» »

Kaj bomo pa z [vstavi poljubnega delavca]?

Kaj bomo pa z [vstavi poljubnega delavca]?

strani: « 1 2

BigWhale ::

V debati o trgovinah brez blagajnicark sem bil postavljen ob dejstvo:

Kaj bomo pa s tolk blagajnicarkami?!

Problem je precej resljiv. Z njimi bomo naredili isto, kot smo naredili s kurjaci parnih lokomotiv!

Se nam obeta mnozicna brezposelnost? Bolj kot smo razviti, manj nas dela? Ljudji dejansko v tem vidijo probleme. Hudica, vsi bodo brez sluzb. Verjetno res. Se bo stanje popravili zbalansiralo? Bodo nastale nove sluzbe? Nekaj vsekakor. Dandanes obstaja delovno mesto za 'vodjo koordinatorjev pospesevanja marketinga v internetu' Ali nekaj temu podobnega. Jaz si sicer ne znam predstavljati kaj tak clovek pocne ampak, tisti, ki ga je zaposlil, pa upam, da ve koga je zaposlil in zakaj mu ni dal naziva kar 'komercialist'. Vseeno se mi zdi, da delovnih mest ne bo toliko kot bo brezposelnih. Prav kmalu bo tudi oglasevanje tako targetirano, da niti pospesevalcev ne bos nucal. Bo google vse sam naredil.

In ce bo 90% dela opravljenega brez cloveskega delavca, od kje hudica jim bo denar, da ga zapravijo v trgovinah in kupijo vse tisto kar tovarne naredijo?

Mi kdo verjame, da bo Unior v Zrecah Vinkotu raje dal dvojno mesecno placo, da NE BO prisel v sluzbo?

I for one welcome

WarpedOne ::

>> Bo google vse sam naredil.

Tudi optimiziral posamezne strani, da bodo prikazane prej kot druge? Kdo bo določeval vrstni red ter količino kompjutinga, ki ga optimizator lahko posveti določeni strani? Pay more, get optimized better? Kaj pa če nekdo pogrunta način, kako ta optimizator vršt na finto in ga prisilit, da bo neko stran še bolje optimiziral, kot pa je bilo plačano? Here you have a job.

>> In ce bo 90% dela

Osnovna napaka: predvidevaš da je količina vsega razpoložljivega dela konstanta. Ni. Z vsakim novim izdelkom ali storitvijo se pojavi VEČ KOT ENA nova priložnost za novo storitev ali izdelek, ki se nekako navezuje nanj in ga dopolnjuje. To ni krog, to je spirala v kateri smo VEDNO omejeni s komplet razpoložljivim kompjutingom, vključno človeškim. Edina varianta da smo skupno še bolj bogati je to, da se še več stvari avtomatizira - sprosti se kup ljudi, ki lahko delajo nekaj novega, kar prej ni delal še nihče.

>> Mi kdo verjame, da bo Unior v Zrecah Vinkotu raje dal dvojno mesecno placo, da NE BO prisel v sluzbo?

Zakaj bi ga ravno Unior moral plačat da nič ne dela? Zakaj pa ne Mestna Snaga? Vinko si naj raje omisli neko lastništvo, ki ga bo prodajal drugim.
How do you know what you don't know?

Zeberdee ::

Nekaj napačno predpostavljaš Kit.
Do napake bomo prišli, če boš bolj razložil tvojo (oz. predstavljeno) tezo.

Luka Percic ::

UTD je rešitev. Podjetja se pusti rast, zato da skozi davke več prinesejo. Denar pa razdeliš raji, vsem enako.

Potem pa naj se ljudje zaposlijo ali pa ne. Ni več važno, denar za trošit pa vseeno je.

Pa revolucij tudi ni, kar je v osnovi fajn reč.

BigWhale ::

Tudi optimiziral posamezne strani, da bodo prikazane prej kot druge? Kdo bo določeval vrstni red ter količino kompjutinga, ki ga optimizator lahko posveti določeni strani? Pay more, get optimized better? Kaj pa če nekdo pogrunta način, kako ta optimizator vršt na finto in ga prisilit, da bo neko stran še bolje optimiziral, kot pa je bilo plačano? Here you have a job.


