Kaj bomo pa z [vstavi poljubnega delavca]?

V debati o trgovinah brez blagajnicark sem bil postavljen ob dejstvo:

Kaj bomo pa s tolk blagajnicarkami?!

Problem je precej resljiv. Z njimi bomo naredili isto, kot smo naredili s kurjaci parnih lokomotiv!

Se nam obeta mnozicna brezposelnost? Bolj kot smo razviti, manj nas dela? Ljudji dejansko v tem vidijo probleme. Hudica, vsi bodo brez sluzb. Verjetno res. Se bo stanje popravili zbalansiralo? Bodo nastale nove sluzbe? Nekaj vsekakor. Dandanes obstaja delovno mesto za 'vodjo koordinatorjev pospesevanja marketinga v internetu' Ali nekaj temu podobnega. Jaz si sicer ne znam predstavljati kaj tak clovek pocne ampak, tisti, ki ga je zaposlil, pa upam, da ve koga je zaposlil in zakaj mu ni dal naziva kar 'komercialist'. Vseeno se mi zdi, da delovnih mest ne bo toliko kot bo brezposelnih. Prav kmalu bo tudi oglasevanje tako targetirano, da niti pospesevalcev ne bos nucal. Bo google vse sam naredil.

In ce bo 90% dela opravljenega brez cloveskega delavca, od kje hudica jim bo denar, da ga zapravijo v trgovinah in kupijo vse tisto kar tovarne naredijo?

Mi kdo verjame, da bo Unior v Zrecah Vinkotu raje dal dvojno mesecno placo, da NE BO prisel v sluzbo?

I for one welcome

Nekaj napačno predpostavljaš Kit.
Do napake bomo prišli, če boš bolj razložil tvojo (oz. predstavljeno) tezo.

Tudi optimiziral posamezne strani, da bodo prikazane prej kot druge? Kdo bo določeval vrstni red ter količino kompjutinga, ki ga optimizator lahko posveti določeni strani? Pay more, get optimized better? Kaj pa če nekdo pogrunta način, kako ta optimizator vršt na finto in ga prisilit, da bo neko stran še bolje optimiziral, kot pa je bilo plačano? Here you have a job.

No, ni bilo misljeno cisto dobesedno ampak vseeno, tudi oglasevanje se posodablja in nadgrajuje in tudi tam bo avtomatizacija marsikaj nadomestila.

Osnovna napaka: predvidevaš da je količina vsega razpoložljivega dela konstanta. Ni. Z vsakim novim izdelkom ali storitvijo se pojavi VEČ KOT ENA nova priložnost za novo storitev ali izdelek, ki se nekako navezuje nanj in ga dopolnjuje.

Vsekakor ni konstanta. :) Lej, preprosto. Kurjaci so postali dodatni sprevodniki, ker so vlaki vozili hitreje in je bilo treba karte hitreje preluknjat, da ni blo vmes postaje. Potem je so zaceli prodajati avtomatske karte, sprevodnika nisi vec nucal. Pol sprevodnikov je postalo natakarjev, ker so delili zastonj pijaco med voznjo. Nakar si pripeljal robotski vozicek, ki je sam delil pijaco. Cetrt natakarjev si porabil za nakladalce pijace v robota. Nato si se robota nadgradil, da je znal pijaco kar sam vzet iz omare. Pol si vzel spet polovico tistih natakarjev in jih uporabil zato, da so postali skladiscniki, ki so polnili omare s pijaco. Ob naslednji nadgradnji ostanes pri vozniku vilicarja, ki take integrirane hrambne enote kar z vilicarjem vstavi, kot neko kaseto, v vagon. To omaro pa ze v tovarni napolnijo. Na koncu uporabis se avtomatski vilicar...

Zakaj bi ga ravno Unior moral plačat da nič ne dela? Zakaj pa ne Mestna Snaga? Vinko si naj raje omisli neko lastništvo, ki ga bo prodajal drugim.

No, Unior zato, ker je vcasih delal v Uniorju, potem je pa Unior zgruntal, da ena masina nardi vec francozov v treh ura kot jih Vinko v enem tednu. Masina Vinkota odplaca v enem tednu za cel mesec. Ostalo kar nardi, je pa presezek za Unior.

