Posodobitev železniškega prometa

nergac je 9. dec 2020 ob 18:22 izjavil:

Kolo je energetsko najbolj optimalno vozilo.

Nato vlak.

Tako je bilo v letih 1980 do 1990.

Nisem na tekočem, če je dandanes kaj drugače, bodo energetiki povedali.

Si bil blizu, po novem so vmes električni skiroji

https://ecohungry.com/energy-efficiency...

Pozablja se dejstvo, da so države, s katerimi se zelo radi primerjamo, nekajkrat večje od Slovenije. Italija si lahko brez problema omisli progo od Trsta do Barija. Če vlak na takšni razdalji ustavi samo 10-krat, so razdalje med kraji še vedno takšne, da vlak lahko doseže hitrost 200 km/h. Če razdalje prenesemo na ozemlje Slovenije, bi vlak ustavil samo v Kopru in Mariboru - takšna povezava nam ne pride v poštev, pa čeprav bi si lahko privoščili večjo hitrost. Ker pa so pri nas razdalje med kraji majhne tudi hitrosti ne morejo biti visoke. 80-tonska garnitura potrebuje kar nekaj časa za pospeševanje in zaviranje. Visokih hitrosti nikoli ne bomo imeli, lahko pa imamo višje kot so danes. Hitrost je namreč odvisna od marsičesa:

a) Nosilnost (osni pritisk) proge: Pri nas se večinoma uporabljajo švelerji (leseni pragovi), ki bi jih lahko zamenjali z betonskimi.
b) Število nivojskih prehodov: Ogromno je križanj ceste z železnico. Večina prehodov je tudi nezavarovanih, zaradi česar ima vlak nižjo omejitev hitrosti.
c) Konfiguracija odseka proge: Kakšen odsek bi lahko speljali drugače, da je čim manj ovinkov oz. so čim bolj na dolgo speljani.
d) Gostota postaj in postajališč: Veliko je t.i. počasnih voženj, kjer vlak ustavi na vsakem postajališču.
e) Vlaki z nagibno tehniko: Kolikor vem ima to le pendolino, delno siemens desiroji. Zaradi nagibne tehnike lahko ovinke polagajo z nekoliko višjo hitrostjo.

Če vse to uredimo, se hitrost brez problema dvigne na 100 km/h. Čas potovanja se lahko tako skrajša za več kot pol ure. Prepričan sem, da bi se potem več potnikov odločilo za vlak. Vem, nvesticija ni majhna, ampak za to smo si krivi sami, ker prej nismo vlagali v železnice.

Torej bi rabil manj postaj ( magari da bi pol kak minibus peljal do železniške postaje iz bivših postaj ) al pa neki. Vsekakor bi blo pa treba pohitrit vožnjo vlakov ker ta vožnja ne ustreza več današnjim časom.

techfreak :) je 10. dec 2020 ob 01:29 izjavil:

Glede na moje izkusnje, bi vlaki morali biti:
- hitrejsi od avtov (potrebno je upostevati, da z avtom prides od tocke A do tocke B, medtem ko rabis pri vlaku to nadoknaditi pes/s kolesom/z avtobusom)
- tocnejsni (zamude so pogoste, in ce sem kdaj bil zmenjen ob X uri, sem moral iti na zgodnejsi vlak)
- pogostejsi (ze medkrajevni imajo pogosto luknje v urniku, ICS, ki je se vedno pocasnejsi od avta, pa vozi samo 2x na dan med LJ in MB)

tu se je treba vprašat o namembnosti vlakov; če naj pripeljejo največ ljudi v najdaljšem času (pogosti urniki, postaje pogostejše), ali se pripelje glavnina ljudi v najkrajšem času (malo postaj, vlaki samo v rush urah), imho. oboje bomo, vsaj v sloveniji, težko naredili.