No, ni bilo misljeno cisto dobesedno ampak vseeno, tudi oglasevanje se posodablja in nadgrajuje in tudi tam bo avtomatizacija marsikaj nadomestila.

Osnovna napaka: predvidevaš da je količina vsega razpoložljivega dela konstanta. Ni. Z vsakim novim izdelkom ali storitvijo se pojavi VEČ KOT ENA nova priložnost za novo storitev ali izdelek, ki se nekako navezuje nanj in ga dopolnjuje.


Vsekakor ni konstanta. :) Lej, preprosto. Kurjaci so postali dodatni sprevodniki, ker so vlaki vozili hitreje in je bilo treba karte hitreje preluknjat, da ni blo vmes postaje. Potem je so zaceli prodajati avtomatske karte, sprevodnika nisi vec nucal. Pol sprevodnikov je postalo natakarjev, ker so delili zastonj pijaco med voznjo. Nakar si pripeljal robotski vozicek, ki je sam delil pijaco. Cetrt natakarjev si porabil za nakladalce pijace v robota. Nato si se robota nadgradil, da je znal pijaco kar sam vzet iz omare. Pol si vzel spet polovico tistih natakarjev in jih uporabil zato, da so postali skladiscniki, ki so polnili omare s pijaco. Ob naslednji nadgradnji ostanes pri vozniku vilicarja, ki take integrirane hrambne enote kar z vilicarjem vstavi, kot neko kaseto, v vagon. To omaro pa ze v tovarni napolnijo. Na koncu uporabis se avtomatski vilicar...

Zakaj bi ga ravno Unior moral plačat da nič ne dela? Zakaj pa ne Mestna Snaga? Vinko si naj raje omisli neko lastništvo, ki ga bo prodajal drugim.


No, Unior zato, ker je vcasih delal v Uniorju, potem je pa Unior zgruntal, da ena masina nardi vec francozov v treh ura kot jih Vinko v enem tednu. Masina Vinkota odplaca v enem tednu za cel mesec. Ostalo kar nardi, je pa presezek za Unior.

ahac ::

Ampak rabiš pa nove ljudi, ki vse tiste robote in viličarje vsaj razvijejo in oblikujejo... če se že zgradijo čisto sami. In seveda rabiš tudi nekoga, da bo ljudi naučil razvijat robote.
Slo-Tech Discord - https://discord.gg/ppCtzMW

l0g1t3ch ::

Ampak potem imaš še robote, ki razvijejo te druge robote in viličarje. V končni fazi lahko vsa človeška delovna mesta zapolnejo roboti. Thomas pravi da bomo dobili samoizbolšujoče procese v roku 10ih let in ko bo do tega prišlo bo človek odvečni faktor.
Me pa dejansko zanima kaj bodo ljudje potem počeli če se uresniči thomasova vizija.

darkolord ::

Popravljali robote, ki izdelujejo robote, (ki izdelujejo robote, ....)
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

moj_nick ::

Vsi bomo pravniki, ekonomisti in politiki. Teh ne more noben robot nadomestiti ;)
110111001001010001010000

ahac ::

Če se uresniči Thomasova vizija potem ves skupaj sploh ne bo važno.

Ampak če pa ostanemo na realnih tleh bo pa še vedno treba imet ljudi, da bodo razvijal, programiral, upravljal, oblikoval, prodajal... robote.

ps. Če se pa zgodi, da roboti razvijejo tako intelegenco, da bodo tudi to počel sami.. potem bomo pa rabil vojsko ljudi, ki se bo borila proti njim. ;((
Slo-Tech Discord - https://discord.gg/ppCtzMW

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ahac ()

l0g1t3ch ::

Če bo AI si bodo računalniki sami pisali softwear, sami bodo razvijali nova vezja, sami si bodo oblikovali design, ...
Skratka človek bo nepotreben.
Sedaj pa recmo da imamo 2 možnosti:
a) izbruhne vojne proti robotom kar bi 99,99% zgubli
b) živimo mirno ampak kaj naj v tem primeru delamo ? Cele dneve gledamo v luft ?

darkolord ::

Kaj bi pa roboti delali?
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

l0g1t3ch ::

tisto kar sedaj ljudje

WarpedOne ::

>> Kaj bi pa roboti delali?

