Hranjenje matičnih celic

Obvezno cepljenje otrok - Mnenja za in proti?

Evo, sem premaknil sporočila, da ne bomo tam offtopic.

1.) Ne vem, zakaj ne bi odprl nove teme oz. kje vidiš povezavo med matičnimi celicami in cepljenjem, da bi lahko vsaj približno upravičil tale offtopic znotraj teme, ki se ukvarja s točno določenim vprašanjem?
2.) Meni osebno se hranjenje matičnih celic v celoti zdi zgrešeno; razen če imaš razlog za domnevo, da je otrok dedno nagnjen h kateri od bolezni, ki jih lahko pozdravimo s terapijo z matičnimi celicami in je velika verjetnost, da bo zbolel v roku nekaj let. Če meniš, da ima otrok še kakšno desetletje časa, preden razvije takšno obolenje, obstaja velika verjetnost, da bomo pluripotentne matične celice znali za majhne denarje pridobiti iz katere koli celice v telesu:

Here we show that depleting Mbd3, a core member of the Mbd3/NuRD (nucleosome remodelling and deacetylation) repressor complex, together with OSKM transduction and reprogramming in naive pluripotency promoting conditions, result in deterministic and synchronized iPS cell reprogramming (near 100% efficiency within seven days from mouse and human cells).

harvey je 22. maj 2017 ob 09:04 izjavil:

Pa saj vse bolezni niso dedne. A zdravljnje z matičnimi celicami so samo za dedne bolezne?

Ne, samo ostali razlogi so tako neverjetni, da ni vredno investicije.

Za več o tem lahko odprete novo temo, tale je o cepljenju.

harvey je 22. maj 2017 ob 10:23 izjavil:

A potem praviš, da zdravljenje srčnega popuščanja, sicer za enkrat eksperimentalno v UKC z dobrimi rezultati, ni vredno investicije?

Odpri novo temo o tem, bom tam obrazložil v čem je fora.

Zakaj bi bilo shranjevanje matičnih celic otroka, ki bi lahko imel genetsko okvaro, najboljša ideja? Vse matične celice, ki jih dobijo s shranjevanjem popkovnične krvi, imajo identično genetsko zasnovo kot otrok, torej tudi morebitno genetsko okvaro.

harvey je 22. maj 2017 ob 10:23 izjavil:

Smrekar1 je 22. maj 2017 ob 09:11 izjavil:

harvey je 22. maj 2017 ob 09:04 izjavil:

Pa saj vse bolezni niso dedne. A zdravljnje z matičnimi celicami so samo za dedne bolezne?

Ne, samo ostali razlogi so tako neverjetni, da ni vredno investicije.

Za več o tem lahko odprete novo temo, tale je o cepljenju.

A potem praviš, da zdravljenje srčnega popuščanja, sicer za enkrat eksperimentalno v UKC z dobrimi rezultati, ni vredno investicije? Debato o matičnih je začel jl, odziv pa je na imagodei, ki je malo zavedel.

Da lahko podaš sodbo o tem, ali sem koga zavedel, je najprej treba dejansko prebrat in razumet odgovor, na katerega se sklicuješ.

Nikjer nisem trdil, da zdravljenje česarkoli z matičnimi celicami ni vredno investicije. Trdil sem, da je treba presodit, ali se danes splača denar metat v banko matičnih celic - gre za znesek, ki sicer ni božjastno visok, a na drugi strani spet ne zanemarljivo nizek. Plačaš torej zato, da za tvojega otroka hranijo matične celice, v praksi pa se danes število bolezni, ki jih redno in uspešno zdravijo z matičnimi celicami lahko prešteje na prste ene roke. Večina bolezni, ki se jih zdravi, se pojavlja pretežno v odrasli dobi (očitna izjema je levkemija).

Tako je pač treba na nečem bazirat svojo presojo, ali boš matične celice otroka shranil v banko ali ne. Če imaš jasne indice, da lahko otrok v naslednjih desetih letih zboli za levkemijo, se definitivno splača shranit matične celice.

Če pa ni nobenega indica, da otrok lahko zboli, pa zaradi napredka medicine v naslednjih desetletjih lahko pričakujemo, da bomo z lahkoto in brez težav običajne celice iz telesa pripravili do tega, da se vrnejo v pluripotentno obliko matičnih celic (če že ne vseh, pa npr. unipotentne matične celice, ki jih lahko sfiltriramo iz neprizadetih organov, v pluripotentne). Za majhen denar. On demand.

Jaz vem, da starši z najboljšimi nameni shranjujejo matične celice svojih otrok. Mislim pa, da bodo banke matičnih celic v naslednjih desetletjih ostale brez dela. Oziroma se bo njihovo število močno zmanjšalo, poleg tega pa bodo morale spremeniti pristop. Namreč: pridobivat matične celice (ali povrnit običajne celice v uni, multi ali pluripotentno obliko) od zdravih 20-letnikov je zagotovo lažje kot od bolehnih 80-letnikov.

Nikjer nisem trdil, da zdravljenje česarkoli z matičnimi celicami ni vredno investicije. Trdil sem, da je treba presodit,...

Zavajajoče besedilo sem dal krepko in na ta del sem se odzval, nič ni bilo o investiciji. OP Smrekarju, ki je izpostavil smiselnost investicije, sem pa repliciral s praktičnim primerom.