Invictus je 10. dec 2020 ob 08:21 izjavil:

Avstrijci delajo železniško progo od Celovca naprej, ki bo obšla Slovenijo do Trsta.
Milijarden projekt, Slovenija bo pa popušila s Koprom...

edino racionalno od njih. nategnili smo jih s karavankami, nategnili bi jih z neobstoječim 2. tirom. za njihovo robo k nam bebčkom prodajat pa imajo dovolj obstoječe ceste...

tebe so verjetno najbolj. drugače ne bi tako trolal po forumih...

ter denar za vodstvo in od strank kader.....

Počasi napredujemo. Prvi novi vlaki so tu. Potniški promet na kočevki je stekel. Obnavljanje gorenjke je v teku. Na glavnik železniških progah se ves čas nekaj obnavlja. V pripravi je tudi državni prostorski načrt za elektrifikacijo in ureditev dvotirnosti kamniške in dolenjske proge. Potem so naj bi bile na vrsti še druge manjše regionalne proge.

V Sloveniji nikoli ne bomo imeli hitrih vlakov, ki premorejo 300 km/h (Italija jih ima že nekaj časa, Slovenija je za to premajhna), ampak čez nekaj let bo tudi na naših tirih viden napredek. Če se potovalna hitrost dvigne na 120 km/h, ima cestni promet že konkurenco.

Zakaj v Sloveniji rabiš spalni vlak?

Koper MB pa že - nekje 3 ure vožnja, ampak ja SLO realno ga ne rabi :)

Eh, se posipam s pepelom, mislil sem dvonadstropne vlake. Sem gledal nove vlake in hkrati še novico o obuditvi spalnih vlakov in sem se malo zasanjal. Se opravičujem.

al pa če ga obesiš in so na eni strani vagona kolesa, na drugi pa sedeži.

MisterR je 27. jan 2021 ob 13:53 izjavil:

Sej zato sprašujem, ker dvonadstropni vlaki so naročeni, ne vem pa če so primerni za vse proge po naši državi.

https://www.slo-zeleznice.si/images/sku... vlaki KISS.

Dvonadstropni vlaki bodo električni in že zato niso primerni za vse proge (na primer bohinjska, kočevska, dolenjska itd.).
Nameravajo jih uporabit tam, kjer je več potniškega prometa, da se znebijo spenjanja dodatnih garnitur in vagonov.

LJ-MS 20 let nazaj 4,5 h, zdaj manj kot 3 ta najhitrejši ...

Napredek za Ptujčane, Ormožance, Ljutormežance in MS-jevce VS MB.

Csharp je 9. dec 2020 ob 21:45 izjavil:

Pozablja se dejstvo, da so države, s katerimi se zelo radi primerjamo, nekajkrat večje od Slovenije. Italija si lahko brez problema omisli progo od Trsta do Barija. Če vlak na takšni razdalji ustavi samo 10-krat, so razdalje med kraji še vedno takšne, da vlak lahko doseže hitrost 200 km/h. Če razdalje prenesemo na ozemlje Slovenije, bi vlak ustavil samo v Kopru in Mariboru - takšna povezava nam ne pride v poštev, pa čeprav bi si lahko privoščili večjo hitrost. Ker pa so pri nas razdalje med kraji majhne tudi hitrosti ne morejo biti visoke. 80-tonska garnitura potrebuje kar nekaj časa za pospeševanje in zaviranje. Visokih hitrosti nikoli ne bomo imeli, lahko pa imamo višje kot so danes. Hitrost je namreč odvisna od marsičesa:

a) Nosilnost (osni pritisk) proge: Pri nas se večinoma uporabljajo švelerji (leseni pragovi), ki bi jih lahko zamenjali z betonskimi.
b) Število nivojskih prehodov: Ogromno je križanj ceste z železnico. Večina prehodov je tudi nezavarovanih, zaradi česar ima vlak nižjo omejitev hitrosti.
c) Konfiguracija odseka proge: Kakšen odsek bi lahko speljali drugače, da je čim manj ovinkov oz. so čim bolj na dolgo speljani.
d) Gostota postaj in postajališč: Veliko je t.i. počasnih voženj, kjer vlak ustavi na vsakem postajališču.
e) Vlaki z nagibno tehniko: Kolikor vem ima to le pendolino, delno siemens desiroji. Zaradi nagibne tehnike lahko ovinke polagajo z nekoliko višjo hitrostjo.