Bingo, še vedno jim bo treba nekako dopovedat kakšne so naše želje. Vsadek v glavo? Ste prepričani, da bo na tem nivoju tehnologije denar sploh še imel kakšen smisel?
How do you know what you don't know?

moj_nick ::

Ne bluzite z vojnami. Okej, roboti bodo vse delali. Kdo bo pa porabljal? Kdo bo ustvarjal povpraševanje po izdelkih? Roboti? Robot nima nobenih potreb; če ga rabiš, ga priklopiš na elektriko, če ne, pa ne. Samoiniciativno se pa robot ne bo vžgal, ker nima potreb, nima pleasure-a; še celo več, njegovo delovanje mu prinaša samo "minus" zaradi amortizacije in nobenega "plusa" (pleasure-a), zato se bo brez človeka na njem nabiral prah.
110111001001010001010000

darkolord ::

tisto kar sedaj ljudje


Sadili krompir, gledali televizijo, govorili po mobilnem telefonu, hodili na izlete, ... ?
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

TESKAn ::

Hehe, pa bomo imeli stroj, ki krompir posadi, okoplje, pobere, skuha, olupi in poje:P.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo, ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Pyr0Beast ::

.. in naredi vodko iz njega.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

opeter ::

...ter seveda hodi na izlete.
Glejte najnovejšo animirako Wall-E... Robot sanjari, če je življenje po razmontiranju, heh.

Sicer pa se stirnjam z BigWhale-om, da če bo vse bolj avtomatizirano, kaj bodo ljudje sploh delali? Svetovali? Nudili svoje "storitve"?

V prihodnosti vidim predvem sledeče kadre: zdravnik, politik, ekonomist (za prodajo megle), smetar/predelovalec smeti (zelo donosen posel, verjetno najbolj donosen in spoštovan v prihodnosti od vseh ostalih naštetih), mehanik (hmm... čeprav, če se bodo mašine same popravljale, je vprašanje ekzistence oz. smiselnosti tega kadra), odvetnik in sodnik (lahko celo v eni osebi), ali pa raje policaj-sodnik (aka Judge Dredd)?
Hrabri miĹĄek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oÄće" Hrabrega miĹĄka
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

username ::

Dilema iz naslova teme je podobna slednji:
dve leti sem kupoval solato pri branjevki Francki. Sedaj sem se na lepem in brez posebnega razloga odločil (kar je moja pravica), da ne bom več kupoval solate pri Francki, temveč pri Jožici, ali pa da ne bom več jedel te j*bene solate sploh. Posledica: Francka je ob posel (ta del posla).

Nagradno vprašanje: kaj bo sedaj z branjevko Francko oziroma zakaj bi se jaz kot nekdanji kupec pri njej moral glede tega sekirati?

Tole mau pregruntajte, pa se vam bo mogoče kaj posvetilo...
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)

c00L3r ::

Včasih si potreboval 10 ljudi da si skopal nek jarek. Danes rabiš 1 človeka in 1 bager/kopač. V prihodnosti bo dovolj še samo bager/kopač. V vseh industrijah je tako. Pa ne si mislit da bomo potrebovali veliko ekonomistov za pisarniška opravila. Ti večinoma prepisujejo podatke iz 1 računalniškega programa v drugega. To pa zato ker imajo podjetja več različnih aplikacij, za različne dele poslovanja. V poslovni informatiki je zdaj ravno izziv povezati različne sisteme med seboj. Delovnih mest bo (žal) vedno manj.

darkolord ::

Ah kje, vedno več jih bo.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

opeter ::

Ah kje, vedno več jih bo.


Bi lahko napisal kakšno utemeljitev zgornje trditve?
Hrabri miĹĄek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oÄće" Hrabrega miĹĄka
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Zeberdee ::

Mogoče je potrebno razmišljati v to smer - večina storitev se ne bo mogla robitizirati. Bi kdo fukal Dato v ženski obliki?

darkolord ::

Bi lahko napisal kakšno utemeljitev zgornje trditve?