Jaz vem, da starši z najboljšimi nameni shranjujejo matične celice svojih otrok. Mislim pa, da bodo banke matičnih celic v naslednjih desetletjih ostale brez dela.

Splošno pa, če bi bil vedež, ne bi bil revež Študije, ki so vezane na matične celice zahtevajo vsaj 5 letno spremljanje, da se lahko kaj trdi ali ovrže. Je pa to intenzivno področje raziskav, ki odpira široko možnost uporabe.

imagodei je 22. maj 2017 ob 11:59 izjavil:

Ob tem se razvija tudi genetski inženiring in ni si težko predstavljati, da bi lahko čez nekaj desetletij okvarjen gen (dva, tri) popravili in zdrave celice vrnili na mesto obolenja.

Prdstavljati si res ni težko, to drži.

To narediti ... je pa vseeno malce težje

Smrekar1 je 22. maj 2017 ob 12:17 izjavil:

imagodei je 22. maj 2017 ob 11:59 izjavil:

Ob tem se razvija tudi genetski inženiring in ni si težko predstavljati, da bi lahko čez nekaj desetletij okvarjen gen (dva, tri) popravili in zdrave celice vrnili na mesto obolenja.

Prdstavljati si res ni težko, to drži.

To narediti ... je pa vseeno malce težje

Misliš, zaradi etičnih in verskih pomislekov?

imagodei je 22. maj 2017 ob 12:27 izjavil:

Smrekar1 je 22. maj 2017 ob 12:17 izjavil:

imagodei je 22. maj 2017 ob 11:59 izjavil:

Ob tem se razvija tudi genetski inženiring in ni si težko predstavljati, da bi lahko čez nekaj desetletij okvarjen gen (dva, tri) popravili in zdrave celice vrnili na mesto obolenja.

Prdstavljati si res ni težko, to drži.

To narediti ... je pa vseeno malce težje

Misliš, zaradi etičnih in verskih pomislekov?

Smrekar1 kar noče in noče zagrabit za vabo Tako da:

imagodei je 22. maj 2017 ob 12:27 izjavil:

Misliš, zaradi etičnih in verskih pomislekov?

Ne, ampak zato, ker je hudičevo težko popraviti tačni gen in samo tarčni gen in ne spremeniti še česa drugega v celici in potem poskrbeti, da ta celica v telesu potem prevlada nad ostalimi.

Moram rečt, da sem zelo negativno presnečen, da zgornja dva videa nista vzbudila niti kančka razprave. Očitno se je bolj fino prerekat o Kučanu in Janši...

Priporočam manj brskanja po antivaxx propagandnem materialu Se bo takoj našla 15-minutna luknja.

imagodei je 23. maj 2017 ob 22:45 izjavil:

Moram rečt, da sem zelo negativno presnečen, da zgornja dva videa nista vzbudila niti kančka razprave.

Večina jih ne razume, tisti ki jih razumemo, smo pa precej manj navdušeni, saj vemo, da zadeva ni tako enostavna kot izgleda.

Težava namreč ni toliko v spreminjanju DNA, temveč v spreminjanju DNA znotraj somatske celice, celica mora nato preživeti brez dodatnih okvar (pozdraviš fenilketonurijo in s tem pridelaš raka, juhej!) in v neštevilnih primerih potem še prevladati nad okvarjenimi. Spreminjanje DNA je lahek del, ostalo precej bolj zajebano. Precej dobro obvladamo spreminjanje celic zarodka in s tem potem naredimo genetsko spremenjen mehanizem (miši s počlovečenm imunskim sistemom stanejo po kak evro na žival), spremeniti genom odrasle živali (človeka) je bistveno težja naloga.

CRISPR je verjetno res fina zadeva za tako manipulacijo in bo pripomogla k razvoju biomedicine. Drugi del zgodbe je, da se sploh ne dotakne glavne težave zdravljenja genetskih bolezni. Pri večini ki bi jih lahko zdravili gre tako ali tako za enogenske spremembe, tako da glavna prednost sistema (spreminjanje več genov naenkrat) nikakor ni bistvena.

Gregor P je 24. maj 2017 ob 09:50 izjavil:

Sam se bolj ogrevam za nanotehnologijo - seveda ob razvoju oz. z roko v roki z ostalimi tehnologijami oz. razvoju biomedicine -, npr. nanoroboti, ki bi redno znotraj nas objavljali naše telo, zaznali okvarjene celice, bi bili preko njih povezani v širše sistema itd. ... je pa tudi res, da so ti "nanoroboti" v končni fazi lahko tudi organski.

Ugani, kaj je ena izmed funkcij imunskega sistema.

V primerjavi s takimi nanoboti je genetsko krojaštvo s popravljanjem dednih okvar pri odraslih naravnost otročje lahko Nekoč morda, ampak bomo imeli prej marsikaj drugega.

Gregor P je 22. maj 2017 ob 12:37 izjavil:

Obstaja pa tudi možnost darovanja MC v javno uporabo (Slovenija Transplant - Vodnik za starše, pdf), kjer morda lahko pomagaš tudi ostalim; ni pa to povsem isto kot zasebno shranjevanje (predvsem ker si se odrekel MC v skupno dobro + je večja možnost, da jih zavržejo zaradi standardov kakovosti).

Tudi sam bi priporočal hranjenje celic v javni banki. Privatne igrajo na karto čustvenega zanosa bodočih staršev, ki se v zadnjih fazah pričakovanja naraščaja ne odločajo najbolj racionalno.