Če vse to uredimo, se hitrost brez problema dvigne na 100 km/h. Čas potovanja se lahko tako skrajša za več kot pol ure. Prepričan sem, da bi se potem več potnikov odločilo za vlak. Vem, nvesticija ni majhna, ampak za to smo si krivi sami, ker prej nismo vlagali v železnice.

Zelo se spoznaš na železnico vidim.


Počasne vožnje niso tam, kjer vlak ustavi na vsaki postaji, ampak je počasna vožnja vožnja, ki je počasnejša od voznoredne zaradi npr. dotrajanosti proge.

Siemens Desiro nima n od nagibne tehnike. Če te na progi trese, še ne pomeni, da ima vlak nagibno tehniko.

Poskusi v Zasavju spreminjati zavoje prog. Najbolje, da spelješ malo po Savi.

Večina prehodov v Sloveniji NI nezavarovanih. Še posebej jih ni na obnovljenih progah, pa tudi na glavnih jih je izjemno malo, če sploh kakšen.

Švelerji nimajo veze s tem, kakšen osni pritisk zdrži proga, ampak je to odvisno od celotnega ustroja. FYI, so leseni pragovi bolj obstojni.

Če bi tvoj post napisal povsem kontra kot si, bi ti neke zadeve še celo uspelo zadeti. Kje si pobral vse te modrosti?

Ves ta denar, ki se meče v železnico ni nobena nadgradja, ampak šminkanje arheoloških artefaktov. Lahko ti 150 let staro progo olepšuješ v nedogled, pa bo še vedno 150 let stara počasna proga

Boomerang je 27. jan 2021 ob 12:32 izjavil:

Če se potovalna hitrost dvigne na 120 km/h, ima cestni promet že konkurenco.

Konkurenca je napredek, vendar rabimo nekaj kar je hitrejse/boljse kot cestni promet, ce zelimo ljudi spraviti na vlak.

Enako velja za vse nesreče na tirih. Res je, da je prometnih nesreč na cestah več, ampak vseeno. Nesreča ne počiva nikjer. In mislim da ga ni junaka, ki tak robni primer vkalkulira v potovalni čas. Ker potem bi ti kalkulator izračunal 24ur za pot iz Goričkega v Piran.


Je kje načrt trase, ki se trenutno ureja od Maribora do Avstrije? V primerjavi s prejšno seveda.

one too many je 27. jan 2021 ob 21:37 izjavil:

...
Fun fact, nasip je v bistvu stari viadukt, ki so ga zaradi slabega stanja (opek?) spremenili v nasip!

Res je:



Smo na vlaki.info skušali dognati, kdaj se je viadukt predelal v nasip in smo bili presenečeni, da je to bilo sorazmerno zgodaj po njegovi izgradnji. Ni dočakal niti 20 let, so ga zasipali že v 60-tih letih devetnajstega stoletja. In kot zanimivost, ni edini, ki je imel podobno usodo...

Lp

Jože

MisterR je 27. jan 2021 ob 23:00 izjavil:

In spet, ne moremo oziroma ne bi smeli primerjati tras kar tako čez palec. Ker na omenjeni Avstrijski progi bo 80km mostov oziroma pod/nadvozov (v teh 80km so vključene tudi ceste).
Če bi potegnili idealno traso med Mariborom in Ljubljano bi večina od 130-150km potekala v tunelih in na mostovih. Kar je pa spet povezano s stroški.