 Do leta 2000

Do leta 2000



 Do leta 2006 (off-scale za prvi graf)

Do leta 2006 (off-scale za prvi graf)



Včasih si res rabil 10 ljudi za skopat jarek, danes pa enega in en kopač. Potrebuješ pa vseeno še par 100 ljudi, ki ta kopač naredijo.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

Gandalfar ::

darko, moras upostevat da se je metodologija spremenila v tem casu zaradi politicnih razlogov. Brezposelnih je po mnogih ocenah vec, ampak se to skriva oz. namerno ne uposteva v teh seznamih.

c00L3r ::

Samo teh 100 ljudi naredi na tisoče kopačev in drugih delovnih strojev, ki bodo (v prihodnosti) večinoma sami delali svoja opravila. Pa še teh ljudi več ne bomo potrebovali. Dovolj bo skupina strojnikov, da bodo naredili načrt. Izdelavo bodo opravili drugi stroji oz. roboti.
Dosti stvari bi se že zdaj dalo avtomatizirat/informatizirat, samo je prehod zelo, zelo draga investicija. Sicer je res, da potrebujemo več inženirjev kot včasih, ampak vseeno ne niti približno toliko kot se je prej oz. se zdaj potrebuje delavcev.

darkolord ::

Samo teh 100 ljudi naredi na tisoče kopačev in drugih delovnih strojev, ki bodo (v prihodnosti) večinoma sami delali svoja opravila.

Saj je vseeno koliko jih naredijo. Ko so vse kopali še na roko, njihovih delovnih mest še ni bilo.

Stroji še zelo dolgo ne bodo vsega delali prav sami. Postajajo sicer vedno bolj učinkovito orodje - a še vedno orodje za človeka.

darko, moras upostevat da se je metodologija spremenila v tem casu zaradi politicnih razlogov. Brezposelnih je po mnogih ocenah vec, ampak se to skriva oz. namerno ne uposteva v teh seznamih.

To je število brezposelnih prijavljenih na Zavodu. Mogoče te številke res niso najbolj merodajne, ampak je pomoje vseeno razvidno, da razvoj tehnologije ne prinaša kakšnega skokovitega naraščanja brezposelnosti.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

Tear_DR0P ::

ne pozabit, da se človek počuti slabo, če ne počne nič - vsakdo rad nekaj počne - eni načrtujejo, drugi okopavajo, tretji programirajo - obstajajo pa tudi taki, ki ne vejo kaj bi počeli, zato malo lomijo klopce, drevje in razbijajo steklo
kaj bo počel franček, ker so ga odpustili v uniorju - nič, zapil se ga bo - kaj bo počel pa njegov sin? ja šel bo med viole
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Grey ::

Ja, tudi jaz se sprašujem, kaj bomo s tolikimi blagajničarkami. Odkar so postavili hitre blagajne v Mercatorju uporabljam samo njih. Na koncu, ko bomo dovolj razvili vse skupaj, bo ostalo samo še nekaj poklicev, ki jih bo lahko opravljal kdorkoli (en teden boš delal to, drug teden boš delal ono itd. - malo bolj dinamično in raznoliko delo). Seveda...ekonomija ne sme zaostajati za tem.

Saladin ::

Pravzaprav je rešitev precej enostavna:
Kader, ki postaja "obsolete", je treba primerno in pravočasno prešolat in preusmerit na druga delovna mesta.

Torej, če je velika firma pred propadom, ne puščat delavcev dve leti v strahu za njihovo službo, ampak jim že pred stečajem ponudit možnost prešolanja.

Tukaj pa moram tole komentirat:
Nagradno vprašanje: kaj bo sedaj z branjevko Francko oziroma zakaj bi se jaz kot nekdanji kupec pri njej moral glede tega sekirati?

Kot povprečen "klasičen" kapitralist se zaradi tega ne boš niti najmanj sekiral (saj nočeš dodatnega zgubljanja časa in dodatnih stroškov). Ne boš nič boljši od maksimalno produktivnih robotov.

Vrži malo človečnosti notri (aka sociale), torej čas in denar, da se imajo ljudje čas in možnost prilagoditi, pa prideš do tvoje dileme iz druge teme.

Ali boš pustil temu kapitalistu, da sam odloča o usodi svojih delavcev (in kolikšna je verjetnost, da se bo potem sploh kaj zmenil za delavce)
ALi boš pustil državi, da ureja usodo teh delavcev (z tem obremenjuje kapitalista, bodisi z dodatnimi davki ali drugo zakonodajo).

Perfekten sistem deluje le z perfektnimi ljudmi. Dandanes so kompromisi vse.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

gzibret ::

Da odgovorim na topic debate...