Ampak potem imaš še robote, ki razvijejo te druge robote in viličarje. V končni fazi lahko vsa človeška delovna mesta zapolnejo roboti. Thomas pravi da bomo dobili samoizbolšujoče procese v roku 10ih let in ko bo do tega prišlo bo človek odvečni faktor.
Me pa dejansko zanima kaj bodo ljudje potem počeli če se uresniči thomasova vizija.

Vsi bomo pravniki, ekonomisti in politiki. Teh ne more noben robot nadomestiti

Če bo AI si bodo računalniki sami pisali softwear, sami bodo razvijali nova vezja, sami si bodo oblikovali design, ...
Skratka človek bo nepotreben.
Sedaj pa recmo da imamo 2 možnosti:
a) izbruhne vojne proti robotom kar bi 99,99% zgubli
b) živimo mirno ampak kaj naj v tem primeru delamo ? Cele dneve gledamo v luft ?

tisto kar sedaj ljudje

Ne bluzite z vojnami. Okej, roboti bodo vse delali. Kdo bo pa porabljal? Kdo bo ustvarjal povpraševanje po izdelkih? Roboti? Robot nima nobenih potreb; če ga rabiš, ga priklopiš na elektriko, če ne, pa ne. Samoiniciativno se pa robot ne bo vžgal, ker nima potreb, nima pleasure-a; še celo več, njegovo delovanje mu prinaša samo "minus" zaradi amortizacije in nobenega "plusa" (pleasure-a), zato se bo brez človeka na njem nabiral prah.

Hehe, pa bomo imeli stroj, ki krompir posadi, okoplje, pobere, skuha, olupi in poje.

...ter seveda hodi na izlete.
Glejte najnovejšo animirako Wall-E... Robot sanjari, če je življenje po razmontiranju, heh.

Sicer pa se stirnjam z BigWhale-om, da če bo vse bolj avtomatizirano, kaj bodo ljudje sploh delali? Svetovali? Nudili svoje "storitve"?

V prihodnosti vidim predvem sledeče kadre: zdravnik, politik, ekonomist (za prodajo megle), smetar/predelovalec smeti (zelo donosen posel, verjetno najbolj donosen in spoštovan v prihodnosti od vseh ostalih naštetih), mehanik (hmm... čeprav, če se bodo mašine same popravljale, je vprašanje ekzistence oz. smiselnosti tega kadra), odvetnik in sodnik (lahko celo v eni osebi), ali pa raje policaj-sodnik (aka Judge Dredd)?

Včasih si potreboval 10 ljudi da si skopal nek jarek. Danes rabiš 1 človeka in 1 bager/kopač. V prihodnosti bo dovolj še samo bager/kopač. V vseh industrijah je tako. Pa ne si mislit da bomo potrebovali veliko ekonomistov za pisarniška opravila. Ti večinoma prepisujejo podatke iz 1 računalniškega programa v drugega. To pa zato ker imajo podjetja več različnih aplikacij, za različne dele poslovanja. V poslovni informatiki je zdaj ravno izziv povezati različne sisteme med seboj. Delovnih mest bo (žal) vedno manj.

Ah kje, vedno več jih bo.

Bi lahko napisal kakšno utemeljitev zgornje trditve?

Bi lahko napisal kakšno utemeljitev zgornje trditve?

Včasih si res rabil 10 ljudi za skopat jarek, danes pa enega in en kopač. Potrebuješ pa vseeno še par 100 ljudi, ki ta kopač naredijo.

Samo teh 100 ljudi naredi na tisoče kopačev in drugih delovnih strojev, ki bodo (v prihodnosti) večinoma sami delali svoja opravila. Pa še teh ljudi več ne bomo potrebovali. Dovolj bo skupina strojnikov, da bodo naredili načrt. Izdelavo bodo opravili drugi stroji oz. roboti.
Dosti stvari bi se že zdaj dalo avtomatizirat/informatizirat, samo je prehod zelo, zelo draga investicija. Sicer je res, da potrebujemo več inženirjev kot včasih, ampak vseeno ne niti približno toliko kot se je prej oz. se zdaj potrebuje delavcev.

ne pozabit, da se človek počuti slabo, če ne počne nič - vsakdo rad nekaj počne - eni načrtujejo, drugi okopavajo, tretji programirajo - obstajajo pa tudi taki, ki ne vejo kaj bi počeli, zato malo lomijo klopce, drevje in razbijajo steklo
kaj bo počel franček, ker so ga odpustili v uniorju - nič, zapil se ga bo - kaj bo počel pa njegov sin? ja šel bo med viole

Pravzaprav je rešitev precej enostavna:
Kader, ki postaja "obsolete", je treba primerno in pravočasno prešolat in preusmerit na druga delovna mesta.