Tudi teren med Gradcem in Dunajem je daleč od kakšne ravnine, kjer bi se lahko preprosto potegnilo ravno črto med obema mestoma.
Avstrijci bodo tam, kjer je ozko grlo, pač zgradili ~30km predor. In še enega podobno dolgega proti Celovcu. Pri nas pa jamramo, da se ne da, ker je tako specifičen teren.
Seveda je drago, ampak predori se ne gradijo za 10 let. Na drugi strani so dragi tudi na pol prazni vlaki, ki dan za dnem in leto za letom vozijo eno uro dlje, kot bi lahko.

No ja, morda pa lahko gremo v smer, da bi železnice namenili tovoru. V tem primeru velikih hitrosti ne rabimo. Ceste sprostimo tovornjakov in jih namenimo potniškemu transportu. V prihodnosti lahko pričakujemo avtomatizirane in učinkovitejše avtomobile, ki jih bodo poganjali bolj zeleni viri energije, tako da tudi ekološko gledano to ne bo več problem.

Z avstrijskimi vlaki je prav milina. Tudi postaje so noro urejene. Pogledaš kranjsko in te vse mine.

scipascapa je 28. jan 2021 ob 10:37 izjavil:

Z avstrijskimi vlaki je prav milina. Tudi postaje so noro urejene. Pogledaš kranjsko in te vse mine.

Pogledaš Mariborsko in se spet nasmejiš.

Tudi v Avstriji so imeli in še imajo črne pike. Recimo postaja v Lipnici je bila katastrofa, pa so jo pred leti obnovili, sedaj je super. Enako velja za tisto tik za Šentiljem.
Po drugi strani pa lahko enako rečemo za postajo v Mariboru in Šentilju. Enako velja za Poljčane in okolico.

Dejstvo je, da se v železnice v preteklosti ni vlagalo, temu primerno je tudi stanje. Sedaj pa se vsaj malo premika na bolje in stvari se obnavljajo. Vsi si želimo da se obnovi tudi "naša" postaja ampak takih postaj je stotine, če ne tisoče. Vsi z enako željo seveda.


Kaj se pa v Ljubljani dogaja s postajo? Se razmišlja, da bi jo dali v zemljo ali bo ostala tak kot je? Pogled iz Situle je krasen (sarkazem).

Gagatronix je 9. dec 2020 ob 12:57 izjavil:

Se vedno mi ni jasno zakaj nekateri Svico kujete v zvezde kot da je super duper drzava, ceprav to ni.

Ce bi hotel ziveti v dezeli blesavih cerkvenjakov bi se iz Ljubljane preselil na podezelje.

Švica ima dejansko nadstandardno razvit železniški promet. Tu sploh ni debate. V Sloveniji je zaradi zanemarjenosti razvboja infrastrukture praktično neuporaben.



Lahko pa še Japonsko damo za primer, ko so postavljali rpogo za Šinkansen. Vsi so se enako pizdili kako je to drago in neuporabno, potem pa je hitro postala najbolj pomembna linija za hiter prevoz med glavnimi mesti.

Gagatronix je 28. jan 2021 ob 11:18 izjavil:

Ja, preseli se na Japonsko ce ti je tako super. Sem zivel tam malcek vec kot eno leto. Lahko zivis tam celo zivljenje, pa bos se vedno tujec za njih, tudi ce tekoce govoris jezik. Drzavljanstvo ? Pha, veliko srece.

Je pa shinkansen odlicna zadeva, tu se pa strinjam.

Zakaj se ti sploh pizdiš o življenju na tujem ?

Tema je "posodobitev železniškega prometa". Nihče ni govoril da je drugje celokupno bolje živeti kot v Sloveniji.

Dejstvo je da imajo drugje določene stvari bolje urejene in se lahko vsaj na tistih področjih zgledujemo po njih.

Japoncem res ne bi šel ker azijce skor preziram.

Sicer pa da ne boš mislil. S Švicarji smo si Slovenci kulturno bolj podobni kot si misliš. Razen če so ti starši rojeni južno od Kolpe tukaj pač žal nimamo kaj saj priseljencev je tudi tam polno ni blema.