> In ce bo 90% dela opravljenega brez cloveskega delavca, od kje hudica jim bo denar, da ga zapravijo v trgovinah in kupijo vse tisto kar tovarne naredijo?

Zaposlitve se selijo iz proizvodnje v storitve. Poklici kovinar-strugar, livar, varilec, delavec v proizvodnji.... npr. pač niso več perspektivn in vedno manj bodo. Zaposlitev se bo selila na področje razvoja in storitev. Zato pa je količina zaposlenih v tem sektorju tudi eno izmed meril razvitosti države.

Perspektivni poklici v prihodnosti bodo sigurno povezani s turizmom, welness zadevami, raziskovanjem, učitelji tujih jezikov ipd...

Po drugi strani mora pa vsak kupit vsaj nekaj delnic proizvodnjih podjetij, da ne bodo vsega denarja popapali koncentrirani lastniki industrij.

Sicer pa, a nebi bilo fajn, da bi vso delo opravili stroji, mi pa bi počeli tisto, kar bi radi delali. Pa ne za to, da bi si lahko kupil kruh v trgovini, ampak zato, ker bi ti to pač pasalo?
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Avtomatizirali bomo vse do zadnjega, jasno. Le da smo začeli z drugega konca, kot bi kdo pričakoval.

Kakšen idealist iz 1970 bi menil, da bomo najprej avtomatizirali najtežja in nabolj zdravju nevarna dela, ljudje bodo pa ostali samo za takoimenovana "višja dela", ki da jih računalniki in roboti nikoli ne bodo zmogli.

Narobe! Začneli smo kar od kraja, kjerkoli se nudi tržna priložnost, mi kompjuteriziramo, avtomatiziramo in robotiziramo. Naše geslo je "uniči delo ki ga vidiš!". To pomeni, da v sili podelamo ali damo podelat drugim ljudem, če se pa le da, pa nakurimo mašino, da gre ona to narest.

Pri tem nismo izbirčni, za kakšna dela gre. Rudarjev kramp nadomestimo z vrtalno vidia glavo, kakor so 100 let nazaj s trakom nadomestili rudniške konje in njihove vodnike. Sploh ni nobene esencialne razlike, samo že od začetka uničujemo rudniška dela, vendar je stalno več nakopanega. Vedno racionaliziramo dela, če le imamo zato motiv.

Istočasno skoraj, smo pa začeli z druge strani. Najbolj intelektualna dela spremenimo v sekvenco monkey biznisov in jih damo narest mašineriji.

Tudi ta proces te transformacije, naj bi bil hudo intelektualno delo. Baje, da še hujše. Ampak avtomatiziramo počasi tudi te.

Kot bi gledal gurmana za samopostrežno večerjo. Pika sem in tja, brez nekega logičnega reda. Vendar red je. Avtomatizira se vse kar:

1 - že znamo

2 - pomeni zmanjšanje stroškov nekoga, vključno s stroški te avtomatizacije

To je vse jasno.

Ampak, kaj bo pa z delavci? Hja ... Na enak način, na kakršen izločamo "živo človeško delo" iz procesa, izločamo tudi železo. Že vse odkar smo ga odkrili, ga želimo uporabljati čimbolj racionalno. Tako kot vsak drug vir. Zato ne postavimo železne traverze, če treba ni. Če najdemo kakšno boljšo rešitev. Ne postavimo železne prečke, če je aluminijasta boljša za naš namen. Iz razloga cene in kvalitete, železo umikamo, aluminij umikamo, človeško delo umikamo ... vse umikamo iz proizvodnje, kjerkoli le mogoče. Da bi zmanjšali stroške in dvignili profit. Profit je gonilna sila našega napredovanja, pa če nam je to všeč ali ne. Podjetniški interes, da iz enega evra v enem mesecu naredi dva ali kakorkoli že, je the driving force ekonomije.

Hkrati pa nam obseg proizvodnje tako raste (zaradi iste "gonje za profitom in kapitalom", ki jo nekateri ideološko črtijo), da železa in delavcev rabimo vedno več. Čeprav ga danes rabiš za en avto manj, je avtomobilov toliko več. Plus drugih stvari.

