mel možnosti, da si vzameš dopust? Mislnost, da če človek ni na delovnem mestu, da mu skozi okno frči denar je zgrešena.

Optimizacija dela ni samo to, da delovcu postaviš pred glavo tekoči trak. Pomembnejše od tega je, da je delavec pri stvari, da zna delati z vsemi aparaturami in da ob morebitnih posodobitvah tudi sam predlaga, kaj mu bi olajšalo delo, kaj naj se naredi, da bo proces stekel lažje hitreje brez zapletov.

Klinc gleda mojega delodajalca! Ni on moj ljubček al kaj, da mu bom še denar dajal! A ste trapast? Dam raje v delnice konkurence, če ji gre boljš!

Isto velja tudi za mojega zposlenega! Dam mu, kolikor je treba plus toliko, da maksimalno dela. Najrajš pa nič, da mi vse podelajo stroji.

Tito in amerikanec se motita če mislita, da ljudem diši kakšen korporativizem. Tudi če jim, je recept za katastrofo.

Široko delničarstvo, ownership society, to je daleč najboljši recept.

Kako pa amerikanec gleda na prihodnji razvoj je pa tko ... kot netehnični ljudje na splošno gledajo.

Thomas, kaj pa boste naredili tehnični ljudje za prihodnost?

Sem nekaj časa nazaj spraševal, kaj menite o tehnokraciji, meni se ideja strašansko dopade, samo, problem je, da znanstvenikov politika ne zanima dovolj. Politiko ljubijo samo ljudje kot je barbika (Pahor, za neuke). Navadnemu izobraženemu človeku pa je malo mar, za politiko, večina si ne vzame niti toliko časa, da bi prebrali časopuis! Sej prebere šport, vreme in črno kroniko, vse ostalo je pa že presežek ...

Kaj bi se lahko storilo na tem področju in to relativno hitro? Ali je spet potrebnih 1000 let, da se bo kaj premaknilo?

Tu se pa nekako nebi strinjal s tabo, razoj v računalniški tehnologiji ni namenjen sam sebi ampak vedno močnejšim računalnikom, kateri nato lahko poganjajo vedno zmoglivejše aplikacije. Tudi Office ratuje vedno bolj požrešen. Že res, da lahko skoraj vse narediš z Office 95, samo poleg kakšnega teksta si človek kdaj zaželi zaigrati še kakšno igro, si ogledati kakšen film, ali prekodirati kakšno glasbo ... Glavni cilj pa je, da bodo naredili tako zmogljive računalnike, da bodo že neke vrste UI (AI).



Drugače pa lahko gre tudi za varčnejše računalnike, ki bodo za enako zmogljivost porabili veliko manj energije in tako dalje, to vse v en koš metati ni smislno :) ...

Še en bl moderen primer da ne boš reku kako sm v zgodovini. Tehniki izumljajo vedno bolj zmogljive računalnike, ki pa ne najdejo široke uporabnosti. Tako za povprečno družino oz. povprečno podjetje popolnoma zadostuje najslabši model na trgu. Ko se bodo kupci enkrat zavedal, da je čist useen ker računalnik imaš, če boš na njem uporabljal le office, bodo imela velika računalniška podjetja problem, ker trg zahtevnih kupcev ni velik. Tehniki, ki bodo pa to razvijali bodo pa razočarani, ker jim bodo ekonomisti zaprli pipco za razvoj...

Neumnosti klatiš.

1. Za domačo uporabo se večinoma prodajajo dobri compi, ker mulci poganjajo igrce, ki pa so najzahtevnejše (in najdražje) aplikacije za PCje. To nekak vključuje 9/10 familij k majo otroke, aritmetka ti pa naj nebi delala težav ane? (Moji tastari recimo še vedno uporabljajo Athlona700 z 128mb rama.)

2. Primarni sektor prodaje PCjev niso familije ampak podjetja. Ta imajo iz praktičnih razlogov (hardver ne sledi softveru, support cycle,...) amortizacijo 2-3 leta.

3. Hitrosti računalnikov so še vedno daleč premajhne za potrebe dobrobiti človeštva in ekonomije (simulacije, foldanje proteinov, genski algo....), tako da brez skrbi, ga ni pomembnega "finančnika/ekonomista" v resni velki firmi (IBM, MS, ...), ki ni hkrati še boljši strokovnjak (phd,masters) iz tehničnega področja.

Tu se ne želim poglabljati v temo računalništva (ker je tema nekaj popolnoma drugega), a se z veseljem udeležim debate, kjer bi razčistili, ali je smiselen tako hiter razvoj strojne opreme, ali si razvijalci koplejo lastni grob...

Bom tale moj donesek iz avtopilotov dal še sem. Še bolj spada tukajle sem.


Tako kot vedno več denarja zapraviš za mehanike na novih avtih? Prvih nekaj let ga praviloma sploh ne vidi.

Avtodiagnostika na modernih letalih, pa tudi moderne napreve serviserjev, manjšajo tudi ta opravila.

Si bil kej pri vulkanizerju lejtli? Poglej recimo uravnotežanje koles. Elektronska diagnostika je standard. Gume nimajo več nogavic (zračnic) že davno ne in tudi snemanje/natikanje gum ni več ročno, kot je nekdaj bilo.

Prej bi rekel, da je to nekaksen konsenz med tranzicijo k popolni avtomatizaciji. Zato, da so storitve rezervirane za cloveka. Ker clovek po mojem mnenju mora nekaj poceti v svojem vsakdanjiku. Ne vem in niti si ne predstavljam, kako bi zgledalo, da bi vsi (ali vecina) kar na enkrat ne bi imeli nobenih obveznosti. Zato menim: storitve - clovek. Pac, psiholoska fora. Isto, kot pri pilotih.

Sem že parkrat navedel primer, ko je biologija zadihala fiziki za vrat. V 19. stoletju. Lord Kelvin je rekel, da je to smrt biologije, vendar je bila le smrt njegove variante fizike.

Tako da ne se zavaravat o kakšnih harmonijah, drugih kot so logične implikacije.

Kar se tiče proizvodnega sektorja v Ameriki, je outsourceing na Kitajsko in Indijo manj pomembna zgodba, kot je recimo nova Toyotina tovarna v USA, ki ne bo imela nobenega proizvodnega delavca, takorekoč.

Delavci se odpuščajo iz fabrik, proizvodnja pa je vse večja. 10% zaposlenih Američanov v manufacturingu v ZDA, hkrati pa 1/4 svetovnega outputa.

Vsak dan manj delavcev naredi vsak dan več.

Zato je "bitka za odpiranje novih delovnih mest" - potrata denarja. Tudi v Sloveniji, jasno.

Če moje delo avtomatiziraš, bom jz za kazen oziroma iz hvaležnosti tvoje. Pol greva pa lahko skp na center za socialno delo po vlogo.