vir: Technology Review
Znanstveniki z univerz Tufts, Vermont in Harvard so vzeli zarodne celice afriške žabe Xenopus laevis in iz njih napravili manj kot milimeter velike večcelične organske avtomate. Po izvoru celic so jih posrečeno poimenovali "xenoboti", napravice pa se lahko gibljejo z lastnim pogonom, nosijo tovor v za to namenjenih vdolbinah in se ob poškodbah do neke mere tudi same obnavljajo. Xenoboti so zgrajeni iz kožnih celic, ki jim dajejo zgradbo, in pa srčnih, ki sestavljajo pogonski sklop, saj se premikajo s trzanjem majhnih okončin. Po nastanku je v njih shranjene dovolj energije za okrog deset dni delovanja, nakar odmrejo. Prav tako so omejeni na vodni okoliš, spričo dejstva, da se ne prehranjujejo ali sami razmnožujejo, pa bi jih tudi le stežka označili za prave žive organizme.
Njihov informacijski sistem je prav tako še zelo rudimentaren, saj se jih usmerja od zunaj, zato raziskovalci menijo, da uspeh zaenkrat še ne more sprožati resnih etičnih pomislekov, na katere sicer naletimo ob sintetičnem življenju. Upajo, da bodo robotke izpopolnili do te mere, da nam bodo v pomoč pri čiščenju mikroplastike in strupenih snovi ter dostavi zdravil v naše telo. Zanimiv je tudi način, kako so do njih prišli. Do uporabnih skupkov celic so se namreč prebili z rabo strojnega evolucijskega algoritma, ki je v virtualnem okolju preizkušal različne konfiguracije do približno tisočih celic; šele ko je našel teoretično delujoče, so jih biotehniki poskusili napraviti v stvarnosti. Takšna odkritja hkrati pomenijo, da bomo na robote vedno manj gledali kot na kose železja, saj prihajamo v dobo, ko bomo za njihove sestavne dele vse več uporabljali tudi žive celice.