Moj point je pač ta, da železa in delavcev se bomo enkrat znebili, a jih lahko še kar nekaj časa rabimo vedno več. Vsaj delavcev se bomo na koncu znebili, železa najbrž ne. Železa še najteže, od vseh materialov.

V človeški družbi, kjer je človek biološka stalnica, ekonomija se pa tehnizira, so nazadnje vsi priests, artists and whores.

Ko in če, pa posežemo še v biologijo, je prostituiranje črtano, razen mogoče za kinky games in sploh ni več nobena prava služba. Prav tako črtamo umetništvo in duhovništvo, če se autotransformiramo še sebe. Ker župnika ne rabš, če nikoli ne umreš, plus še umrle že kdaj prej, reloadaš. No ja, umetnine se pa lahko menjajo še dolgo. Mogoče.

Potem smo pa pri najbolj slavni temi vseh forumov na Slovenskem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

No ja ... bom morda rahlo kršil (nenapisano?) pravilo o oglaševanju na ST in povedal, kako se mi spopadamo z avtomatiziranjem. (Zbrište, če presodite, da ni primerno, ne bom zameril.)

Smo videli, leta nazaj, en HUGE problem, kako izračunati dober urnik za šolo. Pain in the ass. Brihtni kakor smo, bi nam morala uspeti avtomatizacija, ane?

Uletim tm julija v eno šolo, kjer ima pomočnik ravnatelja v zbornici po mizah lih ene tolk papirjev, kot Hitler preden je šu nad Ruse. Pa še enega pomočnika je imel, da mu je pomagal prekladat tiste papirje.

No, bomo napisali eno skripto in dali zadevo kuhat v RAM, rečem jaz.

Napišemo skripto, ki je morala vsebovati samo manjši del tistega v papirjih, računalniki bodo pa že premleli! Rečeno, storjeno.

Par let kasneje vemo kaj?

1 - računalnik/program JE superioren človeku

2 - vnos podatkov JE ŠE VEDNO pain in the ass

3 - drugje, v drugih aplikacijah zbrani podatki, imajo polno nekih "okraskov", ki otežujejo njihovo branje in prevajanje v simple ASCII format, kakršnega zahtevajo naše gerete. Ne vemo, kdo je žleht, kdo je neumen in kdo je samo konkurent.

4 - Anyway, mi podatke nekako le pridobimo in pošljemo v RAM, kjer se pod ognjem iz CPU, spražijo delišes!

Sumarno, uničili smo veliko visoko intelektualnega dela, skreirali pa veliko rutinskega. Morda še nekoliko več, kot ga je nekdaj bilo. Masa, oziroma volumen dela je zdaj manjši, a izginilo je "najbolj intelektualno" in ostalo rutinsko, "nižjekvalificirano". A vseeno, naša moralna dolžnost je, da ne dopuščamo, da bi bilo kaj slabše, kot je lahko. Važni so samo rezultati, nič drugega.

Paradigma, po kateri bi pa najprej avtomatizirali duhamorna opravila, sočna pa pustili človeku, se je pa spet enkrat izkazala za "idelistično utopijo". Tako ne gre.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gruntfürmich ::

odgovor je jasen: prišel bo TERMINATOR!
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Thomas ::

Treba je pa povedati in poudariti še to, da ko človek dobi bager namesto krampa in lopate, pa tovornjak namesto samokolnice in kalkulator namesto rehenšibarja, takrat človek nenadoma ODLOČA VEČ, kot je odločal prej.

Avtomatizacija proizvodnih procesov odpre neko polje nove svobode človeku na vrhu izvajalne (pod)piramide, ki je doslej ni imel. Dokler imam samo kramp in lopato, lahko samo kopljem z močjo svojih mišic tiste jarke, dokler se ne utrudim. Ko pa imam buldožer, skopljem bolj tako kot mi paše, lažje se desetkrat premislim vmes in zasujem že izkopano in skopljem drugje. Z mišicami bi že davno omagal, dizla imam pa že še.

Kot šolski ravnatelj, ne morem zahtevati 10 variant urnika od človeškega sestavljalca, še pri eni ta skoraj umre. Pri računalnikih pa nastavim varianto z učiteljem X in varianto brez učitelja X. Ko pride učitelj X grozit z odpovedjo 30. avgusta, mu s prstom pokažem na urnik brez njega in stvar je opravljena.