Torej, če je velika firma pred propadom, ne puščat delavcev dve leti v strahu za njihovo službo, ampak jim že pred stečajem ponudit možnost prešolanja.

Tukaj pa moram tole komentirat:

Nagradno vprašanje: kaj bo sedaj z branjevko Francko oziroma zakaj bi se jaz kot nekdanji kupec pri njej moral glede tega sekirati?

Kot povprečen "klasičen" kapitralist se zaradi tega ne boš niti najmanj sekiral (saj nočeš dodatnega zgubljanja časa in dodatnih stroškov). Ne boš nič boljši od maksimalno produktivnih robotov.

Vrži malo človečnosti notri (aka sociale), torej čas in denar, da se imajo ljudje čas in možnost prilagoditi, pa prideš do tvoje dileme iz druge teme.

Ali boš pustil temu kapitalistu, da sam odloča o usodi svojih delavcev (in kolikšna je verjetnost, da se bo potem sploh kaj zmenil za delavce)
ALi boš pustil državi, da ureja usodo teh delavcev (z tem obremenjuje kapitalista, bodisi z dodatnimi davki ali drugo zakonodajo).

Perfekten sistem deluje le z perfektnimi ljudmi. Dandanes so kompromisi vse.

Avtomatizirali bomo vse do zadnjega, jasno. Le da smo začeli z drugega konca, kot bi kdo pričakoval.

Kakšen idealist iz 1970 bi menil, da bomo najprej avtomatizirali najtežja in nabolj zdravju nevarna dela, ljudje bodo pa ostali samo za takoimenovana "višja dela", ki da jih računalniki in roboti nikoli ne bodo zmogli.

Narobe! Začneli smo kar od kraja, kjerkoli se nudi tržna priložnost, mi kompjuteriziramo, avtomatiziramo in robotiziramo. Naše geslo je "uniči delo ki ga vidiš!". To pomeni, da v sili podelamo ali damo podelat drugim ljudem, če se pa le da, pa nakurimo mašino, da gre ona to narest.

Pri tem nismo izbirčni, za kakšna dela gre. Rudarjev kramp nadomestimo z vrtalno vidia glavo, kakor so 100 let nazaj s trakom nadomestili rudniške konje in njihove vodnike. Sploh ni nobene esencialne razlike, samo že od začetka uničujemo rudniška dela, vendar je stalno več nakopanega. Vedno racionaliziramo dela, če le imamo zato motiv.

Istočasno skoraj, smo pa začeli z druge strani. Najbolj intelektualna dela spremenimo v sekvenco monkey biznisov in jih damo narest mašineriji.

Tudi ta proces te transformacije, naj bi bil hudo intelektualno delo. Baje, da še hujše. Ampak avtomatiziramo počasi tudi te.

Kot bi gledal gurmana za samopostrežno večerjo. Pika sem in tja, brez nekega logičnega reda. Vendar red je. Avtomatizira se vse kar:

1 - že znamo

2 - pomeni zmanjšanje stroškov nekoga, vključno s stroški te avtomatizacije

To je vse jasno.

Ampak, kaj bo pa z delavci? Hja ... Na enak način, na kakršen izločamo "živo človeško delo" iz procesa, izločamo tudi železo. Že vse odkar smo ga odkrili, ga želimo uporabljati čimbolj racionalno. Tako kot vsak drug vir. Zato ne postavimo železne traverze, če treba ni. Če najdemo kakšno boljšo rešitev. Ne postavimo železne prečke, če je aluminijasta boljša za naš namen. Iz razloga cene in kvalitete, železo umikamo, aluminij umikamo, človeško delo umikamo ... vse umikamo iz proizvodnje, kjerkoli le mogoče. Da bi zmanjšali stroške in dvignili profit. Profit je gonilna sila našega napredovanja, pa če nam je to všeč ali ne. Podjetniški interes, da iz enega evra v enem mesecu naredi dva ali kakorkoli že, je the driving force ekonomije.

Hkrati pa nam obseg proizvodnje tako raste (zaradi iste "gonje za profitom in kapitalom", ki jo nekateri ideološko črtijo), da železa in delavcev rabimo vedno več. Čeprav ga danes rabiš za en avto manj, je avtomobilov toliko več. Plus drugih stvari.

Moj point je pač ta, da železa in delavcev se bomo enkrat znebili, a jih lahko še kar nekaj časa rabimo vedno več. Vsaj delavcev se bomo na koncu znebili, železa najbrž ne. Železa še najteže, od vseh materialov.

V človeški družbi, kjer je človek biološka stalnica, ekonomija se pa tehnizira, so nazadnje vsi priests, artists and whores.

Ko in če, pa posežemo še v biologijo, je prostituiranje črtano, razen mogoče za kinky games in sploh ni več nobena prava služba. Prav tako črtamo umetništvo in duhovništvo, če se autotransformiramo še sebe. Ker župnika ne rabš, če nikoli ne umreš, plus še umrle že kdaj prej, reloadaš. No ja, umetnine se pa lahko menjajo še dolgo. Mogoče.

Potem smo pa pri najbolj slavni temi vseh forumov na Slovenskem.

odgovor je jasen: prišel bo TERMINATOR!

Thomas> 3 - drugje, v drugih aplikacijah zbrani podatki, imajo polno nekih "okraskov", ki otežujejo njihovo branje in prevajanje v simple ASCII format, kakršnega zahtevajo naše gerete. Ne vemo, kdo je žleht, kdo je neumen in kdo je samo konkurent.

O, lej, Thomas je srečal monopolista, ki omejuje konkurenco :P

Thomas> Ko pa imam buldožer, skopljem bolj tako kot mi paše, lažje se desetkrat premislim vmes in zasujem že izkopano in skopljem drugje.

Works both ways: Na Kitajskem se s problemom nezaposlenosti spopadajo tako, da se ob kopanju na roke desetkrat premislijo. S tem sicer kidajo denar skozi okno, vendar so izračunali, da ga tako skidajo skozi okno precej manj, kot če bi ga direktno dali ljudem, ki bi se jim potem ob brezdelju porajale nezaželene ideje.

Na Kitajskem se s problemom nezaposlenosti spopadajo tako, da se ob kopanju na roke desetkrat premislijo. S tem sicer kidajo denar skozi okno, vendar so izračunali, da ga tako skidajo skozi okno precej manj, kot če bi ga direktno dali ljudem, ki bi se jim potem ob brezdelju porajale nezaželene ideje.

Kot je rekel Milton Friedman. Zakaj jim ne dajo potem raje žličk, da bi z njimi premetavali hrib, namesto z lopatami?

Ta nekdo je zamudu odlično priložnost, da bi bil tiho.

Brezposelnost ne naravno stanje stvari, pa tudi če nas je na celi Zemlji le 10. En ali dva bosta le gledala kako 8 drugih miga.

Brezposelnost je namreč nekako povezan tudi z večanjem števila prebivalcev (sploh v današnjih časih), kar privede do revolucij, vojne itn.

Človek je za druge ljudi izvor bogastva. Da drugim več, kot sam ponuca, s tem da obstaja.

Kot je rekel Warped. 10 ljudi bi bilo revnejših, kot 10 milijard.

V tem pa se v celoti strinjam z vama.

Ja, dober varilec še vedno prekaša vse robote. In jih bo še kar nekaj časa. V industriji jih bo sicer vedno manj, dobri bojo pa ostali še dolgo.

Ja, dober varilec še vedno prekaša vse robote. In jih bo še kar nekaj časa. V industriji jih bo sicer vedno manj, dobri bojo pa ostali še dolgo.

To pravijo dobri varilci, ane?

definitivno če okolje ni kontrolirano danes to še kar velja. seveda pa ne more konkurirat varilec v eni proizvodnji liniji, pa tudi zakaj bi itak jih manjka.

No, varilca sem dal kot ilustracijo. Lahko pa namesto varilca zamenjate za poklic: drobilec skal v kamnolomu

Kot teh skoraj ni več, tudi IMO varilcev kmalu skoraj ne bo več. Pa še marsikoga drugega.