Avtomatizacija seli moč po prehranjevalni verigi firme - navzgor.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> 3 - drugje, v drugih aplikacijah zbrani podatki, imajo polno nekih "okraskov", ki otežujejo njihovo branje in prevajanje v simple ASCII format, kakršnega zahtevajo naše gerete. Ne vemo, kdo je žleht, kdo je neumen in kdo je samo konkurent.

O, lej, Thomas je srečal monopolista, ki omejuje konkurenco :P

Thomas> Ko pa imam buldožer, skopljem bolj tako kot mi paše, lažje se desetkrat premislim vmes in zasujem že izkopano in skopljem drugje.

Works both ways: Na Kitajskem se s problemom nezaposlenosti spopadajo tako, da se ob kopanju na roke desetkrat premislijo. S tem sicer kidajo denar skozi okno, vendar so izračunali, da ga tako skidajo skozi okno precej manj, kot če bi ga direktno dali ljudem, ki bi se jim potem ob brezdelju porajale nezaželene ideje.

Thomas ::

Trdim pa še tole, kar je morda doslej ostalo mau skrito v mojem pisanju o avtomatizaciji.

Vsak (sub)proces proizvodnega procesa, je pravzaprav borba proti neizprosni naravi. Človek je človeku sovražnik v daleč manjši meri, kot mu je zaveznik. Pravi nasprotnik je Narava, oziroma Okolje, v najširšem smislu te besede.

Tu gre za neko slepo in brezbrižno silo, ki pomečka in stre človeka/človeštvo brez usmiljenja in brez privoščljivosti, kadarkoli se ta znajde med njenimi zobatimi kolesi. Po pomoti ali kakorkoli.

Vse naše proizvodnje so borba proti neusmiljenim zakonom narave. Borba za toploto, svetlobo, vodo, hrano, optimalni vozni red ...

Bila je neka babica 100 let nazaj, ki je večkrat kuhala in pekla jedi. Če ji je padel košček živil na tla, ali se je kaj prismodilo, presolilo, zažgalo in tako naprej, je imela navado reči - "To je pa potica za Hudiča v Peklu!".

Točno to. Mi hočemo, da ima Hudič čim manj potice, mi pa čim več. Če zamujam vlake pri prestopih, ker so vozni redi trapasto nastavljeni, je to potica za hudiča. Če mi poči guma na kolesu, je to potica za hudiča. Neoptimalni urnik - je potica za hudiča, da se smeje nam v brk.

Ves smisel našega tehnološkega razvoja je po mojem v tem, da se naše mize šibijo pod poticami, Hudič pa strada ob prazni.

Česar pa ne bomo dosegli brez evoluiranja vseh naših proizvodnih (sub)procesov.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Na Kitajskem se s problemom nezaposlenosti spopadajo tako, da se ob kopanju na roke desetkrat premislijo. S tem sicer kidajo denar skozi okno, vendar so izračunali, da ga tako skidajo skozi okno precej manj, kot če bi ga direktno dali ljudem, ki bi se jim potem ob brezdelju porajale nezaželene ideje.


Kot je rekel Milton Friedman. Zakaj jim ne dajo potem raje žličk, da bi z njimi premetavali hrib, namesto z lopatami?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

opeter ::

Na Kitajskem se s problemom nezaposlenosti spopadajo tako, da se ob kopanju na roke desetkrat premislijo. S tem sicer kidajo denar skozi okno, vendar so izračunali, da ga tako skidajo skozi okno precej manj, kot če bi ga direktno dali ljudem, ki bi se jim potem ob brezdelju porajale nezaželene ideje.


Kot je rekel Milton Friedman. Zakaj jim ne dajo potem raje žličk, da bi z njimi premetavali hrib, namesto z lopatami?


Sicer pa je nekdo enkrat rekel: problem prenaseljenosti oz. povečane populacije se lahko reši na dva načina: naravna katastrofa (ter posledično lakota, bolezni itn.) ali pa vojna (ter posledično lakota, bolezni itn.).

Brezposelnost je namreč nekako povezan tudi z večanjem števila prebivalcev (sploh v današnjih časih), kar privede do revolucij, vojne itn.
Hrabri miĹĄek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oÄće" Hrabrega miĹĄka
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

WarpedOne ::

Ta nekdo je zamudu odlično priložnost, da bi bil tiho.

Brezposelnost ne naravno stanje stvari, pa tudi če nas je na celi Zemlji le 10. En ali dva bosta le gledala kako 8 drugih miga.
How do you know what you don't know?

Thomas ::

Brezposelnost je namreč nekako povezan tudi z večanjem števila prebivalcev (sploh v današnjih časih), kar privede do revolucij, vojne itn.


Človek je za druge ljudi izvor bogastva. Da drugim več, kot sam ponuca, s tem da obstaja.

Kot je rekel Warped. 10 ljudi bi bilo revnejših, kot 10 milijard.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

opeter ::

Brezposelnost je namreč nekako povezan tudi z večanjem števila prebivalcev (sploh v današnjih časih), kar privede do revolucij, vojne itn.


Človek je za druge ljudi izvor bogastva. Da drugim več, kot sam ponuca, s tem da obstaja.

Kot je rekel Warped. 10 ljudi bi bilo revnejših, kot 10 milijard.


V tem pa se v celoti strinjam z vama.
Hrabri miĹĄek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oÄće" Hrabrega miĹĄka
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

username ::

Zaposlitve se selijo iz proizvodnje v storitve. Poklici kovinar-strugar, livar, varilec, delavec v proizvodnji.... npr. pač niso več perspektivn in vedno manj bodo.
Ni nujno da bodo takoj čisto izginili.
A kdo gleda tiste oddaje na Discoveryju in sorodnih kanalih, ko specializirane delavnice obnavljajo in predelujejo starejše klasične avtomobile? Eni za tako zadevo plačajo velike denarje in te delavnice ter njihovi zaposleni kar sobro zaslužijo.
In tam je med zelo iskanimi profili recimo odličen varilec.
No res pa je, da tam ne more biti varilec fahidiot, ki ne zna nič drugega. Oziroma mora znati delati marsikaj, zraven pa tudi dobro obvladati varjenje..
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)

darkolord ::

Ja, dober varilec še vedno prekaša vse robote. In jih bo še kar nekaj časa. V industriji jih bo sicer vedno manj, dobri bojo pa ostali še dolgo.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

gumby ::

Ja, dober varilec še vedno prekaša vse robote. In jih bo še kar nekaj časa. V industriji jih bo sicer vedno manj, dobri bojo pa ostali še dolgo.


To pravijo dobri varilci, ane?
my brain hurts

noraguta ::

Ja, dober varilec še vedno prekaša vse robote. In jih bo še kar nekaj časa. V industriji jih bo sicer vedno manj, dobri bojo pa ostali še dolgo.


To pravijo dobri varilci, ane?


definitivno če okolje ni kontrolirano danes to še kar velja. seveda pa ne more konkurirat varilec v eni proizvodnji liniji, pa tudi zakaj bi itak jih manjka.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

noraguta ::

sem se pa zadnjič spomnil thomasovih urnikov ob temle .
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

gzibret ::

No, varilca sem dal kot ilustracijo. Lahko pa namesto varilca zamenjate za poklic: drobilec skal v kamnolomu :D

Kot teh skoraj ni več, tudi IMO varilcev kmalu skoraj ne bo več. Pa še marsikoga drugega.
Vse je za neki dobr!

WarpedOne ::

Sej se da enostavno posplošit: vse manj bo množičnih poklicev, vse več pa bo individualnih poklicev. Sej tko je že od nekdaj. 3000 let nazaj so bli vsi kmetje. Vmes so se pojavli kovači, pa zdravilci, pa duhovniki, potem rudarji pa železarji, pa tko naprej. Dokler ne bo poklic = ime in priimek.
How do you know what you don't know?
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

humanoidni roboti

Oddelek: Znanost in tehnologija
321977 (683) vostok_1
»

Roboti? (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Problemi človeštva
24918620 (13410) dzinks63
»

Ekonomija. (Tehnologija ji diha za ovratnik). (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Problemi človeštva
40519262 (10838) BigWhale
»

Na katerih področjih lahko ljudi zamenjajo Informacijske tehnologije? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
512902 (2177) G-man
»

Hišni in nekateri ostali Roboti->Jih res potrebujemo?

Oddelek: Znanost in tehnologija
121351 (738) |SNap|

Več podobnih tem